osnutek resolucije o uresničevanju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990 v letu 1988

(1)

SKUPŠČINE SR SLO/ENIJE IN SKUPŠČINE SFR JUGOSLAVIJE ZA DELEGACIJE IN DELEGATE

Ljubljana, 17.11.1987 Letnik XIII., štev. 33 Cena 200 din

SKLIC SEJ ZBOROV SKUPŠČINE SR SLOVENIJE

14. in 15. decembra 1987

Seje Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopoli- tičnega zbora so sklicane za ponedeljek in torek, 14. in 15 decembra 1987.

Zbor združenega dela, Zbor občin in Družbenopolitični zbor bodo obravnavali:

- poročilo delegacije Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije o poteku usklajevanja nekaterih aktov iz pristojnosti Zbora republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije;

- osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana Jugoslavije za obdobje 1986-1990 v letu 1988 s sprem- ljajočimi akti;

- osnutek resolucije o uresničevanju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990 v letu 1988;

- predlog za izdajo zakona o spremembah kazenskega zakona SR Slovenije s predlogom zakona;

- predlog za izdajo zakona o ustanovitvi družbenega sveta za Republiško upravo za jedrsko varnost s predlogom zakona;

- predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sestavi republiških komitejev.

Zbor združenega dela in Zbor občin bosta obravnavala še:

- osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o določitvi prihodkov federacije, ki se v letu 1987 uporabljajo za potrebe gospodarstva;

- osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi sredstev za regres za umetna gnojila, sredstva za varstvo rastlin in kakovostno sortno seme za leto 1987;

- poročilo o stanju in možnostih za nadaljnji razvoj TOZD Rudarski obrati s separacijo ter TOZD Metalurgija v delovni organizaciji Rudniki svinca in topilnica Mežica, s predlogi rešitev;

- predlog za izdajo zakona o zagotavljanju dela sredstev, potrebnih za postopno zapiranje Rudnika svinca in cinka v Mežici;

- predlog zakona o dopolnitvi zakona o posebnem republi- škem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obra- čunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev;

spremembah in dopolnitvah zakona spremembah in dopolnitvah zakona raziskovanj, - predlog zakona o

o prekrških;

- predlog zakona o o morskem ribištvu;

- predlog odloka o programu statističnih pomembnih za republiko, za leto 1988;

- predlog odloka o valo,rizaciji katastrskega dohodka.

Vsi trije zbori imajo na dnevnem redu sej še:

- volitve in imenovanja

- pobude, predloge in vprašanja delegatov oziroma družbe- nopolitičnih organizacij.

PREDLOG SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA

o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje

hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe Slovenije za obdobje 1988—1990 22

PRILOGA:

PREDLOG ZA IZDAJO ZAKONA

o ustanovitvi družbenega sveta za Republiško upravo za jedrsko varnost

s predlogom zakona (ESA-362) ¹

PREDLOG ODLOKA

o spremembah in dopolnitvah odloka o sestavi republiških komitejev (ESA-363) 3 PREDLOG ZAKONA

o dopolnitvi zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe

(2)

Orientacijski program obravnave resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990 v letu 1988 s spremljajočimi gradivi in osnutka zvezne resolucije za 1988. leto s spremljajočimi gradivi

Osnutek republiške resolucije je Izvršni svet Skupščine i.

SR Slovenije predložil 4. 11. 1987. Objavljen je bil 5. 11.

1987 v Delu in 10. 11. 1987 v Poročevalcu št. 32. Jesenska analiza, ki jo je predložil Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje kot spremljajoče gradivo k republiški resoluciji, je objavljena v Poročevalcu št. 29.

Osnutek zvezne resolucije s spremljajočimi akti bo pred- ložen predvidoma 17. 11. 1987. Gradivo bo objavljeno v Poročevalcu skupaj s spremljajočimi gradivi.

Osnutka republiške in zvezne resolucije za 1988. leto bosta obravnavana na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora 14. 12. 1987, predlog republiške resolucije pa na sejah zborov 25. 12. 1987. Na tej seji bodo zbori obravnavali tudi poročilo delegacije Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin o usklajevanju zvezne resolucije s spremljajočimi akti.

Skupščine SIS družbenih dejavnosti, ki po programu dela zborov Skupščine SR Slovenije sodelujejo v obravnavi resolucije, bodo prejeli istočasno kot drugi prejem- niki vsa gradiva. Uvodna beseda izvršnega sveta, ki je bila dana na sejah zborov 6. 11. 1987, je objavljena v Poroče- valcu št. 32, skupaj z osnutkom resolucije.

Obravnava osnutka republiške resolucije za 1988. leto II.

bo potekala po naslednjem orientacijskem programu:

- Odbori za družbenoekonomske odnose in razvoj, skupina za družbene dejavnosti ter eventualna druga delovna telesa glede na njihovo delovno področje bi opra- vila 24., 25. in 26. 11. 1987 prve obravnave osnutka repu- bliške resolucije. Na seje odborov za družbenoekonom- ske odnose in razvoj in skupine delegatov za družbene dejavnosti se vabi predstavnike skupščin SIS družbenih dejavnosti. Izvršni svet naj bi na teh sejah posebej pojas- nil, kako so bile posamezne družbene dejavnosti vklju- čene v nastajanje resolucije in opozoril na odprta vpraša- nja, ki bi jih morali v nadaljnjih razpravah razjasniti.

- Ustrezni organi SIS družbenih dejavnosti, ki bodo obravnavali osnutek resolucije, naj bi imeli seje okoli 25.

11. 1987, pred drugimi sejami odborov za družbenoeko- nomske odnose in razvoj in skupino delegatov za obravnavo planskih aktov. Druga seja odborov in seja planske

skupine ter drugih delovnih teles bo predvidoma 2., 3. in 4.

12. 1987. Zagotovili bomo, da bo do predlogov in mnenj ustreznih organov SIS do teh sej delovnih teles zavzel stališča tudi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Na teh sejah bi obravnavali osnutek zvezne resolucije in se opre- delili do zasnove sklepov k osnutku republiške resolucije.

Na teh sejah je zaželeno aktivno sodelovanje predstavni- kov skupščin SIS, kjer bi se skušalo razjasniti čim več problemov, odprtih vprašanj in zavzeti stališča, ki bi jih predlagali zborom. Predloge sklepov k osnutkoma repu- bliške in zvezne resolucije bi poslali delegatom 7.12.1987.

- Na seji Zbora združenega dela in Zbora občin 14. 12.

1987 bodo vabljeni predsedniki SIS družbenih dejavnosti, kjer bi zlasti v Zboru združenega dela spremljali razprave o osnutkih obeh resolucij s spremljajočimi gradivi in bili na ta način neposredno vključeni v proces sprejemanja teh aktov in hkrati seznanjeni z vsemi problemi, ki jih bodo posredovali tako delegati iz gospodarskih področij kot tudi iz področja družbenih dejavnosti. Skupina delegatov, ki se bo na sejah opredeljevala do posameznih dodatnih predlogov, bo k sodelovanju pritegnila tudi predstavnike vabljenih SIS.

Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo imel na voljo zelo kratek čas za pripravo predloga resolucije, ki bo obravna- van na sejah zborov predvidoma 25. 12. 1987. Zato bo potrebno v sklepih k osnutku dati čimbolj konkretne in jasne opredelitve, ki bodo podlaga za pripravo predloga resolucije. V tem času bo potrebno aktivno sodelovanje tudi s SIS.

Glede na temeljito in daljšo razpravo o osnutku resolucije bi morale biti zadeve tako razčiščene, da bi bili eventu- alni amandmaji resnično izjema. Kolikor bi bili amandmaji potrebni, jih bo mogoče predlagati do konca obravnave na samih sejah zborov. V tem primeru imajo na podlagi 266.

člena poslovnika Skupščine skupščine samoupravnih interesnih skupnosti kot pooblaščeni predlagatelji pravico predlagati amandmaje. Amandmaji bi bili obravna- vani na sestanku skupine delegatov za planske akte, na kateri bodo sodelovali tudi predstavniki SIS. Predstavni- kom SIS bo omogočeno, da svoje predloge obrazložijo delegatom Zbora združenega dela ob sprejemu sklepov o osnutku resolucije, kakor tudi eventualne amandmaje k predlogu resolucije.

NEKATERA VPRAŠANJA

enakopravnega odločanja skupščin samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje republike s pristojnimi zbori Skupščine SR Slovenije

Predsedstvo Skupščine SR Slovenije je na podlagi last- interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje nih opažanj in na pobudo Kulturne skupnosti Slovenije na republike s pristojnimi zbori Skupščine SR Slovenije, seji dne 11. novembra 1987 obravnavalo nekatera vpraša- Predsedstvo je na podlagi predloženega gradiva in raž- nja enakopravnega odločanja skupščin samoupravnih prave sprejelo naslednje ugotovitve in usmeritve:

I. USTAVNA IN POSLOVNIŠKA UREDITEV Ustava SR Slovenije v prvem odstavku 175. in 343. člena določa, da skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike enakopravno z Zborom združenega dela

in Zborom občin sprejemajo zakone in druge splošne akte, ki se nanašajo na vprašanja z njihovih področij.

V tretjem odstavku 343. člena je določeno, da pristojni zbori Skupščine SR Slovenije samostojno sprejemajo odločitve, s katerimi se začasno uredijo vprašanja, od katerih je bistveno

(3)

odvisno delo samoupravne interesne skupnosti za območje republike, ce samoupravna interesna skupnost o takih vpra- šanjih ne odloči, ter samostojno sprejemajo z zakonom dolo- čene začasne ukrepe proti samoupravnim interesnim skupnostim za območje republike v primerih in v pogojih, ki veljajo za sprejemanje takih ukrepov proti organizacijam združenega Na' Podlagi teh določb je v poslovniku Skupščine SR Slove- nije (2. člen) določeno, da skupščine samoupravnih interesnih skupnosti odločajo s pristojnimi zbori o vprašanjih iz pristojnosti skupščine v skladu z ustavo SR Slovenije z zakoni, s poslovnikom skupščine in s svojimi poslovniki ki morajo biti v skladu s poslovnikom skupščine.

Od leta 1981, ko so bile sprejete spremembe in dopolnitve poslovnika skupščine, j,e določeno, da se enakopravno odlo- čanje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti s pristojnimi zbori skupščine izvaja v skladu s programom dela skupš- I,^ne'*Y- n,em se določii° zakoni in drugi splošni akti, ki jih skupščine teh samoupravnih interesnih skupnosti sprejemajo enakopravno s pristojnimi zbori skupščine (79. člen),

i na navedeno določbo se v programu dela zborov skupščin? in v periodičnih delovnih načrtih po posameznih trimesečjih določajo zakoni in drugi splošni akti, ki jih sprejemajo samoupravne interesne skupnosti enakopravno s pristojnimi zbori. Samoupravne interesne skupnosti so neposredno vključene v nastajanje skupščinskih programov, kar izhaja tudi iz drugega odstavka 364. člena ustave SR Slovenije l⁶l A r, ²⁵¹' ^čiena P^oslo^vnika skupščine. Na podlagi teh opredelitev so skupščine samoupravnih interesnih skupnosti obravnavale zakone, ki se nanašajo neposredno na njihovo konkretno dejavnost in področje. Pri tem je treba poudariti, da so te skupščine dejansko nastopale le kot četrti zbor, saj ni bilo primerov, da bi nek zakon sprejemali več kot štirje zbori.

V sklopu navedenega je potrebno pojasniti tudi, da se skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ne morejo vključevati v skupščinsko proceduro kot zainteresirani zbor Poslovnik namreč Že od leta 1981 tega ne opredeljuje. Takrat je bilo v obrazložitvi te spremembe rečeno takole: »Skupščina samoupravne interesne skupnosti se ne vključuje kot zainteresirani zbor Nobene potrebe namreč ni, da bi skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti, kot organom samouprav- ljanja na določenih področjih, ki sprejemajo odločitve na podlagi sporazumevanja in dogovarjanja, dajali status zbora skupščine družbenopolitične skupnosti, kot organa oblasti in s tem zmanjševali možnost najrazličnejših oblik dela, ki je značilen za samoupravne organizme. Ves sistem dela v skupš- čini pa omogoča tudi tem skupščinam, da obravnavajo zadeve, o katerih odloča republiška skupščina in da z interesi ki se oblikujejo v samoupravnih interesnih skupnostih sez- nani skupščino.«

Enako določa tudi sedanji poslovnik v 92. členu, ki konkretno opredeljuje, da se iz IV. poglavja, ki ureja medsebojna razmerja zborov in njihovo sodelovanje za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti uporabljajo le določbe o medse- bojnem sodelovanju zborov, ne pa določbe, ki opredeljujejo obravnavanje zadev z delovnega področja drugega zbora (zainteresiran, zbor od 86. do 91. člena poslovnika).

Poleg navedenega kaže opozoriti tudi na nekatere druqe določbe, ki se v poslovniku skupščine nanašajo na skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Na podlagi 183. člena poslovnika v Zakonodajno-pravni komisiji Skupščine SR Slo- venije sodelujejo kot člani tudi po trije delegati ustrezne skupščine samoupravne interesne skupnosti za območie

>, ,ar ta odloča enakopavno s pristojnimi zbori skupščine. V okviru določb poslovnika, ki urejajo zakonodajni postopek, je potrebno posebej poudariti pravico skupščine samoupravne interesne skupnosti za območje republike kot pooblaščenega predlagatelja zakonov in drugih aktov (266 člen). V 142. členu poslovnika je določeno, da pri uresničeva- nju nalog predsedstva skupščine (141. člen) sodelujejo med ostalimi tudi predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike, kadar gre za zadeve, o kate- skujščine n42^nečlenr°^PraVn° °^d'^0Čaj0 * ^pris,°inimi zbori

II. DOSEDANJA PRAKSA

V dosedanji praksi se je izhajalo iz doslednega spoštovanja poslovniških določb, da samoupravne interesne skupnosti

enakopravno s pristojnimi zbori skupščine sprejemajo zakone in druge splošne akte, ki se nanašajo na področja dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti in ki so v pristojnosti bkupšcine ^R Slovenije. Za ta vprašanja smo šteli tiste zakone in druge splošne akte, ki se nanašajo na področje posamezne samoupravne interesne skupnosti, ne pa tudi tiste splosne akte, ki urejajo splošna vprašanja, ki se tičejo vseh samoupravnih interesnih skupnosti oziroma tiste splošne akte, ki opredeljujejo politiko družbenega razvoja in posredno ali neposredno vplivajo na funkcioniranje in razvoj dejavnosti kjer so ustanovljene samoupravne interesne skupnosti Glede tega smo vseskozi izhajali iz stališča, da so splošna vprašanja družbenega razvoja ter politike SR Slovenije predvsem v pristojnosti Zbora združenega dela, ki je konstituiran tako da v njem prihajajo v dovolj veliki meri do izraza interesi delovnih hud, m občanov tudi iz tistih področij družbenega dela, za katera so ustanovljene samoupravne interesne skupnosti V tej zvezi velja opozoriti, da glede teh vprašanj ne nastopa

enakopraven niti Družbenopolitični zbor, ki po določbi 345. člena ustave SR Slovenije zavzema le stališča v zadevah ki se nanašajo na temeljne cilje in osnovna razmerja družbe- noekonomskega razvoja SR Slovenije, ki so vsebovana v pro- gramih dolgoročnega razvoja in srednjeročnih družbenih planih. Prav tako pa je v tej zvezi treba opozoriti na določbo 347 člena ustave SR Slovenije, po kateri odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme Zbor združenega dela. Vključevani samoupravnih interesnih skupnosti v odločanje o takih vpra- šanjih bi lahko pomenilo podvajanje interesov v skupščin- skem sistemu oziroma uveljavljanje teh interesov v različnih delegatskih telesih, ki pa se konstituirajo iz iste delegatske

e; Iz teh razlogov vse doslej tudi ni bilo sporno, da o teh vprašanjih skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ne odločajo kot enakopraven skupščinski zbor.

Morebitne nejasnosti glede pristojnosti so se doslej reše- vale že v postopku oblikovanja programa dela, v katereqa so v skladu s poslovnikom skupščine vključene tudi samou-

lnte,resne skuPnosti oziroma na sejah predsedstva skupščine, kjer so se ob sodelovanju samoupravnih interesnih skupnosti oblikovali predlogi dnevnih redov za posamezne seie zborov Skupščine SR Slovenije.

„Ji^e^^as,,^paSP samoupravne interesne skupnosti obravna-

k!^{d0 0Ča}J° Politiko in razvoj, bodisi na sejah svojih skupščin ali teles in Skupščini SR Slovenije posredovale ob tem svoja stališča, pripombe in predloge, kar vse je bilo tako v delovnih telesih kot v zborih skupščine obravnavano

bno P°zornostio i" odgovornostjo. Izkušnje prejšnjih let kažejo, da so pristojni zbori sprejeli marsikatero odločitev prav na ppdlagi takega sodelovanja samoupravnih interesnih skupnosti v procesu odločanja.

Vprašanja, ki nesporno sodijo v pristojnost skupščin samoupravnih interesnih skupnosti kot enakopravnega zbora se po določbaih poslovnika, določijo z letnim programom oziroma periodičnim delovnim načrtom. V program se ta vpraša- nja vključijo na podlagi vseh tistih subjektov, ki sodelujejo pri oblikovanju programa dela, kamor sodijo tudi samoupravne interesne skupnosti. To izhodišče je opredeljeno v določbah 250. in 251. člena poslovnika, ki določata naslednje:

»250. člen

KiYf' °rgani' samoupravne organizacije in skupnosti v repu- Hr ,-sk ^Se *^k''ûču<êJ°. ôziroma sodelujejo pri uresničevanju družbenopolitičnega in družbenoekonomskega sistema in družbenega plana republike, so dolžni do 15. oktobra teko- čega leta sporočiti skupščini svoje predloge za pripravo osnov delovnih programov skupščine in zborov za prihodnje na°H ^k£?^{ca r0}^.'^z P^rejšnjega odstavka se skupščina obrne na družbenopolitične organizacije v republiki, Gospodarsko

Zb°^r™° ^Slov®,ⁿ,^lj^e' samoupravne interesne skupnosti z območja republike s področja družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje in zainteresirane organe in organizaciie v republiki s pobudo, da dajo skupščini svoje predloge kot osnovo za pripravo delovnih programov skupščine in zborov toiocJ ?k⁹" ^zbl;^an,h Predlogov pripravijo posebna delovna telesa zborov delovne osnutke programov dela skupščine in

(4)

251. člen (prvi in drugi odstavek)

Delovni osnutek programa dela zbora se pošlje predsed- niku skupščine zaradi usklajevanja z delovnimi osnutki programov dela drugih zborov in s programi dela skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine. Po uskladi- tvi se osnutki delovnih programov skupščine oziroma zborov objavijo v »Poročevalcu« in pošljejo vsem organom in organizacijam, ki so sodelovali pri nastajanju osnov delovnih programov skupščine in zborov.

Osnutke delovnih programov skupščine oziroma zborov obravnavajo zbori in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine, do konca novembra tekočega leta. Na podlagi pripomb k osnutku delovnih programov pripravijo posebna delovna telesa predloge programov zborov, ki jih predložijo zborom in pošljejo organom in organizacijam, ki so sodelovali pri oblikovanju osnutka programa dela skupš- čine in zborov.«

Določeni problemi lahko nastanejo v tistih primerih, ko se v dnevne rede sej zborov uvrščajo zadeve, ki niso bile progra- mirane. V teh primerih je treba ravnati v skladu z določbami poslovnika o dodeljevanju zadev v obravnavo posameznim zborom. Drugi odstavek 267. člena poslovnika določa, da pošlje predsednik skupščine predlog za izdajo zakona, zakonski osnutek oziroma zakonski predlog predsednikom zborov, v katerih delovno področje spada zakon, torej tudi predsednikom skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Kadar gre v takih primerih za zadeve, glede katerih ni povsem jasno ali sodijo v pristojnosti skupščine SIS kot enakopravnega zbora, odloča o tem, v skladu s 141. členom poslovnika, predsedstvo skupščine.

III. VPRAŠANJA, KI BI JIH BILO TREBA NATANČNEJE UREDITI

Izvajanje določb ustave in poslovnika ob enakopravnem odločanju skupščin samoupravnih interesnih skupnosti z zbori Skupščine SR Slovenije pa vendar kaže na nekatere pomanjkljivosti oziroma nejasnosti vsaj nekaterih določb.

Postavlja se vprašanje ali je ustrezna določba poslovnika, da se v programu dela določijo zakoni in drugi splošni akti, ki jih

skupščine sasmoupravnih interesnih skupnosti sprejemajo enakopravno s pristojnimi zbori skupščine, glede na tako široko ustavno določbo o enakopravnem odločanju skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Ta določba se kaže kot pomanjkljiva zlasti zato, ker so kljub splošnim določbam o pristojnosti posameznih zborov, v ustavi in v poslovniku podrobno opredeljene pristojnosti Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora, hkrati pa niti ustava niti poslovnik ne opredeljujeta zadev, glede katerih se lahko skupščine samoupravnih interesnih skupnosti konstituirajo kot enakopravni zbor. Ustrezne določbe v tem smislu bi omogočile samoupravnim interesnim skupnostim, da bi same ugotavljale, kdaj nastopajo kot enakopravni zbor. Ob tem pa se je treba zavedati, da bi bila določitev enakopravne pristojnosti skupščin samoupravnih interesnih skupnosti lahko le usmerjevalna, hkrati pa bi, zapisana v ustavi, morda preveč poudarjala funkcijo skupščine samoupravne interesne skupnosti kot organa oblasti.

V razpravi o spremembah ustave SR Slovenije bi kazalo oceniti ali so glede tega vprašanja sedanje ustavne določbe ustrezne oziroma alf jih je treba dograditi, zlasti pa, ali je smotrno, da bi ustava dala možnost, da bi skupščine samoupravnih interesnih skupnosti soodločale tudi kot zainteresiran zbor.

Kolikor bi se ocenilo, da so sedanje ustavne določbe ustrezne, bi bilo treba ta vprašanja vendarle natančneje urediti v poslovniku skupščine (programiranje, opredeljevanje pristojnosti, drugfe oblike sodelovanja s pristojnimi zbori in podobno).

V konktekstu teh razmišljanj bi bilo potrebno oceniti tudi določbe 76. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela, po katerih odločajo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti enakopravno z ustreznimi zbori skupščine družbenopolitične skupnosti o splošni politiki, razvoju in drugih pomembnih vpraša- njih s svojih področij, ki so v pristojnosti skupščine družbeno- politične skupnosti.

Ne glede na normativno ureditev pa je bistveno in nujno še naprej razvijati in dopolnjevati že utečene in iskati nove oblike sodelovanja med Skupščino SR Slovenije in skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti. To ima lahko enake ali boljše učinke od formalnega soodločanja, podrejenega vsem formalnostim skupščinskega odločanja.

SKLEPI, STALIŠČA IN PRIPOROČILA ZBOROV SKUPŠČINE SRS SKLEP

Zbora združenega dela in Zbora občin Skupščine SR Slovenije ob obravnavi

poročila delegacije Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ o usklajevanju družbenih dogovorov

Zbor združenega dela in Zbor občin Skupščine SR Slovenije sta na seji zborov 18. februarja 1987 ob obravnavi po- ročila delegacije Skupščine SR Sloveni- je v Zboru republik in pokrajin Skupšči- ne SFR Jugoslavije o usklajevanju druž- benega dogovora o združevanju dela in sredstev iz naslova sredstev Sklada federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin v obdobju 1986—1990 in družbenega dogovora o posebnih ukrepih za uresničevanje POROČILO

Odbora za finance in kreditno mone- tarno-politiko ter Odbora za družbeno ekonomske odnose ii) razvoj Zbora zdru- ženega dela Skupčine SR Slovenije k po- ročilu o usklajenosti republiških predpisov in aktivnosti v SR Sloveniji v zvezi

politike najhitrejšega razvoja SAP Ko- sovo v obdobju 1986-1990 in na podlagi 260. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije sprejela naslednji

SKLEP

Izvršni svet Skupščine SR Slovenije naj v 30 dneh po sklenitvi oziroma objavi družbenega dogovora o združevanju dela in sredstev, na podlagi sredstev Sklada federacije za kreditiranje hitrejšega raz- z izvajanjem družbenega dogovora o združevanju dela in sredstev na podlagi sredstev Sklada federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin v obdobju 1986-1990 in družbenega do-

voja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin za obdobje od 1986. do 1990. leta in družbenega dogovora o posebnih ukrepih za uresničeva- nje politike najhitrejšega razvoja sociali- stične avtonomne pokrajine Kosovo za obdobje od 1986. do 1990. leta predloži Skupščini SR Slovenije poročilo o usklajenosti republiških aktov z obveznostmi iz obeh družbenih dogovorov oziroma predlaga aktivnosti za uskladitev republi- ških predpisov s sprejetimi obveznostmi iz družbenih dogovorov.

govora o posebnih ukrepih za uresniče- vanje politike najhitrejšega razvoja SAP Kosovo v obdobju 1986-1990.

Odbora sta obravnavala omenjeno po- ročilo ter nista imela pripomb in sta ga sprejela

(5)

Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je na 70. seji dne 1.

10. 1987 obravnaval:

- Poročilo o usklajenosti republiških predpisov in aktivnosti v SR Sloveniji v zvezi z izvajanjem družbenega dogovora o združevanju dela in sredstev na podlagi sredstev Sklada federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin v obdobju 1986-1990 in družbenega dogovora o posebnih ukrepih za uresničevanje politike najhitrejšega razvoja SAP Kosovo v obdobju 1986-1990, ki vam ga pošiljamo na podlagi 222. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije.

POROČILO

o usklajenosti republiških predpisov in aktivnosti v SR Sloveniji v zvezi z izvajanjem družbenega dogovora o združevanju dela in sredstev na podlagi sredstev sklada federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in

avtonomnih pokrajin v obdobju 1986-1990 in družbenega dogovora o posebnih ukrepih za uresničevanje politike najhitrejšega razvoja SAP Kosovo v obdobju 1986-1990

sporazumov iz preteklih let, in sporazumi, ki so v pripravi, kažejo, da bo gospodarstvo SR Slovenije tudi v letu 1987 za skupne projekte združilo celoten možni del iz obveznosti do Sklada federacije.

Obveznosti iz 5. člena Družbenega dogovora glede davčnih olajšav so v predpisih v SR Sloveniji upoštevane smiselno.

Družbeni dogovor predvideva zmanjšanje osnove za obračun davka od dohodka TOZD, in sicer v višini sredstev ki jih TOZD združi v skladu z zakonom o sredstvih Sklada federacije oziroma v dvojni višini, če gre za sredstva izven obveznosti do Sklada federacije, v primeru SAP Kosovo pa v trojnem znesku Republiški zakon o davku iz dohodka temeljnih organizacij Združenega dela in delovnih skupnosti (Uradni list SRS št 18/

80, 23/83, 40/85) in izvedbeni Odlok Izvršnega sveta Skupš- čine SR Slovenije o podrobnejši določitvi nekaterih olajšav za

* 'z dohodka TOZD in delovnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 11/81, 12/82, 9/83, 4/84 in 11/86) pa določata olajšave le za tista sredstva, ki jih organizacije združenega dela vložijo v skupne projekte izven obveznosti do Sklada federacije.

Navedena ureditev v SR Sloveniji po sprejetju Družbeneaa dogovora ni bila dopolnjena. Dosedanji rezultati organizacij Združenega dela glede obsega samoupravnega združevanja sredstev iz obveznosti do Sklada federacije namreč kažejo, da

V j Slvoeniji ni potrebno z davčnimi olajšavami posebej spodbujati Združevanja sredstev iz tega naslova. Zato so predstavniki SR Slovenije pri usklajevanju družbenega dogovora zagovarjali stališče, da bi morali pri uvajanju davčnih olajšav upoštevati specifičnosti po republikah in avtonomnih pokrajinah, kar pa v družbenem dogovoru ni upoštevano. Potrebno pa je spodbujati interesno združevanje drugih sredstev (izven obveznosti do Sklada federacije). Zato je SR Slovenija že pred sprejetjem obravnavanega družbenega dogovora uveljavila davčne olajšave, ki so večje od tistih, ki jih predvideva ta dogovor. Davčna osnova se v našem primeru namreč zniža za trikratni znesek vloženih sredstev (izven obveznosti do Sklada federacije), če gre za vlaganja v gospodarsko manj razvitih republikah, oziroma štirikratni znesek v primeru vlaganj v SAP Kosovo. Ob doseženih rezultatih v SR Sloveniji pri združeva- nju dela in sredstev na podlagi sredstev sklada federacije menimo, da je treba pri izvajanju družbenega dogovora pri davčnih olajšavah še naprej zagovarjati prožnejši pristop glede na specifično situacijo v posamezni republiki, oziroma avtonomni pokrajini. Tako izhodišče bi morali upoštevati tudi pri pripravi analiz o izvajanju družbenega dogovora kot tudi pri morebitnem spreminjanju oziroma dopolnjevanju družbe- nega dogovora.

Vsi drugi ukrepi, oziroma spodbude, ki so opredeljeni v družbenem dogovoru, so uveljavljeni, oziroma se izvajajo

Zaradi spodbujanja skupnih vlaganj predvideva Družbeni dogovor v 3. členu poenostavitev mehanizma zbiranja sredstev in postopka izbire programov. SR Slovenija je te zadeve ze pred sklenitvijo Družbenega dogovora uredila v Zakonu o zagotavljanju sredstev in izpolnjevanju obveznosti SR Slo- venije za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo (Uradni list SRS, št. 35/81 45/82 18/

85, 10/86 in 46/86). V tem okviru je omogočila, da poseben koordinacijski odbor lahko naloži organizacijam združeneaa dela obvezno združevanje sredstev in obveznosti do Sklada federacije, če projekt ustreza dogovorjenim zahtevam v planskih aktih, oziroma razvojnim kriterijem, investitor pa ne uspe Namen Družbenega dogovora o združevanju dela in sred-

stev na podlagi sredstev Sklada federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin v obdobju 1986-1990 (Uradni list SFRJ, št.

33/87) je z ekonomskimi in drugimi ukrepi ter aktivnostmi spodbujati združevanje dela in sredstev na podlagi sredstev sklada federacije. Aktivnosti v SR Sloveniji in rezultati na tej osnovi kažejo, da SR Slovenija, oziroma združeno delo na njenem območju v globalu dosledno uresničuje cilje tega družbenega dogovora. Iz tega izhodišča je treba ocenjevati tudi izvajanje posameznih prevzetih obveznosti glede pospe- ševanja združevanja dela in sredstev.

V zvezi z uresničevanjem nalog iz 2. člena Družbenega dogovora se v SR Sloveniji nadaljujejo intenzivne aktivnosti iz preteklih let, kar velja tako za obseg kot tudi kvaliteto razvoj- nih programov in projektov (prenos znanja in tehnologije, izvozna usmerjenost itd.). V zvezi s krepitvijo dohodkovnih dnosov na podlagi združevanja dela in sredstev pa bo potrebno čimprej realizirati tudi nalogo iz tega člena Družbe- nega dogovora, katere uresničitev naj bi zagotovila ob spreje- manju rizikov tudi ustrezno udeležbo organizacij združenega dela pri odločanju o poslovanju, kar pa je s sistemskega vidika še predmet dopolnjevanja ustreznih zakonov (zakon o združenem delu, zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu).

Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju z organizacijami združenega dela, bankami in republiškimi organi spod- buja pripravo programov in projektov ter sklepanje samoupravnih sporazumov o združevanju dela in sredstev, da bi na tej podlagi usmerili najmanj 60% obveznosti do gospodarsko manj razvitih republik, oziroma 50% do SAP Kosovo. Že v letu 1986 so organizacije združenega dela iz SR Slovenije na samoupravni podlagi združile celoten obseg sredstev, ki jih je bilo po zakonu o sredstvih sklada federacije možno usmeriti na ta način (22,7 milijard din). Pri tem je bil obseg združenih sredstev za skupna vlaganja v SR Bosni in Hercegovini in SR Makedoniji celo prekoračen, zato pa manjši na območju SR Crne gore in SAP Kosovo. Podobna dinamika je značilna tudi v letu 1987, sajje bilo v prvih devetih mesecih za skupne programe angažiranih že okoli 46 milijard din, kar je nad štiri petine sredstev, ki jih je možno na tej podlagi uporabiti v okviru revalorizirane akontacijske obveznosti do Sklada federacije za leto 1987 (akontacijska obveznost 94,9 milijard din, od tega možno samoupravno združiti 52,4 milijard din).

Ze sklenjeni samoupravni sporazumi, vključno obveznosti iz

(6)

na samoupravni osnovi pridobiti zadostnih sredstev.

Ljubljanska banka-Združena banka ob upoštevanju 7. člena Družbenega dogovora določa ugodnejše kreditne pogoje pri vlaganjih v gospodarsko manj razvitih republikah in SAP Kosovo. Organizacije združenega dela, ki vlagajo v gospodarsko manj razvitih republikah plačajo le 60% realne' obrestne mere, ki je določena za kredite po posameznih namenih, pri vlaganju v SAP Kosovo pa 50%.

Ob soglasju Skupščine SR Slovenije so bile v merilu federacije uveljavljene tudi olajšave oziroma ugodnosti pri uvozu opreme in nadomestnih delov, ki jih pri nas ne proizvajamo (carine in druge uvozne olajšave), kot tudi nekatere ugodnosti pri najemanju zunanjih kreditov, kar vse je opredeljeno v 4.

členu Družbenega dogovora.

Izvajajo se naloge iz 8. člena in 9. člena, ki se nanašajo na strokovno vlogo bank pri preverjanju nameravanih investicij, oziroma vlogo gospodarskih zbornic pri obveščanju in evi- dentiranju v zvezi s samoupravnimi sporazumi ter njihovim izvajanjem. U

SR Slovenija je z Družbenim dogovorom o posebnih ukrepih za uresničevanje politike najhitrejšega razvoja SAP Kosovo v obdobju 1986-1990 (Uradni list SFRJ, št. 46/87) podobno kot druge republike in avtonomni pokrajini ni sprejela neposrednih obveznosti, temveč je pristala na oblikovanje ugodnejših pogojev za gospodarstvo SAP Kosovo v merilu celotne SFRJ. Zato se v tem poročilu omejujemo na te aktivnosti, oziroma ukrepe, ki posredno obremenjujejo tudi SR Slovenijo.

V zvezi z izvajanjem tega dogovora je bilo na osnovi dogovora republik in pokrajin z zveznim zakonom odloženo vrača- nje anuitet za kredite iz sredstev Sklada federacije, ki zapa- dejo v obdobju 1987-1990, na čas po letu 1990. (2. člen Družbenega dogovora).

V skladu s 3. členom Družbenega dogovora so bile z zveznim zakonom zagotovljene olajšave pri plačilu carinskih in drugih davščin za uvoz opreme in nadomestnih delov, ki jih sami ne proizvajamo, za objekte v predelovalni industriji, v drobnem gospodarstvu in v kmetijstvu v skladu z Družbenim planom _razvoja SAP" Kosovo za obdobje 1986-1990. Pod enakimi pogoji je dana tudi prednost pri kreditih za uvoz opreme in nadomestnih delov, ki jih sami ne proizvajamo, za dokončanje in vzdrževanje objektov v elektrogospodarstvu in barvasti metalurgiji ter za realizacijo prednostnih objektov iz Družbenega plana razvoja SAP Kosovo za obdobje 1986-1990.

Ob upoštevanju obveznosti iz 4. člena Družbenega dogovora temeljne banke iz celotne SFRJ Jugoslavije na osnovi samoupravnega sporazuma zagotavljajo za leto 1987 za potrebe gospodarstva SAP Kosova trajna obratna sredstva v višini 4 milijarde dinarjev.

Narodni banki Kosova je v skladu s 5. členom Družbenega dogovora zagotovljena olajšava od dela obresti in nadome- stila za uporabo sredstev primarne eftiisije, tako da Narodna banka Kosova plačuje Narodni banki Jugoslavije le 20% (olaj- šava 80%).

IZ DELA SKUPŠČINSKIH TELES MNENJA

delovnih teles skupščine SR Slovenije ob obravnavi poročila Izvršnega sveta SKupščine SR Slovenije o komunalnem gospodarstvu

Komisija Skupščine SR Slovenije za spremljanje izvajanja zakona o združe- nem delu, Komisija Skupščine SR Slo- venije za varstvo okolja, Odbor Zbora združenega dela za družbenoekonom- ske odnose in razvoj, Odbor zbora občin za družbenoekonomske odnose in razvoj ter Odbor Zbora občin za urejanje prostora ter stanovanjska in komunalna vprašanja so na sejah v času od 5. do 26. oktobra 1987 obravnavali Poročilo Izvršnega sveta Skupščine SR Sloveni- je o komunalnem gospodarstvu in oblikovali naslednja pomembnejša

MNENJA

Navedena delovna telesa so v načelni rapravi ugotovila, da predstavlja komunalno gospodarstvo tista področja dejavnosti posebnega družbenega pomena, ki skoraj v celoti zadevajo problematiko varstva in izboljševanja okolja. Ugotovlje- no je bilo, da je predloženo poročilo ce- lovito in skupaj z ugotovitvami in predlogi daje vpogled v izvajanje zakonskih do- ločil, prav tako pa tudi oceno stanja pri gospodarjenju s komunalnimi objekti in napravami ter s samim izvajanjem posameznih komunalnih dejavnosti, ki so z vidika ekologije različno občutljiva oziroma zahtevna. Drugače pa je z izpeljavo sklepov, ki so pomanjkljivi glede na vse- bino ugotovitev in predlogov (zagotavljanje kvalitetnega nadzora, mestni potniški promet, vprašanje kvalitete kadrov v komunalnem gospodarstvu itd.) ter niso operacionalizirani glede posameznih no- silcev in rokov za izvedbo nalog.

Posebej je bil poudarjen pomen, ki ga

ima komunalno gospodarstvo za zadovo- ljevanje potreb in interesov delovnih ljudi in občanov na vrsti področij. Izvajanje komunalnih dejavnosti posega v njihove osnovne življenjske interese. Zaradi tega komunalno gospodarstvo opredeljujemo kot sestavni del gospodarstva s poseb- nim družbenim pomenom, katerega na- loga je redno in neprekinjeno reproduci- ranje temeljnih materialnih pogojev, pri čemer pa zagotavljanje potreb ne temelji na načelu tržnih zakonitosti ponudbe in povpraševanja.

Evidentne so potrebe po nenehnem sodelovanju komunalnega gospodarstva oziroma njihovih samoupravnih institucij z institucijami mejnih področij, kar zahteva zelo resen pristop, vse to pa z name- nom, da se zagotovi usklajeno delovanje vseh aktivnosti. (Zlasti velja to.v tem tre- nutku za graditev čistilnih naprav ob reki Savi in za postavitev sistema odlagališč komunalnih in posebnih odpadkov z upoštevanjem celotnega procesa - od zbiranja do reciklaže.) Kaže se tudi potre- ba po nujnem regijskem sodelovanju, po potrebi pa tudi na ravni republike (oskrba z vodo, varstvo naravnih dobrin).

Delovna telesa so ugotovila, da je zelo neodgovorno, da v občinah v letu 1987 še niso uskladili ali sprejeli predpisov, ki jih je določil republiški zakon iz leta 1982.

Tako ni dana normativna podlaga za opravljanje komunalnih dejavnosti; vpra- šljiva je kvaliteta storitev, prav tako pa tudi možnost za sistematično nadzorova- nje, kar je glede na težko kadrovsko problematiko v komunalnem gospodarstvu še posebno vprašljivo.

Pri vzpostavitvi in vodenju informacij-

skega sistema za potrebe komunalnega gospodarstva je potrebno zagotoviti potrebno enotnost zbiranja, obdelave in di- stribucije podatkov ter sploh kompatibil- nost sistema.

Pri vzpostavljanju kakovostnejšega materialnega položaja komunalnih organizacij združenega dela je za dosego bi- stvenega izboljšanja kakovosti oskrbe treba spremeniti predvsem politiko oblikovanja cen, in to ne samo za kritje stro- škov enostavne reprodukcije, temveč tudi z vključitvijo elementov, ki zagotavljajo racionalno ravnanje z naravnimi dobrina- mi. Le s takim ekonomskim instrumenta- rijem lahko pričakujemo, da se bodo komunalne delovne organizacije, kot soor- ganizator enakopravneje vključevale v izvajanje ekološko zahtevnejših in plansko dogovorjenih nalog.

V podrobnejši razpravi so delovna telesa ugotovila, da so močno nerazrešena vprašanja o razmejitvi pristojnosti glede družbenih sredstev med komunalnimi organizacijami in cestnimi podjetji (upravljanje s komunalnimi objekti, vgrajenimi v cestno telo), pa tudi nekatera vpraša- nja, ki so skupna z vodnimi skupnostmi, čemur bi bilo potrebno posvetiti posebno pozornost, bodisi v spremembah zakonodaje ali pa v sistemu planiranja. Akt usklajevanja različnih dejavnosti, ki se znajdejo v prostoru, bi moral biti prostor- ski plan in njegovi izvedbeni akti. Podob- no je treba razrešiti razmejitev pristojnosti s stanovanjskim skladom in skladom stavbnih zemljišč.

Poenotenje pojmovanj komunalnih dejavnosti je očitno strokovno vprašanje, ki

(7)

naj bi ga razrešil pristojni upravni organ glede na načelno opredelitev komunalne dejavnosti, ni pa nujno, da bi se v zvezi s tem spreminjal zakon po hitrem postopku.

Iz gradiva je razvidno, da so komunalne organizacije po svoji naravi monopol- ne ter da je potrebno posebno prizadeva- nje, da se v čimvečji meri zagotivi nad njihovim delom ustrezen družbeni nadzor, kar še posebej velja glede izvajanja javnih pooblastil, ki jih imajo te organizacije. Pri komunalnih delih večjega obsega je nujno treba ločevati investitorstvo, izvajanje in posebej nadzor. Proti izvajal- cem je potrebno izvajati sankcije zaradi nepravilne izpolnitve obveznosti.

Upravljanje z družbenimi sredstvi je treba ločevati glede stvari, ki so v splošni rabi in preostalih. Glede prvih je podan poseben družbeni pomen in je treba zagotoviti udeležbo pri odločanju tudi na strani uporabnikov, organov družbeno- politične skupnosti, ker gre za uveljavljanje splošnega interesa. Glede na preple- tanje infrastrukturnih dejavnosti v prostoru bi bilo potrebno vzpostaviti sistem koordinacije zaradi ekonomsko in druž- beno smotrnega dela vseh subjektov.

Poročilo poudarja nestabilnost finanč- nih virov in s tem oteženo planiranje, vendar je tak položaj tudi v drugih gospodarskih panogah. Problematiko je zato potrebno razreševati s fleksibilnim plani- ranjem in določanjem prioritetnih nalog, te pa morajo biti usklajene z drugimi in- frastrukturnimi dejavniki. Bolj je potrebno uveljavljati tržne elemente, posebno še pri izgradnji komunalnih naprav na področju opremljanja industrijskih con ali pri izgradnji kompleksov.

Problematiko vodovodov je potrebno usklajevati z vodnimi skupnostmi, ki bi že morale pripraviti vodnogospodarske osnove, ki bi služile za planiranje in gospo- darjenje z vodami. Pri tem bi bilo potrebno posvetiti posebno pozornost vodo- vodnim območjem in izdelati ustrezne razvojne plane.

Delovna telesa poudarjajo, da ni več

mogoče vztrajati pri pojmovanju »prostih dobrin«. Uveljaviti je potrebno odškod- ninsko polno odgovornost za onesnaže- nje okolja, torej naložiti storilcu polne, ekonomske stroške odstranitve odpadkov ali drugih motenj, ki jih je povzročil.

Zaradi varstva okolja je potrebno izdelati program odlagališč nevarnih odpadkov v SR Sloveniji, nad vsemi odlagališči pa tudi uvesti strokovno nadzorstvo. V ta namen bi tudi kazalo izdelati ustrezne standarde in normative, zlasti pa onemo- gočiti odlaganje nevarnih odpadkov na

»navadna« komunalna odlagališča.

Delovna telesa menijo, da je smotrno, da se v manjših vaških skupnostih nekatere zadeve prenesejo na krajevne skupnosti, ki bi morale spoštovati dogovorje- ne standarde in normative, zagotovljeno pa bi moralo biti tudi strokovno nadzorstvo v smislu varstva zdravja in življenja.

Delovna telesa menijo, da je sporno stališče v poročilu, da naj bi izvršni sveti občin zagotavljali družbenoekonomski položaj, organiziranost, opremljenost itd.

komunalnih organizacij. Ti lahko dajejo le pobudo za združevanje sredstev in v okviru svojih pooblastil spremljajo izvajanje komunalne politike. Upravni organi bi morali ob spremljanju komunalne dejavnosti posebej pozorno spremljati vsa področja, ki se nanašajo na življenje, zdravje in sploh varnost, ter z inšpekcija- mi in nadzornimi ravnanji spremljati to dejavnost, zlasti še izvajanje javnih pooblastil in odgovornost pri izpolnjevanju zahtev, izraženih v prostorskih planskih aktih.

Delovna telesa menijo, da v kratkem času ne bi spreminjali zakonodaje na tem področju, ker je celotni sistem infrastruk- ture vezan v precejšnji meri na ustavne spremembe. V tem času bi veljalo izdelati sistem planiranja, racionalno gospodar- jenje, standarde in normative, kar bi končno služilo boljši opredelitvi problemov v zakonodaji.

Delovna telesa predlagajo, da bi v razpravah o poročilu o komunalnem gospodarstvu na skupščinah občin posebno

pozornost posvetili tudi naslednjim vpra- šanjem, ki jih predlaga Zveza komunalnih skupnosti Slovenije, in sicer:

- vlogi in nalogam krajevnih skupnosti v okviru komunalnega gospodarstva in njihovi povezavi s komunalnimi delovnimi organizacijami;

- vlogi komunalnega gospodarstva na področju varstva okolja;

- ustreznosti virov financiranja razšir- jene reprodukcije v komunalnem gospodarstvu;

- ustreznosti sedanje nomenklature komunalnega gospodarstva in interne razporeditve komunalnih objektov med individualne in kolektivne komunalne objekte in naprave;

- ustreznosti sedanjega načina opera- tivnega planiranja vseh dejavnosti, ki se odvijajo v okviru mest in naselij mestne- ga značaja, vključno stavbno zemljiške komunalne dejavnosti, cestne dejavnosti, PTT dejavnosti, vodnogospodarske dejavnosti in elektro dejavnosti;

- razlogom za tak padec realnega obsega investicij, kot je prikazan v tabeli št.

4-a (priloga);

- viziji dolgoročnega razvoja komunalnega gospodarstva na področju posebnih odpadkov;

- pojmu in vlogi investitorstva kot dejavnosti v okviru komunalnih skupnosti oziroma komunalnih delovnih organizacij in krajevnih skupnosti (sprememba zakona o cestah, zakona o vodah itd.);

- proučiti možnosti enotne organizira- nosti interesnih skupnosti;

- možnostim in variantnim organizacijam enotne interesne skupnosti predvi- deti različne oblike racionalnega delo- vanja;

- potrebo po opredelitvi standardov komunalne oskrbe ter sistema oblikovanja cen storitev;

Delovna telesa predlagajo, naj poročilo o komunalnem gospodarstvu skupaj z mnenji delovnih teles Skupščine SR Slovenije in občin služi Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije pri pripravi temeljnih odločitev o spornih vprašanjih.

POBUDE DELEGATOV - POBUDE DELEGATOV - STALIŠČE IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE

SR SLOVENIJE K POBUDI SKUPINE

DELEGATOV ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR OBČIN SKUPŠČINE SR SLOVENIJE IZ POSTOJNE ZA SPREJEM ZAKONA

O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKIH OBČANOV

Skupina delegatov Skupščine občine Postojna za Zbor združenega dela in Zbor občin Skupščine SR Slovenije je na svoji 17. seji dne 16. 9. 1987, ko je obravnavala predlog za

°, sPremembah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov m taks med drugim tudi sklenila, da Skupščini SR Slovenije da pobudo, da pospeši tudi sprejem zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih obča- CD/'c/ efi,a osnu!ek sta Zbor združenega dela in Zbor občin SR Slovenije ze dne 25. novembra 1986, vendar je bil že dvakrat umaknjen z dnevnega reda.

preieti informacjiije razprava o spremembah in dopolnitvah tega zakona preložena za nedoločen čas, kar kaže na to da spremembe davčnega zakona v tem letu še ne bodo sprejete.

Delegacija ugotavlja, da je sedaj veljavna zakonodaja močan dejavnik, ki onemogoča nekaterim kategorijam zavezancev zagotavljati realni prihodek in da so potrebne spremembe na tem področju. Zlasti pa v tem, da so sredstva, ki jih obrtniki namenjajo za vlaganja v razširitev in posodobitev svoje dejavnosti ločijo od osebne porabe.

Glede na navedeno skupina delegatov predlaga, da Skupš- čina SR Slovenije stori vse potrebno, da pride predlagana sprememba zakona o davkih občanov v postopek za soreiem še v tem letu.

V osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov je bil predlagan nov način obdavčevanja dohodkov, doseženih z opravljanjem gostinske in avtoprevoz- niške dejavnosti. Dohodki naj bi se po predlogu iz osnutka zakona za ti dejavnosti ugotavljali po kriterijih, predvidenih v zakonu in to vnaprej, tako da bi se tudi davek iz dejavnosti plačeval vnaprej. Predlagano je bilo tudi, da bi se zavezanci za davek iz dejavnosti, pred obdavčitvijo z davkom iz skupnega dohodka občanov odločali, kakšen del dohodka namenjajo za izboljšanje in razširitev materialne osnove dela in sredstev rezerv ter kolikšen del za osebno porabo, ki bi se všteval

(8)

v skupni čisti dohodek, od katerega se plačuje davek od skupnega dohodka občanov. V osnutku zakona predlagane nove rešitve na področju obdavčevanja dohodkov iz samo- stojnega opravljanja dejavnosti je SR Slovenija predlagala udeleženkam dogovora o usklajevanju davčnega sistema, katerega osnutek je bil sočasno v obravnavi, da jih vgradijo v besedilo predloga tega dogovora. Predstavniki ostalih soci- alističnih republik in avtonomnih pokrajin s predlaganimi rešitvami niso soglašali, tako da te pri pripravi predloga dogovora niso bile upoštevane.

Poleg tega ob razpravah o gradivu predsedstva Central- nega komiteja ZKS »Idejno-politična vprašanja nadaljnjega razvoja drobnega gospodarstva« v občinah osnutek zakona ni dobil podpore. Osnutek zakona so zavrnili tudi predstavniki obrtnih združenj iz razloga, da ne prinaša pozitivnih sprememb za nadaljni razvoj drobnega gospodarstva. Menili so, da bi predlagani način delitve sredstev na produktivno in osebno porabo pozitivno učinkoval le pri majhnem odstotku zavezancev. O predlaganem novem načinu obdavčevanja dohodkov, doseženih z opravljanjem gostinske in avtoprevoz- niške dejavnosti so menili, da ruši sistem in deli zavezance v različne kategorije ter pomeni odmik od prizadevanj po čimbolj enotnem davčnem sistemu na območju SFRJ.

V predhodnih razpravah o osnutku zakona je bilo tudi izpostavljeno, da se pristopa k spremepibam davčnega sistema še predno so znani učinki zadnjih sprememb zakona, sprejetih v letu 1985. Ocenjeno je bilo, da nekatere rešitve, ki se s predlaganim osnutkom spreminjajo, to je zagotavljanje sredstev za razširitev in posodobitev dejavnosti iz neobdavče- nega dela davčne osnove, že dajejo prve pozitivne učinke in da bo končna ocena teh rešitev možna šele po preteku dalj- šega obdobja.

Sklenjen dogovor socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin o spremembah in dopolnitvah dogovora o usklajevanju davčnega sistema in realizacija sklepov Cen- tralnega komiteja ZKS razvoju drobnega gospodarstva zahte- vata spremembe in dopolnitve zakona o davkih občanov. Ker so spremembe zakona o davkih občanov v nekaterih določ- bah pogojene s predhodno spremembo obrtnega zakona oziroma pripravo zakona o samostojnem osebnem delu, zakona ne bo možno spremeniti in dopolniti že v letu 1987, temveč so spremembe in dopolnitve zakona v programu za leto 1988.

STALIŠČE IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE SR / SLOVENIJE K POBUDI OZIROMA PREDLOGU / SKUPIN DELEGATOV IZ RADOVLJICE V ZVEZI

Z NAČRTOVANO UVEDBO CESTNINSKEGA SISTEMA

Skupini delegatov 14. okoliša za gospodarsko področje in 4. okoliša za prosvetno - kulturno področje iz Radovljice za Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije sta v zvezi z načrtovano uvedbo cestninskega sistema na avtocesti Brat- stvo in enotnosti posredovali naslednjo pobudo oziroma predlog:

Avtocesta Bratstvo in enotnost, na poteku od Karavanškega predora do hrvaške meje v večjem delu za svoj potek uporablja obstoječo magistralno cestno omrežje, katerega so tako na območju Gorenjske kot Dolenjske vozniki uporabljali več kot 15 let brez plačevanja cestnine. Načrtovana uvedba odprtega cestninskega sistema, ki predvideva na poteku od Karavan- škega predora do meje z Hrvatsko štirikratno ustavljanje celotnega prometnega toka ustvarja vrsto problemov pri zagotovitvi ustreznega prometnega omrežja za uporabnike cest, ki ne želijo plačevati cestnine in zahteva od skupnosti za ceste neizmerno velika vlaganja v ureditev alternativnih magi- stralnih povezav, katerih pa na nekaterih mestih ni možno urediti v skladu z veljavnimi normativi za tovrstne prometnice.

V nasprotnem primeru bo prišlo do večjih motenj pri funkci- oniranju prometnega omrežja oz. neupravičenih obremenitev uporabnikov s plačilom cestnine, s pogostim zaustavljanjem vozil zaradi plačevanja cestnine (20-30 minut vožnje) pa bomo bistveno zmanjšali hitrost pretoka preko republike in tako zmanjšali enega osnovnih namenov izgradnje AC.

Sistem pobiranja cestnine je tudi v tujini uveden le na

cestah, ki niso vključene v osnovno prometno mrežo in funk- cionirajo kot samostojni objekti.

Glede na vrsto negativnih posledic katere prinaša uvedba cestninskega sistema in ob upoštevanju načela, da uporabnikom ni možno bistveno poslabšati obstoječih prometnih povezav smatramo, da bi načrtovana uvedba cestninskega sistema:

- zahtevala velika vlaganja v ureditev alternativnih prometnih povezav,

- zahtevala dodatno uporabo zemljiššč za alternativne ceste in same postaje,

- obremenjevala okolja na vzporednih cestah ter povzro- čala večje stroške njihovega vzdrževanja zaradi obremenitve z vozili, ki ne želijo plačati cestnine,

- zmanjšale načrtovano prepustnost AC kot evropske prometnice.

- z zaposlovanjem delavcev za pobiranje cestnine bistveno zmanjšala pričakovan finančni efekt.

Zahtevamo, da Izvršni svet Skupščine SR Slovenije skupaj s Skupnostjo za ceste Slovenije ponovno preveri načrtovano uvedbo cestninskega sistema ter zlasti ugotovi njegovo smotrnost v primerjavi z zagotavljanjem sredstev za vzdrževanje avtocest k okviru enotnega sistema financiranja v okviru cene bencina.

Pri navedeni presoji je potrebno upoštevati dejstvo, da uporabnikom ni možno zmanjšati obstoječega standarda necestninskih povezav, kar mora biti eno izmed pomembnih izhodišč ekonomskega vrednotenja pričakovanih rezultatov uvedbe cestninskega sistema.

STALIŠČE

1. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je pobudo skupin delegatov iz občine Radovljica sprejel in preveril s strani Skupnosti za ceste Slovenije načrtovano uvedbo cestninskega sistema.

2. Uvedba cestnine na transjugoslovanski avtocesti Brat- stva in enotnosti temelji na študiji, ki jo je po naročilu zveze republiških in pokrajinskih organizacij za ceste izdelal Institut za puteve Beograd, Delovna enota Ljubljana, v sodelovanju s firmo Dorsch Consult iz Miinchna v juniju 1982. leta.

Osnovni cilj te študije je bil ugotoviti upravičenost cestnine kot najprimernejše oblike zbiranja sredstev za pokrivanje stroškov izgradnje in vzdrževanje avtoceste.

Študija ugotavlja, daje uvedba cestnine ekonomsko upravi- čena, in to predvsem iz treh tehtnih razlogov:

- zaradi koristi oziroma prihrankov, ki jih imajo uporabniki avtoceste v primerjavi z uporabo alternativnih cest s slabšimi prometno-tehničnimi karakteristikami,

- zaradi strukture prometa na avtocesti Bratstva in enotnosti (visok procent tranzitnega prometa; SRS 45%), in

- zaradi slabo razvite avtocestne mreže v državi, republikah in pokrajinah in s tem povezanih potrebah po večjih vladanjih v to infrastrukturo.

Studija je postavila višine cestnin v korelacijo s prihranki na gorivu, mazivu, gumah, vzdrževanju in času zaradi uporabe avtoceste namesto vzporedne necestninske ceste in to za vse kategorije vozil ter hkrati upoštevala 10-20%-ni odliv prometa zaradi cestnin. '

Kot strošek uvedbe cestninskega sistema so bili upoštevani stroški izgradnje cestninskih postaj (z vsemi zemljišči, objekti, komunalno, opremo, i. d.), stroški izgradnje oz. rekonstruk- cije vzporednih cest, stroški eksploatacije (osebni dohodki, energija, redno vzdrževanje, investicijsko vzdrževanje, i. d.).

Avtocesta glede na svoje prometno-tehnične krakteristike zagotavlja uporabniku hitro, udobno in varno vožnjo, ob isto- časnem prihranku neposrednih stroškov prevoza (gorivo, maziva, obraba vozila) in krajšem potovalnem času. Gre torej za višji nivo uslug, ki jih je cestno gospodarstvo omogočilo uporabniku cest z investiranjem v sodobnejšo prometno povezavo. Vendar pa v pogojih, ki so avtoceste zgrajene samo v nekaterih regijah in jih, ob tranzitnem prometu, pretežno uporabljajo le vozniki iz teh regij, ta višji nivo uslug ni zago- tovljen vsem uporabnikom cest. Zato je del voznikov prak- tično favoriziran in je prav in pravično do ostalih, da del stroškov izgradnje in vzdrževanja cest pokrivajo neposredno in na račun prihrankov, ki jih dosegajo z njihovo uporabo.

Cestnina za voznika torej ne predstavlja dodatnega stroška prevoza, saj mora biti njena višina odvisna od prihrankov ob

(9)

uporabi avtoceste, o njeni višini pa odločajo uporabniki v Skupščini Skupnosti za ceste Slovenije.

Ob že navedenih izhodiščih je študija nadalje ugotovila najustreznejši cestninski sistem po republikah in pokrajinah.

Za SR Slovenijo je analiza izkazala bistveno ugodnejše rezul- tate ob uvedbi odprtega cestninskega sistema na avtocesti Bratstva in enotnosti, saj je netto sedanja vrednost pri odpr- tem sistemu za

14% večja (pri odlivu 20% prometa), 36% večja (pri odlivu 10% prometa),

58% večja (brez odliva prometa) kot v zaprtem sistemu 3. Zaradi spremenjenih družbenoekonomskih razmer in možnosti vpliva teh sprememb oz. vhodnih podatkov na odlo- čitve v zvezi s cestnino, je Skupnost za ceste Slovenije naro- čila štiri nove separatne študije, ki jih je Inštitut za puteve Beograd, Delovna enota Ljubljana izdelala v septembru 1987 in se nanašajo na avtocestne odseke predor Karavanke-Ljub- Ijana, Ljubljana-Bregana, Razdrto-Vrtojba in Razdrto-Se- žana.

Navedene študije priporočajo naslednje rešitve:

AC predor Karavanke

■ Ljubljana:

CP Brezje CP Torovo

AC Ljubljana-Bregana:

CP Dob CP Krška vas AC Razdrto-Vrtojba:

C P Razdrto

AC Razdrto-Sežana:

Čelna postaja Sežana Čelna postaja Kozina Priključek Senožeče Priključek Divača

odprt cestninski sipfTi (plačevanje cestnine za odsek Jesenice-Kranj zahod)

(plačevanje cestnine za odsek Kranj zahod-Ljubljana) odprt cestninski sistem

(plačevanje cestnine za odsek Malence- Novo mesto) (plačevanje cestnine za odsek Novo mesto-Bregana)

odprt cestninski sistem (plačevanje cestnine za odsek Razdrto-Sempeter)

zaprt cestninski sistem

Uvedba načina zagotavljanja sredstev za pokrivanje stro- škov vzdrževanja avtocest v maloprodajni ceni goriva iz predhodno obrazloženih dejstev v tč. 2 in 3 ne bi bila smotrna.

Predlagana rešitev bi bila sprejemljiva in pravična do vseh uporabnikov cest šele po izgradnji celotnega avtocestnega sistema (kot je to primer v sosednjih zahodnih državah), torej v pogojih, ko bo kvalitetnejšo cestno mrežo od obstoječe lahko uporabljala večina voznikov motornih vozil in ne samo nekateri.

4. Nadaljni razlog, ki opravičuje plačevanje cestnine, je struktura prometa na cesti Bratstva in enotnosti. Od vsega prometa na tej cesti se v mejah naše republike odvija le slaba polovica domačega potniškega prometa in dobra desetina tovornega prometa, ves preostali promet pa prihaja iz sosednjih republik in iz tujine.

Podatki za nekatere karakteristične odseke za leto 1987 so naslednji:

Odsek PLDP % domačih

osebnih vozil

% tujih % osebnih težkih vozil vozil Jesenice-Lesce

Brezje-Podtabor Podtabor-Kranj Malence-Cikava Ivančna Gorica- Trebnje

Krško-Brežice

8.967 12.180 14.063 14.312 10.428 7.824

35 47 54 61 49 41

55 42 37 20 27 30

10 11 19 9 24 29 V letu 2007 prognoziramo naslednje prometne obremenitve Odsek PLDP domačih % tujih

osebnih

vozil osebnih vozil

težkih % vozil Jesenice-Lesce 15.451 41 51 Brezje-Podtabor 21.049 53 40 Podtabor-Kranj 24.532 59 34 Malence-Cihava 24.950 67 18 Ivančna Gorica- - - - Trebnje 17.718 55 25

8 7 15 7 20

5. Letošnja že omenjena študija, ugotavlja, da bi avtocesta Bratstva in enotnosti v SR Sloveniji pri obstoječih prometnih obremenitvah ter po cenah in tečaju junij 1987 ustvarila 11,5 mlrd din letnega priliva, od tega glede na strukturo prometa približno 10 mio US $ deviznega priliva.

V eksploatacijski dobi 20 let bi tako tuj promet s cestnino odplačal več kot tretjino investicijske vrednosti objekta oz.

več kot polovico glavnice najetih mednarodnih kreditov.

Slovensko cestno gospodarstvo bi sredstva za vzdrževanje avtoceste pridobilo od tujih uporabnikov samo v primeru njihovega nakupa goriva v naši republiki in od pristojbin za tuja motorna vozila. Glede na to, da je avtocesta Bratstva in enotnosti v koridorju visokega odstotka tranzitnega prometa bi opustitev cestnine praktično pomenila to, da bi tuji uporabniki ceste za pokrivanje stroškov njene izgradnje in vzdrževa- nja prispevali minimalno glede na koristi, ki jim bodo zagotovljene z izgradnjo avtoceste. Zato Izvršni svet Skupščine SR Slovenije meni, da bi opustitev cestnine pomenila hkrati ukinitev pomembnega vira za odplačilo najetih kreditov.

6. Ob obravnavi vprašanja »cestnina da ali ne« moramo nadalje opozoriti na zakon o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87), ki v osmi točki 38. člena določa kot vir sredstev za ceste tudi cestnine.

Tako oblikovanje kakor sprejemanje višin cestnin za uporabo avtocest je v pristojnosti Skupnosti za ceste Slovenije oz njenega zbora uporabnikov, Izvršni svet Skupščine SR Slove- nije pa daje k sklepu zbora uporabnikov soglasje. Prav tako tudi osnutek zveznega družbenega dogovora o virih sredstev za vzdrževanje, rekonstrukcijo in gradnjo cest med določa- njem enotnih virov za vzdrževanje cestnega omrežja v vseh republikah in avtonomnih pokrajinah določa tudi še naprej tudi cestnine.

7. Za leto 1987 predvideva predlog III. rebalans plana Skup- nosti za ceste Slovenije prihodke in odhodke v višini 137 3 mlrd din, od tega

- enostavna reprodukcija 52,8 mlrd din - razširjena reprodukcija 84,5 mlrd din Posamezni viri za enostavno reprodukcijo bodo dali predvidoma naslednja sredstva

- pristojbina na bomača motorna vozila 23,1 mlrd din - 44%

- prispevek od goriva 16,2 mlrd din - 31%

- cestnina 10,6 mlrd din - 20%

~ ostali viri 2,9 mlrd din - 5%

52,8 mlrd din - 100%

V navedenem znesku 10,6 mlrd znašajo vsi stroški pobiranja 1,9 mlrd oz. 18%.

8. Ob predhodno obrazloženi utemeljenosti plačevanja cestnine predstavlja izbor primernega sistema njenega pobiranja prometno-tehnični problem z vsemi posledicami teaa izbora.

Pri tem ima odločilno vlogo tudi specifika slovenskega avtocestnega križa. Lega Ljubljane v centru omenjenega križa in odločitev v dvojni vlogi avtoceste (necestninski mestni obvozni sistem in hkrati magistralna cesta) bi v vsakem prime- dru pogojevala dve čelni cestninski postaji na gorenjskem in dolenjskem kraku. Razlika med zaprtim in odprtim cestninskim sistemom bi bila izključno v lokaciji teh čelnih cestninskih postaj.

Zaprt cestninski sistem bi zaradi izgradnje avtoceste pre- težno v trasi že obstoječe magistralne ceste zahteval tudi precejšnja vlaganja v vzporedno necestninsko mrežo (cca 120 mlrd din). Po grobih ocenah bi bilo potrebno v naši republiki izvršiti približno 270 km preplastitev, rekonstrukcij in novo- gradenj regionalnih cest, kar s stroškovnega vidika predstavlja tretjino predračunske vrednosti izgradnje same avtoceste.

Zaradi tako visokih stroškov usposobitev vzporednih cestnih povezav, je bila kot racionalnejša predlagana rešitev, da se z ustrezno lokacijo čelnih cestninskih postaj zagotovi mož- nost odvijanja regijskega prometa brez plačila cestnine.

V okviru teh lokacij je bila in je še sporna lokacija cestninske postaje Brezje, zato ima investitor nalogo proučiti druge alternativne lokacije oziroma rešitve, kot npr.:

- sistem CP Torovo - CP Lesce - sistem CP Torovo - CP Lipce - sistem CP Britof

Skupnost za ceste Slovenije zato izdeluje še dodatno štu- dijo o cestninskem sistemu in mikrolokaciji postaj.

9. Odprt cestninski sistem ima v primerjavi z zaprtim, poleg

(10)

manjšega števila cestninskih postaj ter manjši stroški samega pobiranja cestnine.

Tako znaša investicija v odprti cestninski sistem (cena iunii 1987) za

povprečno št. zap.

CP Brezje 900 mio din 28 CP Dob 604 mio din 24 CP Krška vas 494 mio din 20 medtem ko bi zaprti cestninski sistem zaradi izgradnje dodatnih priključkov zahteval 171% višja vlaganja v objekte in 144% več delovne sile.

10. Za zmanjšanje negativnih posledic, ki jih zaradi večkrat- nega prekinjanja prometnih tokov povzroča odprt cestninski sistem, ima investitor nalogo proučiti učinkovitejši in po mož- nosti enostavnejši in cenejši način pobiranja cestnine od sedanjega. Možne rešitve se kažejo predvsem v uvajanju avtomatizacije za pobiranje cestnine, v nadaljnjem dograjeva- nju »abonentskega sistema« in preverbah možnosti sistema

»letnega pavšala«. Že zdaj uveljavljen tonamenski ukrep je predprodaja abonentskih bonov s popusti za uporabo avtocest, za katerega pa moramo ugotoviti, da je po eni strani še vedno slabo organizirana, po drugi strani pa nanjo tudi ni večje odzivnosti s strani uporabnikov avtocest.

11. Možnost uveljavitve predloga delegatov, da se tako pomemben vir nadomesti s povečanjem deleža sredstev za ceste, vsebovanih v drobnoprodajni ceni bencina in plinskega olja je nadalje (glede na izkušnje iz znanih nekajletnih prizadevanj Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za povečanje bencinskega dinarja z njegovo določitvijo v relativnem deležu od cene goriv) močno vprašljiva. Kljub stalnim opozorilom o realnem zniževanju vseh sredstev za ceste v zadnjih osmih letih padel s 17,7% na 10,4% maloprodajne cene 98-oktan- skega motornega bencina. Prav tako je netto proizvodna cena padla z 41% na 35,5%, medtem ko so ostali nameni porasli z 41,3% na 54,1%.

V absolutnih zneskih to pomeni, da se iz sedanje strukture cene goriv, ob njihovi predvideni letni porabi okoli 6,75 mlrd litrov, zagotovi za jugoslovansko cestno gospodarstvo v vseh oblikah približno 303 mlrd din (od tega za slovensko cestno gospodarstvo 42 mlrd din). Za primerjavo, sredstva za spod- bujanje izvoza iz tega vira znašajo kar 710 mlrd din. Nazoren prikaz kako odločitve Zveznega izvršnega sveta o povečanju in spremembah odnosov med elementi strukture cen pogonskih goriv že dalj časa zaostrujejo razmere na področju vzdr- ževanja cestnega omrežja, in to kljub nasprotnim predlogom in zahtevkom naše, pa tudi ostalih republik in pokrajin.

12. Z ozirom na vse navedeno Izvršni svet Skupščine SR Slovenije meni, da ukinitev cestnin za uporabo avtocest ne bi bila smotrna in je glede na finančne in druge posledice takšnega ukrepa v danih razmerah nesprejemljiva. Ob tem pa

se bo Izvršni svet skupaj s Skupnostjo za ceste Slovenije zavzemal predvsem za odprt cestninski sistem in v tem okviru za čimboljše rešitve glede lokacij cestninskih postaj in načina pobiranja cestnine, tako da bo zagotovljeno čimbolj nemo- teno odvijanje prometa, negativni vplivi na okolje pa čim- manjši.

Skupnost za ceste Slovenije pa je v zvezi z zahtevo skupine delegatov iz SO Radovljica za Zbor občin, da se ponovno preveri načrtovano uvedbo cestninskega sistema in še posebno njegovo smotrnost v primerjavi z zagotavljanjem sredstev za ceste v okviru cene bencina, posredovala naslednji odgovor:

1. Dilema o uvedbi cestnine na avtocestah Slovenije ali ne je bila že večkrat obravnavana tako z misijami IBRD, ki kreditira izgradnjo avtocest kot tudi z zveznimi in republiškimi organi.

Glede na postopno in tudi dolgotrajno gradnjo avtocestnega omrežja je bilo sprejeto pobiranje cestnine na avtocestah kot dodatni vir (ki pa v finančnih planih enostavne reprodukcije cest niti ni več zanemarljiv) za enostavno reprodukcijo avtocest in delno pokrivanje anuitet najetih kreditov, ki ga plaču- jejo uporabniki avtocest iz prihrankov, ki jih ustvarjajo pri uporabi avtocest.

Možnost, da bi se cestnina kot vir financiranja cest nadome- stila z dodatnim bencinskim dinarjem v ceni pogonskih goriv ni sprejemljiva, ker je oblikovanje cene pogonskih goriv po eni strani v pristojnosti federacije, po drugi strani pa bi za uporabo avtocest prispevali tudi uporabniki cest, ki avtocest ne uporabljajo. Zato so dosedanje razprave pokazale, da bo o tej možnosti možno razpravljati, ko bo zgrajeno celotno omrežje avtocest ali pa vsaj njegov večji del.

2. Cestninski sistem in mikrolokacija cestninskih postaj na avtocesti Bratstva in enotnosti še ni definiran, ker se izdeluje dodatna študija, vendar pa so rezultati teh študij nujno pove- zani tudi z gostoto in obliko priključkov obstoječe cestne mreže na avtocesto.

3. V konkretnem slučaju se z izgradnjo štiripasovne avtoceste uporabnikom ne zmanjšuje obstoječi standard, ampak se ga povečuje v obliki večje varnosti in udobnosti vožnje na štiripasovni avtocesti v primerjavi s sedanjo dvopasovno hitro cesto. S plačilom cestnine, bi del te koristi pokrival stroške enostavne reprodukcije in vloženih investicij v štiripasovno avtocesto. Splošni in ekonomski družbeni interes je, da avtocesto uporablja čim več koristnikov, zato mora družba pri uvedbi plačila cestnine skrbeti, da s cestninskim sistemom (višina cestnine, cestninska postaja, priključki) omogoči uporabo ceste čim večjemu številu uporabnikov (popusti na mesečnih ali letnih kartah, ipd.).