Maja Klančnik Gruden
• SOCIOLOŠKI VIDIKI POLOŽAJA IN VLOGE MEDICINSKIH SESTER V SLOVENIJI
Š T U D I J A P R I M E R A
U V O D
Položaj in vloga m e d i c i n s k i h sester v bolnišnici zrcali tradicionalni položaj in vlogo ž e n s k v dru
žbi. Z d r a v s t v e n o n e g o s t r o k a imenuje skrbstveni poklic, saj njena filozofija temelji na vrednoti skrbi za d r u g e g a (Smitek 2 0 0 1 ) . S k r b s t v e n i poklici, npr. m e d i c i n s k e sestre, socialne delavke, nego
valke, učiteljice in vzgojiteljice, p a so tisti, za kate
re se zdi, d a ustrezajo privzgojeni ž e n s k i iden
titeti. Saj - kot pravi Darja Z a v i r š e k ( 1994b) - se ž e n s k e t u d i d a n e s , č e p r a v i m a j o m o ž n o s t iz
biranja m e d vsemi poklici, še v e d n o najpogosteje odločajo za o m e n j e n e poklice. Po p o d a t k i h Petre Kersnič (2001) je bilo 3 1 . 3 . 2 0 0 1 m e d vsemi člani Z b o r n i c e z d r a v s t v e n e n e g e - Z v e z e d r u š t e v me
dicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije - s a m o 5 % m o š k i h . Z d r a v s t v e n a nega je e d e n tipičnih skrbstvenih poklicev, ki zaposlujejo veči
n o m a ž e n s k e . Skrbstveni poklici n a m r e č n e na
sprotujejo » n a r a v n i m lastnostim« ž e n s k , saj - gle
de na v preteklosti ustvarjene d r u ž b e n e ideologije - edini ustrezajo p r i m a r n i m ž e n s k i m vlogam: biti gospodinje in m a t e r e .
Kot š t u d e n t k a s e m se srečala z vlogo medicin
ske sestre skoz izobraževalni p r o c e s . Tu so se mi najbolj vtisnili v s p o m i n o d n o s i m e d medicinskimi s e s t r a m i in zdravniki. Kot ž e n s k a p a sem vzpo
r e d n o s p r o c e s o m oblikovanja lastne d r u ž i n e na lastni koži izkusila vso t r p k o s t in z a t i r a n o s t - kot se je izrazila A n n O a k l e y ( 2 0 0 0 ) - d r u ž i n s k e g a skrbstvenega dela, ki je še v e d n o v e č i n o m a na r a m e n i h žensk. M e d o m e n j e n i m a p o d r o č j e m a so se začele risati p o d o b n o s t i , ki s e m jih želela p r o učiti. Z zaposlitvijo v ljubljanskem Kliničnem cen
t r u se je izoblikovala odločitev za izvedbo študije p r i m e r a položaja srednjih m e d i c i n s k i h sester na Kliničnem o d d e l k u za žilne b o l e z n i v Ljubljani, ki mi je bil dodeljen kot matični o d d e l e k .
Medicinske sestre opravljajo svoje delo v usta
n o v a h , ki se v m n o g i h a s p e k t i h stikajo s t o t a l n o u s t a n o v o ; t. j . , u s t a n o v o , ki zajema vse vidike po
s a m e z n i k o v e g a življenja (Goffman 1991). Življe
nje v instituciji pa ni travmatično s a m o za bolnike, t e m v e č tudi za osebje, ki svoje delo opravlja o b tako ali d r u g a č e prizadetih p o s a m e z n i k i h . Neneh
n o soočanje z b o l e č i n o in trpljenjem p o r a j a pri osebju t e s n o b n e o b č u t k e . Najbolj je izpostavljeno tisto osebje, ki je največ časa n e p o s r e d n o ob bolni
ku. To pa so m e d i c i n s k e sestre, zlasti srednje me
dicinske sestre in z d r a v s t v e n e t e h n i c e in t e h n i k i .
R A Z I S K O V A L N E H I P O T E Z E M e d i c i n s k e sestre se odločajo za svoj poklic v s k l a d u z vzgojnimi in socializacijskimi p r o c e s i , ki so jih d e l e ž n e v o d r a š č a n j u .
M e d i c i n s k e s e s t r e p r i s v o j e m d e l u z a r a d i njegove n a r a v e (delo s t r p e č i m i , u m i r a j o č i m i , njihovimi svojci) doživljajo t e s n o b n e o b č u t k e .
M e d i c i n s k e s e s t r e d e l a j o v instituciji, ki s svojimi d r u ž b e n o s t r u k t u r i r a n i m i o b r a m b n i m i m e h a n i z m i in s p o s l e d i č n o s t r u k t u r o p r o s t o r a in časa proizvajajo še d o d a t n o m e r o s e k u n d a r n o n a s t a l e t e s n o b e pri m e d i c i n s k i h sestrah.
D e l o m e d i c i n s k e sestre je primerljivo z d e l o m g o s p o d i n j e in m a t e r e , ki na o d d e l k u s k r b i za b o l n i k e in za z d r a v n i k a , ter je pri svojem delu v p o d r e j e n e m p o l o ž a j u glede na z d r a v n i k a .
M e d i c i n s k i h sester njihovo delo n e izpolnjuje v celoti, kot tudi s a m o gospodinjsko in m a t e r i n s k o delo n e izpolnjuje gospodinj in m a t e r .
M E T O D E Z B I R A N J A IN A N A L I Z I R A N J A P O D A T K O V
Uporabljala sem kvalitativno m e t o d o zbiranja po
datkov: študijo p r i m e r a . To m e t o d o sem uporabila z a t o , ker se raziskava o s r e d o t o č a na doživljajski vidik p r o u č e v a n e g a . Ta vidik je t e ž k o d o s t o p e n kvantitativnim m e t o d a m raziskovanja. Z raziska
vo s e m želela zajeti različne ravni p o v e d a n e g a . P o m e m b n i so različni vidiki k o m u n i k a c i j e . M e d b e s e d a m i in stavki igra p o m e m b n o vlogo tudi ne
v e r b a l n a k o m u n i k a c i j a z v m e s n i m i p o s t a n k i , mi
m i k o , telesno d r ž o ipd.
Različni avtorji so ugotavljali, da n o b e n razi
skovalec pri svojem d e l u n e m o r e biti p o v s e m nevtralen, saj na p r o u č e v a n o in z a p i s a n o vplivata njegova s p o l n a identiteta in k u l t u r n a p r i p a d n o s t (Okely, Callaway 1 9 9 2 ) . Kot raziskovalka sem v času študija v e č k r a t prišla v stik z različnimi bol
nišničnimi oddelki; to mi je oblikovalo d o l o č e n a stališča, p r e d v s e m pa mi je zbudilo z a n i m a n j e za p r o u č e v a n o t e m o . Z n a m e n o m izvedbe študije sem m a r c a 2 0 0 0 nastopila svojo p r v o zaposlitev v K l i n i č n e m u c e n t r u v Ljubljani. Kot r e d n a štu
d e n t k a prej nisem imela poglobljenih stikov z bol
nišničnim o s e b j e m , kar mi je o m o g o č i l o objektiv- nejši p o g l e d na p r e d m e t raziskave.
N a Kliničnem o d d e l k u za žilne b o l e z n i sem imela v času raziskave status raziskovalke in pro
fesorice zdravstvene vzgoje - p r i p r a v n i c e , k a r m e je ločevalo o d ostalih m e d i c i n s k i h sester. Ko sem se dogovarjala za intervjuje, sem opazila, da m e vsi » p o z n a j o « , č e p r a v jih s a m a n i s e m p o z n a l a . Z večino sem se prvič pogovarjala, ko s e m z njimi opravljala intervjuje. Izvajala sem jih v svoji kletni sobi, ki je bila n e k a t e r i m z n a n a kot »bivša« s o b a p r e d s t o j n i k a klinike. N e k a t e r e zanjo prej sploh niso v e d e l e . Z a intervjuje sem se d o g o v a r j a l a o s e b n o p o prejšnjem d o g o v o r u z glavno sestro o d d e l k a in Kliničnega c e n t r a . Večino intervjujev sem opravila m e d delovnim č a s o m intervjuvanih, in sicer v d o p o l d a n s k e m času, ko je na o d d e l k u največ osebja, saj je bil to p o o c e n a h intervjuvank najbolj u s t r e z e n čas.
Ker s e m imela z večino i n t e r v j u v a n k m a l o ali n o b e n i h poprejšnjih stikov, sem prvi del intervjuja zastavila tako, da so medicinske sestre pripovedo
vale o svoji poklicni poti in razlogih za izbiro po
klica. S t e m d e l o m sem želela vzpostaviti stik in z a u p a n j e . V s e m sem zagotovila a n o n i m n o s t in jo še p o s e b e j p o u d a r i l a , k a d a r so se v dialogu po
javila i m e n a , ki jih niso želele omenjati.
S srednjimi m e d i c i n s k i m i s e s t r a m i in zdravst
venimi t e h n i c a m i sem opravila p o l s t r u k t u r i r a n e p o g l o b l j e n e intervjuje. Potekali so od julija 2 0 0 0 d o m a r c a 2 0 0 L I z v e d e n i so bili n a p o d l a g i 13 o d p r t i h vprašanj in so trajali o d 3 5 d o 7 5 m i n u t . Z n e k a t e r i m i intervjuvankami sem se pogovarjala tudi v e č k r a t .
P r e d m e t kvalitativne analize so bili o d g o v o r i na o d p r t a vprašanja v intervjuju. Pogovori z inter
v j u v a n k a m i so bili s n e m a n i in n a t o d o b e s e d n o prepisani in analizirani p o metodi analize vsebine.
V Z O R E C
Število vseh z a p o s l e n i h srednjih m e d i c i n s k i h se
ster in z d r a v s t v e n i h tehnikov na K l i n i č n e m od
d e l k u za žilne b o l e z n i v Ljubljani je bilo v času raziskave 2 1 . V študijo je bilo vključenih 16 sred
njih m e d i c i n s k i h sester in z d r a v s t v e n i h t e h n i c z d e l o v n o d o b o 2 leti in več. V raziskavi niso sode
lovale: z d r a v s t v e n a t e h n i c a na p o r o d n i š k e m do
p u s t u in dve zdravstveni tehnici, ki sta odklonili sodelovanje v raziskavi z r a z l o g o m , da se s takimi stvarmi n e ukvarjata. Realizacija v z o r c a je bila 8 1 % . . ,
D E M O G R A F S K E Z N A Č I L N O S T I Ï V Z O R C A V v z o r e c je bilo zajetih 4 6 , 2 % m e d i c i n s k i h sester, starih o d 2 5 do 3 4 let, 3 0 , 8 % m e d i c i n s k i h sester, starih o d 3 5 d o 4 4 let, 15,4% m e d i c i n s k i h sester, starih od 4 5 do 54 let, in 7,7% medicinskih sester, starih o d 18 d o 2 4 let. 6 1 , 5 % m e d i c i n s k i h sester je bilo p o r o č e n i h , 2 3 % je živelo v i z v e n z a k o n s k i s k u p n o s t i in 15,4% je bilo s a m s k i h .
S O C I A L N I P O L O Ž A J I N T E R V J U V A N K ; Partnerji intervjuvanih m e d i c i n s k i h sester so bili vsi z a p o s l e n i .
O d i n t e r v j u v a n i h m e d i c i n s k i h s e s t e r jih je imelo o t r o k e 9 2 , 3 % . P o v p r e č n o število o t r o k pri vseh intervjuvanih medicinskih sestrah je bilo 1,6, p o v p r e č n o število o t r o k m e d m e d i c i n s k i m i ses
t r a m i r o d n i c a m i p a 1,9.
D E L O V N E I Z K U Š N J E I N T E R V J U V A N K P o v p r e č n a d e l o v n a d o b a intervjuvanih medicin
skih sester je bila 14,7 leta. > ;. i - :
R E Z U L T A T I
M O T I V Z A I Z B I R O P O I C L I C A I N P O K L I C N A P O T
Kljub r a z n o r o d n o s t i o d g o v o r o v l a h k o s t r n e m o motive medicinskih sester takole:
Arbitrarnost izbire: »To je p a h e c n o . Z a to šolo sem se odločila, ker se je tako odločila sošolka.
V o s m e m r a z r e d u n i m a š kaj razmišljati, niti n e veš, zakaj se o d l o č a š . N a m e d i c i n s k o šolo sem šla z a t o , ker je šla sošolka. V e n d a r o n a ni bila sprejeta, jaz pa.«
Specifična ekonomska situacija družine: »Dru
gače pa sem razmišljala tudi o gimnaziji in o študiju jezikov, v e n d a r p a so mi tudi starši sve
tovali, naj grem raje na poklicno šolo, saj nikoli ne veš, k a k o ti b o šel študij od r o k . Tako p a imaš p o štirih letih poklic in si p r e s k r b l j e n . Ko sem k o n č a l a srednjo šolo, s e m si želela še n a višjo, v e n d a r p a sta s t a r š a delavca. Pri hiši s m o bili trije o t r o c i . D e n a r j a ni bilo. In t a k o sta mi rekla, d a , če se b o m šolala o b delu, l a h k o , d r u g a č e p a ne.«
Spolna pričakovanja: » N e v e m . M e n i je bilo že o d m a j h n e g a všeč, d a bi bila sestra. T a k r a t sem si predstavljala, d a se b o m o m a l o z injek
cijami igrali [...] p a t a k e stvari. V e d n o , v e d n o sem bila n a v d u š e n a n a d zdravstvom; da bi bila sestra. V e d e l a s e m , d a z d r a v n i c a n e b o m , am
p a k sestra p a b o m . «
Socializacijski vzorec »pomagati drugemu«: »Ne ni, v e m , že kot m a j h n a s e m želela biti m e d i c i n s k a
sestra, z d r a v n i c a in t a k o . Veselilo m e je delo z ljudmi, kot delo t a k o , d a p o m a g a š . V e d n o , s e m h o t e l a n e k o m u p o m a g a t i . «
»Beg« od doma: »Na m e d i c i n s k o šolo sem šla z a t o , da sem šla m a l o n a svoje, o d d o m a , v i n t e r n a t . « »Želela s e m študirati izven d o m a čega kraja.«
-vi MED PRISILO IN I Z B I R O
M o t i v za izbiro poklica m e d i c i n s k e sestre l a h k o p o j a s n i m o s p o m o č j o vzgoje in socializacije de
klic. Povsod p o svetu - tako v z a h o d n i h kot v v z h o d n i h k u l t u r a h - so p r a v i l o m a ž e n s k e tiste, ki skrbijo za d o m in d r u ž i n o . V p r e d i n d u s t r i j s k i d r u ž b i so imeli otroci d r u g a č n o v r e d n o s t , kot jo imajo d a n e s . To lahko o p a z i m o tudi pri šibko stru
k t u r i r a n i h d r u ž b a h , kot so S a m o a n c i . S a m o a n s k a vzgoja temelji na teoriji, da so majhni otroci n e p o m e m b n i , agresivni člani s k u p n o s t i , ki potrebujejo disciplino in progresivno s p r e m e m b o , skoz k a t e r o šele p o s t a n e j o p o m e m b n i . Varstvo dojenčkov in m a j h n i h o t r o k je t a k o p r e p u š č e n o o t r o k o m , sta
rim o d p e t do d e s e t let ( M e a d 1 9 7 8 ) . Tudi v p r e d industrijski d r u ž b i otroci niso bili o s r e d n j a t o č k a d r u ž i n e , »njen največji z a k l a d « , kot so to d a n e s , t e m v e č k o r i s t n a p r i d o b i t e v d r u ž i n e . Vključeni so bili v d r u ž i n s k o p r o d u k c i j o , kolikor hitro je bilo to m o g o č e . Taka d r u ž b e n a n a r a v n a n o s t je ženski, ki ni imela toliko dela s skrbjo za d o m in o t r o k e , o m o g o č a l a več časa za p r o d u k t i v n a opravila. V p r e d i n d u s t r i j s k i d r u ž b i so se ž e n s k e ukvarjale s tkalstvom in d r u g i m i o b r t m i , s a m o a n s k e ž e n s k e p a se ukvarjajo z d e l o m n a polju, r i b o l o v o m in pletenjem m r e ž . Ž e n s k e so tako p r o d u k t i v n i člani d r u ž b e in imajo z a t o p o m e m b e n in p r i z n a n p o ložaj v d r u ž b i (Oakley 2 0 0 0 ) .
Z v z p o n o m k a p i t a l i z m a , industrializacije in srednjega r a z r e d a se je položaj ž e n s k s p r e m e n i l . V t e m o b d o b j u se je z a č e l o delo ločevati od dru
žinskega življenja. D e l o je p o s t a l o dejavnost, ki so jo zunaj d o m a opravljali za plačilo. P r o d u k t i v ne e k o n o m s k e dejavnosti so se začele odvijati v specifičnih institucijah, ki so bile l o č e n e od d o m a . Z ločitvijo d r u ž i n e o d e k o n o m i j e je prišlo d o dife
renciacije vlog v d r u ž i n i in delitve dela p o s p o l u . S t e m je bila ustvarjena p o d l a g a za oblikovanje ideala delitve vlog p o spolu, ki je ustrezal imet
nikom moči. Pri tem je igrala aktivno vlogo cerkev, k i j e z mistifikacijo materinstva oz. z razglašanjem m a t e r i n s t v a kot p r i m a r n e ž e n s k e vloge določila ženski m e s t o v zasebni sferi, d o m a pri svojih otro
cih, ki v tem t r e n u t k u z a v z a m e j o o s r e d n j e m e s t o v d r u ž i n i (Oakley 2 0 0 0 ) .
S p r e m e m b e v p o j m o v a n j u o t r o k a in v l o g e ž e n s k e idealizirajo s k r b s t v e n o delo ž e n s k d o m a . S p o l n o k o n s t r u i r a n e d r u ž b e n e ideologije temelji
jo n a p r e p r i č a n j u , da je s k r b za d r u g e e n a o d os
n o v n i h ž e n s k i h lastnosti (Baber, Allen 1 9 9 2 ; Za
viršek 1 9 9 4 b ) . » D o b r a « ž e n s k a je d o m e s t i c i r a n a
in b r e z s p o l n a m a t i (Oakley 2 0 0 0 ) , ki v svoje živ
ljenje vplete skrb za d r u g e , p o ž r t v o v a l n o s t , z a p o stavljanje lastnih p o t r e b z n a m e n o m zadovolje
vanja p o t r e b d r u g i h ljudi (Zaviršek, op. cit.). V nasprotju z njo je »slaba« ž e n s k a tista, ki ni mati, a si jo vsi želijo, ker je s p o l n o p r i v l a č n a (Oakley 2 0 0 0 ) . Kot »slaba« ž e n s k a je p o j m o v a n a tudi in
telektualka, ki z a r a d i k a r i e r e z a v r ž e m a t e r i n s t v o . Njej se očita greh sebičnosti in p o m a n j k a n j e žen
skosti (Baber, Allen 1 9 9 2 ) . G l e d e m o š k i h o m e njene ideologije predpostavljajo, d a so pogosteje u s m e r j e n i v u r e s n i č e v a n j e l a s t n i h p o t r e b in v razvijanje svojih s p o s o b n o s t i ter individualizacijo (Zaviršek, op. cit.). D r u ž b a ž e n s k e z a p i r a v v e č n o ponavljanje k r o g a življenja, m e d t e m ko m o š k e usmerja v n e n e h n o p r e s e g a n j e lastnih z m o ž n o s t i (Beauvoir 2 0 0 0 ) .
Č e p r a v ideal deUtve dela p o spolu, ki ga je srednji r a z r e d vključil v svojo k u l t u r o v p r v i h de
setletjih 19. stoletja, ni bil nikoli p o p o l n o m a rea
liziran, saj so ž e n s k e v e d n o bile in v e d n o b o d o p o m e m b e n del d e l o v n e sile v javni sferi, se skrb
stvena vloga ž e n s k p r e n a š a tudi n a to p o d r o č j e . D r u ž b e n a ideologija, ki se n a deklice p r e n a š a p r e k vzgoje in socializacije, ideaHzira zaposlo
vanje ž e n s k na p o d r o č j i h , ki naj ne bi bila v nas
protju z njihovimi » n a r a v n i m i « l a s t n o s t m i . Upo
števajoč t a k o ideologijo lahko ostane ž e n s k a »zve
sta s a m a sebi« in svojim v r e d n o t a m , s a m o če opravlja delo, v k a t e r e m se lahko izrazijo njene m a t e r i n s k e s k r b s t v e n e s p o s o b n o s t i . S p o l n a ideo
logija se n a ta n a č i n k a ž e v p o k l i c n e m zapostav
ljanju žensk, Č e p r a v imajo ženske d a n e s m o ž n o s t izbire m e d vsemi poklici, ostajajo poklici socialne delavke, m e d i c i n s k e sestre, negovalke in vzgoji
teljice še v e d n o ž e n s k i poklici (Zaviršek, op. cit.).
VPLIV E K O N O M S K E G A STANJA ^- IN D R U Ž I N S K I H O D N O S O V
NA I Z B I R O P O K L I C A :^
Kot je razvidno iz intervjujev, p r i s p e v a k odločitvi za poklic tudi e k o n o m s k i status d r u ž i n e . D r u ž i n i š t u d e n t a / š t u d e n t k e m e d i c i n e in š t u d e n t a / š t u d e n t k e z d r a v s t v e n e n e g e se r a z l i k u j e t a p o i z o b r a ž e n o s t i , m a t e r i a l n e m s t a n d a r d u , potrošnji k u l t u r n i h d o b r i n in n a č i n u preživljanja p r o s t e g a časa (Štebe 1 9 8 7 ) .
M e d i c i n s k e sestre izhajajo iz d r u ž i n z nižjo ali srednjo i z o b r a z b o , v k a t e r i h o t r o k e usmerjajo k čim hitrejši osamosvojitvi in n e o d v i s n o s t i . Željo
p o vpisu v gimnazijski p r o g r a m so starši p r e u s merili v vpis na p o k l i c n o šolo, ki naj bi čim prej p r i n e s l a m o ž n o s t zaposlitve. Željo p o s a m e z n i c e , ki se je želela vpisati na tako i m e n o v a n o » m o š k o « p o m o r s k o šolo, so starši transformirali v »ženski p r i m e r n o « šolo za m e d i c i n s k e s e s t r e .
D r u g i dejavnik, ki je z a n i m i v za p r o u č e v a n j e , je želja b o d o č i h m e d i c i n s k i h sester p o zapustitvi d o m a č e g a okolja. Z a t o jim je p o m e m b e n motiv pri izbiri poklica tudi s a m a lokacija šole, n a kateri se izvaja izobraževanje medicinskih sester. Dovolj daleč naj b o od šole, da upraviči bivanje v študent
s k e m d o m u . Ozadje takih motivov lahko nakazuje slabe o d n o s e v d r u ž i n i in željo p o n e o d v i s n o s t i .
Ž I V L J E N J S K I S V E T
M E D I C I N S K I H S E S T E R V I N S T I T U C I J I D V O J N A KARIERA M E D I C I N S K I H SESTER Z v s t o p o m v j a v n o sfero in zaposlitvijo se ž e n s k i o z i r o m a m e d i c i n s k i sestri nič n e zmanjša o b s e g gospodinjskih in skrbstvenih obveznosti v z a s e b n i sferi (Zaviršek, op. cit.). Medicinske sestre so t a k o s s k r b s t v e n i m d e l o m dvojno o b r e m e n j e n e . Del d n e v a opravljajo n e g o v a l n o delo za plačilo, d r u g i del d n e v a p a opravljajo g o s p o d i n j s k o in m a t e r i n sko delo b r e z p l a č n o , ker je t o - p o o b s t o j e č e m d r u ž b e n e m p r e p r i č a n j u - njihova d o l ž n o s t in p o s l a n s t v o .
Težko je za ž e n s k e t a k o delo z r a v e n d r u ž i n e . Težko je, če n i m a š k a k š n e d o d a t n e p o m o č i staršev ali m o ž a .
G l a v n a težava m e d i c i n s k i h sester je p r e u t r u j e n o s t . Z d i se mi, d a s m o m e d i c i n s k e sestre že k a r m a l o »zafrustrirane« z a r a d i p r e n a t r p a - n e g a u r n i k a . D n e v i se vlečejo iz t e d n a v t e d e n b r e z p r o s t i h ur, ker jih m e d v i k e n d o m n e m o r e m o imeti, m e d t e d n o m p a jih n e žeUmo, ker t a k r a t o t r o k in svojcev ni d o m a . V e n d a r bi jih n u j n o p o t r e b o v a l i .
S k r b s t v e n o delo, ki v z a s e b n i sferi ni p l a č a n o , se t a k o o b r a v n a v a kot dejavnost in n e kot d e l o . G l e d a n j e n a p o k l i c m e d i c i n s k e s e s t r e k o t n a dejavnost ali p o s l a n s t v o - in n e kot n a delo ozi
r o m a zaposlitev - p r e p r e č u j e , d a bi znali pravilno m a t e r i a l n o v r e d n o t i t i z d r a v s t v e n o n e g o (Oakley 2 0 0 0 ) .
N e , mislim, d a ni vsaka sestra p r i m e r n a za to d e l o . V sebi m o r a š čutiti to p o s l a n s t v o . Delati z d u š o in r a z u m o m .
Ž e n s k e z a r a d i dvojne o b r e m e n j e n o s t i k o n k u rirajo za manj p l a č a n a dela, dela s krajšim delov
nim č a s o m in manj o d g o v o r n a dela. Z a t o zasedajo slabše p o l o ž a j e v hierarhiji delovnih mest, imajo slabše d o h o d k e in ostajajo v o d v i s n e m položaju navkljub delu za plačilo (Zaviršek, op. cit.). D r u g i a s p e k t o d v i s n e g a p o l o ž a j a ž e n s k je p r o d u k c i j a o b č u t k a krivde pri ž e n s k a h , k a d a r zapustijo d o m in d r u ž i n o z a r a d i delovanja v javni sferi. S p l o š n o p r e p r i č a n j e v obstoj zlate d o b e , ko so ž e n s k e skr
bele s a m o za d o m in d r u ž i n o , ki ga (kljub iluzor- nosti) ohranja vladajoči sloj, pri ž e n s k a h n e n e h n o ustvarja p r e d s t a v o , d a delajo n a r o b e , da grešijo, ker niso s a m o d o m a in ker so z a p o s l e n e . N e n e h n i o b č u t e k krivde p r i ž e n s k a h ustvarja p o d l a g o za sprejemanje kakršnih koli pogojev dela ter za spri- jaznjenje z d r u g o r a z r e d n i m p o l o ž a j e m v javni sfe
ri p l a č a n e g a dela (Jogan 1990). Iz tega izhaja tudi n i z k o p l a č i l o m e d i c i n s k i h s e s t e r za fizično in p s i h i č n o n a p o r n o t r o i z m e n s k o d e l o .
O s e b n o življenje včasih k a r trpi. l a z se k a r č u d i m k a k š n i m s e s t r a m , ki so p o m o ž n o s t i po
r o č e n e s k a k š n i m t e h n i k o m , k a k o o n e vse to skoz vozijo čez življenje. Pa toliko noči v službi biti. Saj vsi t r p i m o včasih. Tisto m a l o d o p u s t a , ki ga i m a š , je k a r p r e m a l o . Tako zelo trd ritem je. Z d r a v n i k o m je boljše, si mislim. P r i d e , p a gre, p a ga p a r dni sploh ni. Najbrž kaj d r u g e g a p o č n e v t e m času, p a ga ne vidiš. N e v e m , če se d a še kaj dosti n a r e d i t i . Tako je.
Z a m e s e c s e p t e m b e r , ko d e l a m s a m o e n o ne
deljo, i m a m 2 5 n a d u r . To se r a č u n a , da bi mo
rala biti vsaj še trikrat v m e s p r o s t a p o s e d e m
¿ ur, v e n d a r n e m o r e m biti. To je najhuje, kajti če i m a š d o m a d r u ž i n o , p o t r e b u j e š čas za dru
ž i n o , in d a prideš v službo umirjen, potrebuješ t u d i čas z a s e . V i d i m , d a se t e m p o čedalje bolj stopnjuje, da je čedalje manj zaposlenih, obseg dela p a v e d n o večji, in to ni prav.
P o s e b n a skupina medicinskih sester so m a t e r e s a m o h r a n i l k e , D r u ž b a deli ž e n s k e m a t e r e n a tri h i e r a r h i č n e s k u p i n e . V prvi, h i e r a r h i č n o najvišji s k u p i n i , so » p r i m e r n e m a t e r e « . To so p o r o č e n e , h e t e r o s e k s u a l n e ženske, ki ustrezajo tradicionalni s t r u k t u r i d r u ž i n e , na čelu k a t e r e je m o ž - oče. V
d r u g i s k u p i n i so » m a r g i n a l n e m a t e r e « : m a t e r e s a m o h r a n i l k e , najstniške m a t e r e , p r i z a d e t e in rejniške m a t e r e . V tretji, najnižji skupini p a so m a t e r e , ki živijo v istospolnih s k u p n o s t i h . Margi
n a l n e m a t e r e se od p r v i h razlikujejo p o s t r u k t u r i d r u ž i n e , slednje p a p o seksualni orientaciji. Glede na o m e n j e n e kriterije imajo m a t e r e različne mo
žnosti d o s t o p a d o m o č i in p o d p o r n i h r e s u r s o v (Baber, Allen 1 9 9 2 ) . E d e n i z m e d manjkajočih re
sursov - velik p r o b l e m za medicinske sestre samo
h r a n i l k e - je o d s o t n o s t o r g a n i z i r a n e g a t r o i z m e n - skega varstva za m a j h n e o t r o k e .
Težko je, če n i m a š k a k š n e d o d a t n e p o m o č i staršev ali m o ž a , saj m o r a š o t r o k e p r a v z a p r a v s a m e puščat. Z a t o . L a h k o bi organizirali dežu
r e n v r t e c - s a m Klinični c e n t e r - , p a bi bila z a p o s l e n a e n a vzgojiteljica ali dve. D a lahko pripelješ o t r o k a n e k a m spat. Z e l o veliko me
dicinskih sester je s a m i h .
P R O S T O R IN CAS V B O L N I Š N I C I N e d o l g o nazaj so bolnišnice p o l e g z d r a v s t v e n e opravljale tudi d r u g e socialne funkcije (socialne u s t a n o v e , d o m za o s t a r e l e ) . Bolnišnica T r n o v o je bila še d o n e d a v n e g a geriatrični o d d e l e k Klinič
n e g a c e n t r a in še d a n e s , ko se je specializirala v Klinični o d d e l e k za žilne b o l e z n i , se je drži ta o z n a k a . Ljudje pričakujejo, d a b o d o te funkcije b o l n i š n i c e opravljale še d a n e s . Z d r a v s t v e n i de
lavci naletijo n a s k r b n i k e , ki želijo svojega varo
v a n c a hospitalizirati, d a bi si l a h k o sami privoščili k r a t k e p o č i t n i c e , ali p a n a s k r b n i k e , ki p o s t a n e j o nedosegljivi in na t a k način o n e m o g o č a j o o d p u s t iz b o l n i š n i č n e g a varstva.
Stavba t r n o v s k e bolnišnice je zelo stara in je l o c i r a n a n a o g r a j e n e m zemljišču stanovanjskega p r e d m e s t j a Ljubljane, k a r bi p o teoriji t o t a l n i h u s t a n o v u s t r e z a l o k o m p o n e n t i zapore prostora (Flaker 1998). Z a s t a v b o je m a j h e n p a r k , kjer se l a h k o bolniki v p o l e t n e m času s p r e h o d i j o . Gra
jena je bila za n a m e n e otroškega zavetišča ter šele p o z n e j e p r e u r e j e n a v b o l n i š n i c o . Iz teh razlogov je p r o s t o r s k a in f u n k c i o n a l n a u r e d i t e v z a s t a r e l a in n e u s t r e z n a . V e n d a r p a so tu tudi p r e d n o s t i - n a p r i m e r manjša stavba, bolj d o m a č n o vzdušje, pogled na prijetnejše n a r a v n o okolje - , ki vodstvu bolnišnice otežujejo o d h o d v preveliko, n e o s e b n o , v e n d a r m o d e r n e j š o s t a v b o Kliničnega c e n t r a .
V pritličju b o l n i š n i c e so locirani s p r e j e m n a
p i s a r n a , s o b a glavne sestre klinike, a m b u l a n t n i p r o s t o r i , e n o t a za rehabilitacijo bolnikov, drugi p r o s t o r i za izvajanje diagnostičnih p o s t o p k o v in kuhinja z jedilnico za osebje. V p r v e m n a d s t r o p j u bolnišnice so trije oddelki: moški, ženski in e n o t a za i n t e n z i v n o terapijo. N e k a t e r e velike sobe so bile p o z n e j e p r e g r a j e n e iz higiensko-sanitarnih razlogov, tako je v n a d s t r o p j u sedaj 5 m o š k i h in 5 ženskih sob in 4 s o b e e n o t e za i n t e n z i v n o te
rapijo. Posteljni fond z n a š a 6 0 postelj. S o b e n a
» n a v a d n i h « , n e i n t e n z i v n i h o d d e l k i h so b r e z umi
valnikov in t e k o č e v o d e . Z a bolnike sta urejeni dve kopalnici, e n a n a m o š k i in e n a na ženski stra
ni, v k a t e r i h sta p o dve kabini za tuš in p o dva t o a l e t n a p r o s t o r a s t r e m i stranišči. V o s r e d n j e m delu je dolg, prevelik h o d n i k , ki se v o b e h k o n c i h zaključi v jedilnici za bolnike. E n o t a za intenzivno terapijo ima p o z n e j e vgrajene umivalnike in vo
d o v o d n o inštalacijo, v e n d a r p a p r o s t o r s k o ne us
t r e z a s t a n d a r d o m za število bolnikov, ki jih ima.
V d r u g e m n a d s t r o p j u - o z i r o m a v m a n s a r d n e m delu - se nahajajo zdravniške sobe in g a r d e r o b n e o m a r i c e za osebje. V m e d e t a ž n e m delu sta še večja v e č n a m e n s k a p r e d a v a l n i c a in s o b a mladih raziskovalcev, n a d njima p a so še tajništvo, knji
žnica in s o b a p r e d s t o j n i k a klinike.
Bolniki se zadržujejo v sobah, p o k r e t n i p a tudi n a h o d n i k u , v jedilnici ali na zelenem o t o č k u p r e d v h o d o m v bolnišnico. Obiski na neintenzivnih od
delkih so dovoljeni vse p o p o l d n e , v enoti za inten
zivno terapijo p a s a m o e n o u r o v zgodnjem popol
d a n s k e m času. Pri t e m je osebje zelo n a t a n č n o in le r e d k o k d a j o d s t o p i o d n a p i s a n i h pravil.
O s e b j e se - k a d a r n i m a dela n e p o s r e d n o o b b o l n i k u - z a d r ž u j e v različnih p r o s t o r i h in se ne m e š a z bolniki. To u s t r e z a k o m p o n e n t i t o t a l n e u s t a n o v e , v k a t e r i so ljudje ločeni na osebje in na varovance oz. varovanke ter m e d njimi ni p r e h o d nosti ali zamenljivosti, p r i č e m e r so m e d s e b o j n i o d n o s i n a t a n č n o urejeni (Flaker, op. cit.). Starejši, n a d z o r n i zdravniki so p r o s t o r s k o najmanj o m e jeni. Gibljejo se p o celi bolnišnici in jih je dostikrat težko najti. V nujnih p r i m e r i h jih m e d i c i n s k e se
stre iščejo v zdravniških s o b a h , v tajništvu, v labo
ratorijih, v s p r e j e m n i p i s a r n i , v r a č u n a l n i š k i sobi ipd. Mlajši zdravniki sekundariji so bolj omejeni.
Večino časa prebijejo v o d d e l č n i h zdravniških so
b a h ter v računalniški sobi, kjer pišejo a n a m n e z e , o d p u s t n i c e , seminarje, vnašajo raziskovalne po
d a t k e , oblikujejo material za svoja p r e d a v a n j a ali za p r e d a v a n j a n a d r e j e n i h , ali p a brskajo p o inter- n e t n i h spletnih s t r a n e h .
N e g o v a l n o osebje je p r o s t o r s k o veliko bolj o m e j e n o od zdravnikov. Medicinske sestre zjutraj nastopijo delo t o č n o o b d o l o č e n i uri, saj m o r a d r u g a č e n o č n a sestra podaljšati svoj delavnik.
Sestre morajo o b vsakem o d h o d u p r e d a t i o d d e l e k drugi sestri in jo prositi za n a d o m e š č a n j e . Tudi zdravniki imajo b o l n i k e , za k a t e r e so o d g o v o r n i , v e n d a r so pooblastili m e d i c i n s k e sestre, d a lahko v njihovi odsotnosti izvajajo p o s t o p k e , ki so druga
če v zdravnikovi d o m e n i . Z d r a v n i k lahko ima delo tudi izven o d d e l k a , m e d t e m ko m o r a biti medicin
ska sestra stalno prisotna, ali p a m o r a k o m u pove
dati, kje je in kdaj se v r n e . Iskanje m e d i c i n s k e sestre p o celi hiši, k a d a r jo p o t r e b u j e zdravnik, bi bilo n e d o p u s t n o . Prostori zadrževanja medicin
skih sester so poleg bolniških sob še sestrska s o b a in različni delovni p r o s t o r i , ki se v ž a r g o n u osebja imenujejo »aseptična s o b a « , » m o š k a p r i p r a v a « ,
»ženska priprava« ipd.; medicinske sestre kadilke p a so si našle svoj p r o s t o r v k o t u na zunanji strani v h o d n e g a p r e d d v e r j a .
P o m e m b n o vlogo v bolnišnici igra tudi p o j e m časa. V bolnišnici se p o eni strani dogaja negacija časa, saj v njej osebje nikoli n i m a časa, p o drugi strani pa se v njej p r o d u c i r a čakajoča k u l t u r a . Z v s t o p o m v bolnišnico se individualni čas p o s a m e z nika s p r e m e n i v čakajoči, institucionalni čas. Posa
m e z n i k p o s t a n e b o l n i k , o b j e k t b i o m e d i c i n s k e p r a k s e (številka, d i a g n o z a , bolni o r g a n ) . Bolnika z a č n e obvladovati z a k o n čakanja. F r a n k e n b e r g je hospitalizacijo p o i m e n o v a l »čakajoči p r o c e s « , v k a t e r e m človek n e ve, kaj se dogaja, k d o o d l o č a o njem in koliko časa b o hospitalizacija trajala.
Bolnik je p o d v r ž e n tudi i n s t i t u c i o n a l n e m u dnev
n e m u r e d u , ki ga d o l o č a bolnišnica. To je strogo s t r u k t u r i r a n čas d o l o č e n i h dejavnosti, p o s t o p k o v in ritualov. Z a bolnike se o b v s t o p u v b o l n i š n i c o njihov čas ustavi. Preidejo v d r u g o okolje, kjer njihov čas p o s t a n e n e p o m e m b e n in se m o r a j o p o d r e d i t i b o l n i š n i č n e m u času. N e s t r u k t u r i r a n čas v z a h o d n i k u l t u r i ni v r e d n o t a . Sprejemljiv je le kot čas m e d d v e m a časovnima s t r u k t u r a m a , kot so na p r i m e r : o d m o r , počitnice, p r a z n i k (Zaviršek
1 9 9 4 a ) .
P o t r e b e b o l n i k a so objekt dela m e d i c i n e . Bol
nišnični čas se je skoz z g o d o v i n o s t r o g o struktu- riral, d a bi zagotovil b o l n i k u »najboljšo« o s k r b o . Bolnišnični čas v o č e h m e d i c i n s k e sestre: 6:45 p r e d a j a službe, 7:00 merjenje t e m p e r a t u r e , jutra
nja nega (postiljanje, umivanje, o b r a č a n j e ) , tehta
nje, p r i p r a v a n a zajtrk, 8:00 zajtrk, hranjenje,
»terapija« (delitev zdravil), urejanje sistemov za
kisik, urejanje vozičkov in o m a r , 9 : 3 0 malica, 10:00 p r e v e z o v a n j e r a n , spremljanje v a r o v a n c e v n a p r e i s k a v e , 11:30 p r i p r a v a n a kosilo, terapija, 12:00 kosilo, hranjenje, 13:00 nega; 13:45 r a p o r t in p r e d a j a službe, 14:00 merjenje t e m p e r a t u r e in drugih vitalnih funkcij p o naročilu, 15:00 nega, o b r a č a n j e , 17:00 t e r a p i j a , 17:30 p r i p r a v a n a večerjo, 18:00 večerja, hranjenje, 19:00 v e č e r n a nega, 2 0 : 4 5 p r e d a j a službe, 2 2 : 0 0 terapija, n e g a , 2 3 : 3 0 t e r a p i j a , n e g a , o b r a č a n j e , 2 : 3 0 n e g a in o b r a č a n j e , 5:00 n e g a , o b r a č a n j e , 6 : 0 0 terapija.
Glavni d o g o d e k dneva je z d r a v n i š k a vizita, ki ni t o č n o č a s o v n o d e f i n i r a n a . P o t e k a v d o p o l d a n s k e m času. Naloga m e d i c i n s k i h sester je, d a so bolniki in njihova okolica (postelja, n o č n a oma
rica) d o tega t r e n u t k a urejeni in pripravljeni. Ča
kanje ima v bolnišnici vlogo discipliniranja in nad
z o r a (Goffman 1991). N a vizito g r e s t a z d r a v n i k in m e d i c i n s k a sestra s k u p a j . N a viziti so bolniki n a v a d n o tiho, ali p a odgovarjajo na v p r a š a n j a , ki jih zastavlja z d r a v n i k . V t e m času se bolniki ne o b r a č a j o n a m e d i c i n s k o s e s t r o , t e m v e č n a zdrav
nika. Čas o b r a v n a v e je zelo k r a t e k , veliko krajši kot čas čakanja (Zaviršek, op. cit.).
Višje m e d i c i n s k e sestre so n a o d d e l k u s t a l n o p r i s o t n e , m e d t e m ko zdravniki p r i d e j o , opravijo vizito in spet o d i d e j o . Tako so tudi m e d i c i n s k e sestre p o d v r ž e n e p r o c e s u čakanja. Njihovo delo je p o v e z a n o z naročili, ki jih p o d a z d r a v n i k pri viziti. Vsak n a d z o r n i z d r a v n i k ima tudi svojega z d r a v n i k a s e k u n d a r i j a . K a d a r opravljajo vizito s a m o zdravniki sekundariji, m e d i c i n s k e sestre ne prisostvujejo, k a r kaže na u p o r medicinskih sester z o p e r institucionalni red, v k a t e r e m tudi s a m e igrajo čakajoče vloge.
Z g o d o v i n a in čas v bolnišnici p o t e k a t a linear
n o , notranja organizacija p a p o v z o r c u , ki ga zaz
namujejo ciklusi: leto, teden, rotacijski sistem, dan in d n e v n e d o l ž n o s t i . Z n o t r a j teh p e t i h socialnih ciklusov se v bolnici odvijajo vse aktivnosti (Zeru- bavel 1979; p r i m , tudi Z a v i r š e k , op. cit.). Ciklus leta se k a ž e v t o k u k a r i e r e p o s a m e z n i h članov osebja, ciklus rotacije je p o m e m b e n za š t u d e n t e in p r i p r a v n i k e z d r a v s t v e n e n e g e in m e d i c i n e , cik
lus t e d n a je p o m e m b e n za tisto osebje, ki o b kon
cu t e d n a p r e s t o p i v zasebni čas. Medicinske sestre delajo t r o i z m e n s k o delo, z a t o imajo m e s e č n o sa
m o en prosti vikend, ostale p r o s t e dneve p a imajo r a z p o r e j e n e m e d t e d n o m . M n o g i m r a z p o r e d i t e v p r o s t i h dni ne u s t r e z a , saj t a k r a t njihovih svojcev ni d o m a . Ciklus d n e v a p a z a z n a m u j e j o č a s o v n o definirana opravila in sistem i z m e n .
Taka č a s o v n a s t r u k t u r a p r i n a š a v l i n e a r n o ne- m o t e č o b o l n i š n i č n o s t r u k t u r o veliko m o t e n j (Za
viršek, op. cit.). Strategija bolnišnice je, d a po
skuša p r e d novoletnimi prazniki in letnimi d o p u s t i zmanjšati število bolnikov n a m i n i m u m , d a o m o goči počitnice čim večjemu številu osebja in raz
b r e m e n i maloštevilno p r e o s t a l o osebje. Posledica tega je, da s p r e j e m a j o čim manj bolnikov, ozi
r o m a , da hospitalizirajo s a m o res nujne p r i m e r e . Specifika Kliničnega o d d e l k a za žilne b o l e z n i sta arterijska okluzivna b o l e z e n in venska t r o m b o z a . Posredovanje je nujno, k a d a r strdek z a m a š i večjo žilo o d v o d n i c o - saj b r e z takojšnje vzpostavitve cirkulacije lahko p r i d e d o o d m r t j a tkiva - ter ka
d a r p r i d e d o g l o b o k e venske t r o m b o z e , saj p r i t e m obstaja n e v a r n o s t pljučne embolije. N e t a k o nujna stanja p a so zožitve perifernih žil o d v o d n i c , ki p o v z r o č a j o b o l e č i n e o b različnih klavdikacij- skih razdaljah, s čimer se omejuje gibljivost posa
m e z n i k o v , in t r o m b o z e distalnih in povrhnjih žil d o v o d n i c , zaradi k a t e r i h zastaja v o k o n č i n a h ven
ska kri, k a r p o v z r o č a zatekanje udov, b o l e č i n e ter p o š k o d b e tkiva ( p o t r o m b o t i c n i s i n d r o m ) . Vse to p a l a h k o vodi tudi v nastajanje b o l e č i h razjed n a goleni. и;1чи-!.1чклл'-'.^ Í;ÍH:;.;.,. ', i.tjin,:, n,
STIČIŠČA B O L N I Š N I C E / IN T O T A L N E U S T A N O V E
U s t a n o v e , kot so b o l n i š n i c e , d o m o v i za o s t a r e l e , zavodi za t e l e s n o in d u š e v n o p r i z a d e t e , z a p o r i , vojašnice, t o v a r n e , internati, imajo s k u p n o značil
nost, p o k a t e r i so te u s t a n o v e dobile tudi i m e . To je »totalnost zajetja« (Goffman 1991) vseh vidikov p o s a m e z n i k o v e g a življenja. Skoraj vse t o t a l n e u s t a n o v e so se oblikovale v 19. stoletju ali p a še p o z n e j e . Njihov n a m e n je bil in je še d a n e s za
piranje marginalnih in deviantnih skupin prebival
stva (Flaker 1998). Po definiciji t o t a l n e u s t a n o v e bolnišnica ni totalna u s t a n o v a , saj se v d o l o č e n i h t o č k a h bistveno loči o d nje. V e n d a r p a bolnišnica d o l o č e n e značilnosti t o t a l n e u s t a n o v e ima, z a t o jih b o m analizirala.
K a k o r v totalni u s t a n o v i se tudi v splošni bol
nišnici vsi vidiki življenja odvijajo na istem kraju in p o d isto oblastjo. Bolniki in bolnice na oddelkih spijo, j e d o , se preoblačijo in umivajo, se zabavajo, učijo (otroci) itn. D r u g a z n a č i l n o s t t o t a l n e usta
nove, da se vsaka faza d n e v n e aktivnosti odvija v p r i č o velikega števila d r u g i h ljudi, ki so e n a k o o b r a v n a v a n i in o d k a t e r i h zahtevajo, da delajo
isto stvar s k u p a j , se k a ž e tudi v bolnišnici. Stra
niščnih vrat se v bolnišnici n e d a zaklepati, te
rapija se odvija kar na bolniški postelji (intenzivna n e g a ) , b r e z varovanja z a s e b n o s t i bolnice o z . bol
nika. Tretja lastnost t o t a l n e u s t a n o v e je, da za vse dejavnosti obstaja u r n i k , ki je vsiljen o d zgo
raj, s s i s t e m o m eksplicitnih formalnih pravil. Tudi v bolnišnici obstaja u r n i k , ki je vsiljen o d zgoraj in na k a t e r e g a bolnice o z . bolniki n e m o r e j o vpli
vati. P r e p u š č e n i so b o l n i š n i č n e m u r e d u (bujenje in merjenje telesne t e m p e r a t u r e o b šestih zjutraj, p r e o b l a č e n j e postelj o b s e d m i h ipd.). Č e t r t o zna
čilnost totalne u s t a n o v e , da različne vsiljene dejav
nosti sestavljajo e n o t n i racionalni n a č r t , z n a m e n o m , d a se zadovolji u r a d n i cilj u s t a n o v e , tudi lahko p r i p i š e m o bolnišnici, z razliko, da so u r a d n i cilji bolnišnic d r u g a č n i o d u r a d n i h ciljev totalnih u s t a n o v . Cilji t o t a l n i h u s t a n o v se n a n a š a j o pred
vsem n a varstvo svojih v a r o v a n c e v ali n a zaščito okolja p r e d njimi, m e d t e m ko se cilji bolnišnic n a n a š a j o n a izboljšanje z d r a v s t v e n e g a stanja po
pulacije.
Tako v totalni u s t a n o v i kot v bolnišnici se sre
č a m o z b i r o k r a t s k o organizacijo večjih blokov lju
di. Z a delo z ljudmi v totalni u s t a n o v i je značilno n a d z o r o v a l n o osebje, m e d t e m ko imajo bolniš
nice s t r o k o v n o osebje, ki ga je p r a v t a k o manj in skrbi za večje število b o l n i c in bolnikov. V splo
šnih b o l n i š n i c a h b o l n i k o v n a č e l o m a ne n a d z o r u jejo na v s a k e m k o r a k u , kot se dogaja v totalnih u s t a n o v a h , v e n d a r p a so p r a v t a k o izpostavljeni določeni obliki socialnega n a d z o r a (Pahor 1997).
E n a k a razlika, kot obstaja m e d osebjem in varo
v a n k a m i oz. varovanci v totalni u s t a n o v i , obstaja t u d i m e d o s e b j e m in b o l n i c a m i o z . b o l n i k i v bolnišnici. V a r o v a n k e in varovanci ter bolnice in bolniki v u s t a n o v i živijo in imajo m o č n o o m e j e n e stike z zunanjim s v e t o m , m e d t e m ko se osebje nahaja v u s t a n o v i le m e d 8-urnim d e l a v n i k o m , sicer p a živi n o r m a l n o življenje z n o t r a j d r u ž b e . Osebje in v a r o v a n k e o z . varovanci se v totalni ustanovi zaznavajo v ozkih, sovražnih stereotipih.
V bolnišnici tako m o č n i h razlik m e d o b e m a sku
p i n a m a ni, v e n d a r pa bolnice in bolniki, ki so zelo odvisni od osebja (intenzivna nega), ločijo osebje na » d o b r e « in »slabe«. » D o b r o « osebje je tisto, ki vsaj d e l o m a sočustvuje z b o l n i c a m i in bolniki, se o d z o v e n a njihove »klice« p o n o č i , pri t e m ni slabe volje in o b t e m n e negoduje. Sovražni ste
reotipi obstajajo m e d d r u g i m a dvema s k u p i n a m a , m e d »slabim« o s e b j e m in p o p o l n o m a o z i r o m a d e l n o o d v i s n i m i b o l n i c a m i in b o l n i k i . »Slabo«
osebje d o j e m a t a k e b o l n i c e in b o l n i k e kot t e č n e , ki p o n o č i »nalašč« motijo osebje s svojimi »mu
h a m i « . Bolnice in bolniki p a »slabo« osebje doje
majo kot slabe ljudi, ki so nečloveški in b r e z č u t n i . Tudi interpretacije intervjujev so p o k a z a l e , da m e d i c i n s k e sestre doživljajo n e p o k r e t n e in nesa
m o s t o j n e b o l n i k e kot »slabe«. »Slab« bolnik je tisti, ki za m e d i c i n s k o sestro predstavlja veliko dela in časa. M e d i c i n s k e sestre dojemajo b o l n i k e glede na količino dela, ki jo ti zaradi svojega zdrav
stvenega stanja zahtevajo o z i r o m a p o t r e b u j e j o . K a d a r se kaj z a k o m p l i c i r a , je tu delo zelo te
žko. Tudi s t a n d a r d i o d p a d e j o , na vsak način.
G n e č a je, res grozljivo. Pa veliko slabih pacien
tov i m a m o . Pa v s e e n o n a s je m a l o glede na toliko bolnikov, vsaj jaz t a k o mislim.
la, saj tudi mi delimo bolnike na d o b r e in slabe.
Eni so ubogljivi in vse, eni p a tečni in takole.
S A M O P O D O B A M E D I C I N S K I H SESTER Mediji m o č n o prispevajo k oblikovanju m n e n j a j a v n o s t i o d o l o č e n e m p o k l i c u , l a n e S a l v a g e ( 1 9 8 3 a ) in l a c q u e l i n e M. Bridges ( 1 9 9 0 ) sta ugo
tovili, d a je p o d o b a m e d i c i n s k i h sester v medijih p o p a č e n a . Pri t e m opisujeta pet glavnih stereo- tipov o m e d i c i n s k i h sestrah:
• dobrohotni angel: s t e r e o t i p izhaja iz intui
tivno e m p i r i č n e d o b e , ko so religiozne ž e n s k e negovale b o l n e ;
• »battle-axe-dragon matron« je o p i s a n a kot d e b e l a , avtoritativna in s a m o v š e č n a vodilna me
dicinska sestra;
• zdravnikova služkinja: s t e r e o t i p izhaja iz ča
sov F l o r e n c e Nightingale, ko je dodelila medi
cinskim s e s t r a m n a l o g e , za k a t e r e so bile p o v s e m o d g o v o r n e z d r a v n i k u ;
• nimfomanka: s t e r e o t i p m e d i c i n s k e sestre kot seksualnega objekta se je n e n a v a d n o oblikoval v času, ki so ga z a z n a m o v a l a tudi n a r a š č a j o č a ž e n s k a gibanja;
• stavkajoča medicinska sestra: ta p o d o b a me
dicinske sestre v medijih in d r u ž b i vzpostavi nena
v a d n o situacijo, saj politična aktivnost ni z d r u ž ljiva z ž e n s k o s t j o , usmiljenjem in p r e d a n o s t j o .
l a n e Salvage ( 1 9 8 3 a ) ugotavlja, da so za šir
jenje in ohranjanje t a k i h iluzij v veliki m e r i odgo
v o r n e s a m e m e d i c i n s k e sestre. D o l o č e n i s t e r e o tipi, p o s e b n o o obstoju p r e d a n e in p o ž r t v o v a l n e
m e d i c i n s k e sestre, jim laskajo. Raziskava »Medi
cinske sestre v Sloveniji« je p o k a z a l a , d a se medi
c i n s k e sestre n a j p o g o s t e j e vidijo kot » d e l o v n e roke« in » d o b r o srce«, n a tretjem m e s t u se vidijo kot »zdravnikove p o m o č n i c e « in šele n a č e t r t e m kot »strokovnjakinje« ( M r a k 2 0 0 1 ). Tudi iz inter
vjujev je bilo m o g o č e r a z b r a t i , da se m e d i c i n s k e sestre trudijo pri bolnikih ohraniti status »dobre«
m e d i c i n s k e sestre, č e p r a v jim to z a r a d i p r e o b r e m e n j e n o s t i velikokrat n e u s p e . Menijo, d a je za bolnike p o m e m b n e j š i njihov e m p a t i č e n o d n o s kot njihova s t r o k o v n o s t . N a tako n a r a v n a n o s t vpliva tudi p r e p r i č a n j e , ki ga lahko n a j d e m o v javnosti, d a se m e d i c i n s k e sestre rodijo in n e vzgojijo, ozi
r o m a , da je delo m e d i c i n s k e sestre p o s l a n s t v o in ne poklic. N a r a v n a n o s t , da zdravstvena nega nima n o b e n e p o v e z a v e z i z o b r a z b o , m e n e d ž m e n t o m ali politiko (Salvage 1 9 8 3 b ) , o z i r o m a , da s t r o k a zdravstvene nege ne p r e s e g a praktičnega dela svo
je dejavnosti, obstaja tudi m e d z d r a v s t v e n i m i de
lavci. Z n a n s t v e n o razvijanje stroke z d r a v s t v e n e n e g e bi bilo t a k o p o m n e n j u z d r a v n i k o v in neka
terih medicinskih sester nesmiselno in jalovo delo.
E n a sestra je bila t a k r a t z r a v e n , zagovornica te fakultete za sestre in je ta z d r a v n i k rekel:
»}a, saj tako je, a m p a k vizito dela z d r a v n i k in jo v e d n o b o najbrž, a n e ? Sestre bi že r a d e svoje nazive. To je vse lepo in prav, a m p a k k a r se p a tiče o d g o v o r n o s t i , se p a p o n a v a d i vsak, več ali m a n j , u m a k n e . O d g o v o r n o s t bi p a še v e d n o p r e p u s t i l e z d r a v n i k o m . « Tako je t a k r a t rekel tisti zdravnik.
im D O Ž I V L J A N J E B O L N I K O V / I N V S A K D A N J E D E L O
M E D I C I N S K I H S E S T E R NARAVA T E S N O B E , KI 10 D O Ž I V L J A J O
M E D I C I N S K E SESTRE
M e d i c i n s k e sestre so n e n e h n o v stiku z b o l n i m i , p o š k o d o v a n i m i in u m i r a j o č i m i . Negovanje bol
nikov, ki imajo neozdravljive b o l e z n i , je e n a naj
težjih nalog m e d i c i n s k e sestre. Medicinske sestre so s o o č e n e z g r o ž n j o in realnostjo trpljenja in smrti pogosteje kot ostali ljudje. Paleta njihovih zadolžitev vsebuje tudi dela, ki so p o običajnih merilih v i d e n a kot n e o k u s n a , g n u s n a in zastrašu
joča (Lyth 1 9 8 8 ) . Tako z a z n a v a n j e del medicin
skih sester izven bolnišnice jim otežuje, d a bi se
o svojem delu pogovarjale v z a s e b n i sferi. • Moj m o ž je zelo n e ž n a d u š a . D a bi jaz njemu p r i p o v e d o v a l a [...]. D a o n pomisli na to - da jaz n e k o m u rit b r i š e m , a n e , z istimi r o k a m i , p o t e m (pa) n a m k u h a m kosilo - on zboli. N e p r e n e s e vsega tega in jaz n e m o r e m njemu vse to p r i p o v e d o v a t i in ne želim. Ker si n e želiš kvariti svojega videza in mislim, glede n a to [...]; m o r a š p a n e k o g a imeti. g , ј г л N e g o v a l n a situacija vzbuja v medicinski sestri k a o s o b č u t k o v : usmiljenje, sočutje in ljubezen, k r i v d o in t e s n o b o ; s e k u n d a r n o p a p r e b u j a tudi sovraštvo in z a m e r o d o pacientov, ki v njej pora
jajo t a k e m o č n e o b č u t k e . I n t e n z i v n o s t in kom
p l e k s n o s t o b č u t k o v t e s n o b e m e d i c i n s k i h sester lahko p r i m a r n o p r i p i š e m o p o s e b n i lastnosti njene objektivne delovne situacije, da p o n o v n o stimulira n e z a v e d n e in v p r e t e k l o s t i p o t l a č e n e d o g o d k e in s t r a h o v e ter v z p o r e d n o n a s t a l e emocije (ibid.).
D i r e k t e n vpliv b o l e z n i n a m e d i c i n s k o sestro je še intenzivnejši z a r a d i n a l o g , pri k a t e r i h se s o o č a z o b v l a d o v a n j e m stresa pri drugih ljudeh, vključno pri lastnih s o d e l a v k a h . Tudi če d r u g i n e doživlja p o d o b n i h stresnih situacij, kot jih doživlja s a m a , je t a k e o b č u t k e težko tolerirati. Ž e d o k a j kratki p o g o v o r i Lythove (op. cit.) z bolniki so po
kazali, da je njihova p r e d s t a v a o bolezni in zdrav
ljenju, b o g a t a m e š a n i c a objektivnega znanja, lo
gičnega sklepanja in fantazije. Stopnja stresa je m o č n o o d v i s n a o d fantazijskih p r e d s t a v , ki so se oblikovale v otroštvu. Medicinska sestra povezuje stisko b o l n i k a ali svojcev s stisko ljudi v svojem fantazijskem svetu, k a r povečuje njene o b č u t k e t e s n o b e in otežuje obvladovanje situacije.
Bolniki imajo d o b o l n i š n i c e zelo z a p l e t e n e o b č u t k e , ki se najmočneje in najbolj n e p o s r e d n o izražajo v o d n o s u z m e d i c i n s k o s e s t r o . N a eni strani lestvice o b č u t k o v bolniki izražajo hvalež
nost, n a k l o n j e n o s t in spoštovanje, p o t o l a ž e n o s t z dejstvom, da se je v bolnišnici vse uredilo, usluž- n o s t in z a s k r b l j e n o s t d o m e d i c i n s k i h sester in njihovega težkega dela, na drugi strani p a bolniki izražajo tudi o g o r č e n o s t n a d svojo odvisnostjo, nejevoljo n a d togo b o l n i š n i č n o disciplino; medi
cinskim s e s t r a m zavidajo njihovo zdravje in vešči
ne; l a h k o so ukazovalni, posesivni in l j u b o s u m n i . Z d r a v s t v e n a nega vzbuja tudi pri bolnikih spolne n a g o n e in erotične o b č u t k e , k a r vpliva n a njihovo vedenje na način, ki m e d i c i n s k i m s e s t r a m še ote
žuje d e l o v n o situacijo (op. cit.).
O d bolnišnice se pričakuje, da stori več, kot le s p r e j m e b o l n e g a . Pričakuje se, da b o skrbela za njegove fizične in psihične p o t r e b e pri p r e m a govanju stresa. S s p r e j e m o m bolnika v bolnišnico m o r a osvoboditi b o l n i k a in njegove svojce dolo
čenih e m o c i o n a l n i h težav, ki izhajajo iz njegove b o l e z n i . Bolnišnica in p o s e b n o medicinske sestre morajo dovoliti bolniku, da vanje projicirajo svojo depresivnost, t e s n o b n o s t in strah, nejevoljo zaradi b o l e z n i in nujnih opravil z d r a v s t v e n e n e g e . Bol
niki in svojci m a n i p u l i r a j o z osebjem n a način, ki zagotavlja, da o m e n j e n e o b č u t k e vsaj d e l n o - n a m e s t o njih - izkušajo m e d i c i n s k e sestre, npr. s t e m , ko zavračajo ali p o s k u š a j o zavrniti sodelo
vanje pri zanje p o m e m b n i h odločitvah, in t a k o p r e n a š a j o o d g o v o r n o s t in t e s n o b o nazaj na bolni
šnico. Tako morajo medicinske sestre poleg svojih globokih in intenzivnih o b č u t k o v t e s n o b e p r e n a šati še skrbi d r u g i h . Ugotovljeno je, da n e k a t e r i hospitalizirani bolniki sploh n e bi p o t r e b o v a l i na
mestitve v bolnišnici, v e n d a r so sprejeti z a t o , ker ne oni ne njihovi svojci niso biU s p o s o b n i p r e n e s t i stiske, ki jo je njihova b o l e z e n sprožila d o m a (op.
cit.).
SMRT IN U M I R A N I E KOT P O V Z R O Č I T E L J A NAJŠTEVILNEJŠIH IN N A J M O Č N E J Š I H
O B Č U T K O V T E S N O B E
Praviloma m e d i c i n s k e sestre težje p r e n a š a j o umi
ranje in s m r t mlajših b o l n i k o v kot starejših. V ozadju o m e n j e n e g a dejstva obstaja d r u ž b e n o pre
pričanje, ki r e p r o d u c i r a tako miselnost - ageizem.
S m r t in trpljenje sta n a s p l o h najpogostejša vira o b č u t k o v t e s n o b e . Izvirata iz tega, d a se še večina ljudi ni soočila in p r e s e g l a o s n o v n e g a človeškega s t r a h u - s t r a h u p r e d smrtjo.
H u d o je, k a d a r so bolniki mlajši, b r e z p e r s p e ktive. Ko veš, da b o u m r l , p a ima m a j h n e otro
ke, n a p r i m e r . To te p r i z a d e n e . Te tragedije.
[...] To so ti naši bolniki s srčnim p o p u š č a n j e m . Saj te tudi p r i z a d e n e , v e n d a r , če je star 7 0 , 8 0 let [.,,1. E n o svojo d o b o je že preživel, p a če ima u r e j e n e z a d e v e . O d v i s n o je tudi o d bolnika. Eni so zadovoljni s svojim življenjem.
Če p a ni zadovoljen, p o t e m ni bil niti pri 20- tih in ni niti pri 70-tih.
D a n d a n e s v p r o c e s u šolanja medicinske sestre seznanjajo s fazami u m i r a n j a , ki si sledijo od faze
n e v e d n o s t i , negotovosti, implicitnega in eksplicit
n e g a zanikanja b o l e z n i , o d p o r a , pogajanja z uso
d o p r e k d e p r e s i j e d o sprejetja s m r t i ( S p o r k e n 1 9 7 5 ; p r i m , tudi S k o b e r n e 1 9 8 7 ) . M e d i c i n s k e sestre takega vedenja b o l n i k o v p o g o s t o n e razu
mejo in se m u z a t o izmikajo. Bolnikovo u m i r a n j e z d r a v s t v e n e delavce b o l e č e spominja n a njihovo l a s t n o umrljivost ( S k o b e r n e 1 9 8 7 ) . Poleg umi
ranja b o l n i k a je p o m e m b e n stresni dejavnik za m e d i c i n s k e sestre tudi srečanje s svojci u m r l e g a . Jaz čisto p o pravici p o v e m , da jih raje čim manj vidim, p a da čimprej g r e d o . Jaz n e vem. Težko je sočustvovat z n e k o m , če ti nisi o s e b n o pri
zadet. Saj n e k a k o si, a m p a k v s e e n o [...]. Saj ponavadi kar hitro g r e d o . To je težko p r e n a š a t . D o s t i k r a t skoraj raje vidiš, d a čim prej g r e d o . Sliši se g r d o , a m p a k je r e s . Ali p a te s p o m n i j o na k a k š n o p o d o b n o b o l e č i n o v tebi in p o t e m te p a čisto iztiri.
D o l o č e n a m e r a t e s n o b e , ki jo doživljajo me
dicinske sestre o b delu z bolniki, je p o v e z a n a tudi z omejevanjem informacij, ki jih medicinska sestra s m e p o s r e d o v a t i b o l n i k u o z i r o m a njegovim svoj
c e m . Č e p r a v je m e d i c i n s k a sestra v s t a l n e m stiku z b o l n i k o m , n i m a pravice ali m o ž n o s t i sodelovati pri s p r e j e m a n j u odločitev, ki opredeljujejo njeno ravnanje v zvezi z b o l n i k o v o p s i h i č n o in fizično o s k r b o (Assell 1976; p r i m , tudi S k o b e r n e 1 9 8 7 ) .
D R U Ž B E N O S T R U K T U R I R A N I O B R A M B N I M E H A N I Z M I B O L N I Š N I C E Visoka raven t e s n o b n i h občutkov, ki jih doživljajo m e d i c i n s k e sestre, je vodila institucijo o z . s l u ž b o zdravstvene nege v oblikovanje d r u ž b e n o struktu
r i r a n i h o b r a m b n i h m e h a n i z m o v , ki naj bi ščitili njihove člane p r e d s o o č a n j e m s t e s n o b o . D r u ž b e n i o b r a m b n i sistem se je skozi čas razvijal kot r e z u l t a t z a r o t n i š k i h interakcij in s p o r a z u m o v - p o g o s t o nezavednih - m e d člani organizacije. Tile o b r a m b n i m e h a n i z m i v instituciji delujejo simul
t a n o , m e d seboj sovpadajo in se p o d p i r a j o (Lyth 1988):
• Razcep odnosa medicinska sestra - bolnik.
Sestrska služba je o r g a n i z i r a n a tako, da m o r a e n a m e d i c i n s k a sestra skrbeti za veliko število b o l n i c in bolnikov, za k a t e r e p a opravlja le d o l o č e n a o- pravila in ne vseh. T a k o delovanje p r e p r e č u j e , d a bi prišla v globlji stik s p a c i e n t o m in njegovo
boleznijo, ter tako preprečuje porajanje o b č u t k o v t e s n o b e , ki bi jih l a h k o v z b u d i l p r i s t e n stik z b o l n i k o m ali b o l n i c o .
• Depersonalizacija, kategorizacija in zanika
nje pomena individualnosti. D e p e r s o n a l i z a c i j a o- sebja se k a ž e z u p o r a b o u n i f o r m , ki govorijo o njihovih d o l ž n o s t i h ; kategorizacija se k a ž e z raz
vrščanjem in p o i m e n o v a n j e m b o l n i k o v p o raz
ličnih kriterijih (glede na številko s o b e , d i a g n o z o , oboleli del telesa ipd.); zanikanje p o m e n a indivi
dualnosti p a se kaže s tem, da je vsaka m e d i c i n s k a sestra zamenljiva z d r u g o , če je to p o t r e b n o .
• Odcepitev in zanikanje čustev. S t r o k o v n i o d n o s z a h t e v a n a d z o r o v a n j e čustev. Pri t e m se m o r a m e d i c i n s k a sestra naučiti odcepiti čustva o d k o n k r e t n i h delovnih nalog. P r e r a z p o r e j a n j e medicinskih sester p o oddelkih je e n a od nezaved
nih strategij institucije za z m a n j š a n j e t e s n o b e z a p o s l e n i h .
• Poskus odstranitve odločitev z ritualnim opravljanjem dolžnosti. Delovni čas m e d i c i n s k e sestre se vrti okoli ritualnih ponavljajočih se opra
vil (pospravljanje postelj, hranjenje, dvigovanje), d o k a t e r i h se z a h t e v a skrajno r e s n o s t in odgovor
nost. S temi opravili se osebje izogiba sprejemanju i n d i v i d u a l n i h o d l o č i t e v v zvezi z b o l n i k o v i m zdravjem,
• Z m a n j š a n j e o d g o v o r n o s t i pri s p r e j e m a n j u odločitev s preverjanji in p o n o v n i m i preverjanji:
M e d i c i n s k e sestre tudi p r i s p r e j e m a n j u manjših odločitev vpletejo v p r o c e s več ljudi, d a zmanjšajo l a s t n o o d g o v o r n o s t . Služba z d r a v s t v e n e n e g e je o r g a n i z i r a n a t a k o , d a p r e p r e č u j e s p r e j e m a n j e hitrih in učinkovitih odločitev.
• Prikrita socialna razporeditev odgovornosti in neodgovornosti. Cilj m e d s e b o j n e g a obtoževanja znotraj službe z d r a v s t v e n e nege je zmanjševanje n o t r a n j e psihične n a p e t o s t i . Starejše in višje ran
girane medicinske sestre p o g o s t o obtožujejo mlaj
še, da so n e o d g o v o r n e . P r i t o ž b e so posledica last
n e g a prikritega sistema k u l t u r n i h z a n i k a n j , raz
c e p a in projekcij.
• Smiselna nejasnost pri formalni porazdelitvi odgovornosti. Pri medicinskih sestrah so dolžnosti in o d g o v o r n o s t i s a m o n a v i d e z n o j a s n o d o l o č e n e . Najrigidneje so d o l o č e n e pri m e d i c i n s k i h s e s t r a h z najkrajšim s t a ž e m , n a j o b s k u r n e j e p a pri tistih z najdaljšim.
• Zmanjševanje teže odgovornosti z delegira
njem na nadrejene. Posledica tega je, d a opravljajo medicinske sestre d a n e s bistveno manj kvalitetna opravila, kot bi jih z a r a d i svoje i z o b r a z b e l a h k o .
• Idealizacija in podcenjevanje osebnih razvoj
nih možnosti. M e d i c i n s k e sestre gojijo p r e p r i č a nje, da m o r a biti človek »poklican« za m e d i c i n s k o s e s t r o . Po eni s t r a n i p o m e n i to i z j e m n o idealiza
cijo poklica, p o d r u g i s t r a n i p a p o d c e n j e v a n j e p r o c e s a i z o b r a ž e v a n j a za ta poklic. S a m p r o c e s izobraževanja p a je sestavljen p r e d v s e m iz učenja f o r m a l n i h p o s t o p k o v in le m a l o iz učenja vsebin za o s e b n o rast.
• Izogibanje spremembi. Vsaka večja s p r e m e m b a bi p o m e n i l a tudi s p r e m e m b o socialnega siste
m a o b r a m b e . Le kriza celotnega socialnega siste
ma institucije bi v sistemu d o p u s t i l a s p r e m e m b o . N a m e n opisanega d r u ž b e n e g a sistema o b r a m be je p o m a g a t i p o s a m e z n i k u , da se i z o g n e ob
č u t k o m t e s n o b e , krivde, d v o m o v in negotovosti.
Ti o b r a m b n i m e h a n i z m i torej delujejo na način, ki v največji m o ž n i m e r i odpravlja situacije, do
g o d k e , zadolžitve, dejavnosti in o d n o s e , ki pov
zročajo t e s n o b n e o b č u t k e , p o v e z a n e s primitiv
nimi psihološkimi o s t a n k i v o s e b n o s t i . Pri t e m se je v r a z g o v o r i h z medicinskimi s e s t r a m i i z k a z a l o , da je v pozitivni smeri - v smislu p o m o č i p o s a m e z n i k u o z i r o m a p o s a m e z n i c i za soočenje s prebuja- jočimi se t e s n o b n i m i o b č u t k i in pri razvoju spo
sobnosti za u s p e š n e j š e spoprijemanje s t e s n o b o - n a r e j e n e g a zelo m a l o .
MEIA MED S T R O K O V N O S T I O IN SKRBIO V o d n o s u m e d m e d i c i n s k o sestro in b o l n i k o m obstaja r e c i p r o č n o s t , ki je - poleg odvisnosti bol
nika skupaj z a l t r u i z m o m - p o m e m b e n del skr
b n i š k e g a o d n o s a (Baber, Allen 1992). Bolnice in bolniki sprašujejo m e d i c i n s k e sestre o b o l e z n i . N a l o g a m e d i c i n s k i h s e s t e r je tudi z d r a v s t v e n o vzgojno d e l o . M e d i c i n s k a sestra uči b o l n i k a o z . b o l n i c o o zdravih življenjskih n a v a d a h in o življe
nju človeka z boleznijo. M e d njima obstaja dialog.
V e n d a r informacije niso v e d n o u s m e r j e n e s a m o e n o s m e r n o . Prav t a k o je p o m e m b n a vloga me
dicinske sestre kot aktivne poslušalke. Na ta način m e d i c i n s k a sestra bolnici ali b o l n i k u p o m a g a , da izrazi svoje s t r a h o v e in b o l e č i n o . Iz o m e n j e n e g a p o g o v o r a se b o g a t i tudi m e d i c i n s k a sestra.
Ena sestra je na v p r a š a n j e , ali ji je n e p r i j e t n o poslušati o bolnikovih težavah odgovorila: » N e , p o s l u š a š . Včasih se še kaj naučiš.«
N e n e h n o prehajanje m e d p l a č a n i m in nepla
č a n i m s k r b s t v e n i m d e l o m m e d i c i n s k i m s e s t r a m otežuje postavitev j a s n e meje m e d z a s e b n i m in
javnim. Poleg plačila m e d i c i n s k e sestre od svojih p a c i e n t o v zahtevajo tudi hvaležnost za njihovo skrb in t r u d .
D O B R I O D N O S I V N E G O V A L N E M TIMU KOT DEIAVNIK R A Z B R E M E N J E V A N J A
T E S N O B E R a d a d e l a m z bolniki. S a m o n e s t a k i m i , ki
m e d i c i n s k e sestre izkoriščajo, jih n e n e h n o na
dlegujejo. S takimi p a ne d e l a m r a d a . Pred
v s e m s t a k š n i m i , ki so hvaležni, r a d a d e l a m . V o m e n j e n i situaciji m e d i c i n s k e sestre - ma
tere - istovetijo b o l n i k a z o t r o k o m . O d njega pri
čakujejo ubogljivost in h v a l e ž n o s t . Vsak bolnik, ki izraža glasno nestrinjanje s p o s t o p k i zdravst
vene nege ali m e d i c i n e , je h i t r o o z n a č e n kot »bol
nik, ki ne sodeluje« p r i p r o c e s u zdravljenja. Ro
land Littlewood ( 1991 ) je v svojem č l a n k u izhajal iz primerjave n a r a v e o d n o s o v z d r a v n i k - m e d i c i n - ska s e s t r a - b o l n i k z n a r a v o o d n o s o v v n u k l e a r n i d r u ž i n i . Pri tem je z d r a v n i k o č e , m e d i c i n s k a se
stra mati in p a c i e n t o t r o k . Slednja dva preživita večino časa n a o d d e l k u ( d o m a ) . Z d r a v n i k (oče) obiskuje o d d e l e k v r e d n i h , v e n d a r k r a t k i h inter
valih, saj preživi večino časa izven »zasebne sfere«
o d d e l k a v »javni sferi«, kjer izvaja p r e d a v a n j a ali prisostvuje n a s e s t a n k i h . Z d r a v n i k se vrača na o d d e l e k , da p r e v e r i , če je z b o l n i k o m ( o t r o k o m ) vse v r e d u ter d a vidi, ali m e d i c i n s k a sestra (mati) obvladuje situacijo.
O d medicinskih sester se pričakuje, da v svoje delo vnesejo »srce«, da bolnike ljubijo in zanje skrbijo, kot skrbijo m a t e r e za svoje o t r o k e . S k r b je oboje, ljubezen in delo. Pri t e m ideologija pravi, da m o r a biti s k r b s t v e n o delo opravljeno raje iz ljubezni kot z a r a d i d e n a r j a , zato naj z a p o s l e n i skrbniki ne dobijo p l a č e (wage) t e m v e č plačilo {payment) (Walmsley 1993). Po p r e h o d u v kapita
listično d r u ž b o p r i p a d a osrednje m e s t o v d r u ž i n i o t r o k u , ki p o s t a n e n e p r e c e n l j i v a d r a g o c e n o s t (Oakley 2 0 0 0 ) . V bolnišnici, v organizaciji službe zdravstvene nege z a v z e m a j o o s r e d n j e m e s t o bol
nik in njegove p o t r e b e , k a t e r i h zadovoljevanje je o s n o v n a naloga m e d i c i n s k e s e s t r e , kot je zado
voljevanje p o t r e b o t r o k a o s n o v n a naloga m a t e r e . Prehajanje m e d o m e n j e n i m a vlogama in vnašanje
»ljubezni« v o d n o s z b o l n i k o m daje m e d i c i n s k i m s e s t r a m o b č u t e k , da si poleg plačila zaslužijo tudi
»hvaležnost« svojih v a r o v a n c e v .
M e d i c i n s k e sestre v intervjujih opredeljujejo do
b r e m e d s e b o j n e o d n o s e m e d njimi samimi kot p o m e m b e n člen zadovoljstva pri delu. D e l o do
življajo veliko manj s t r e s n o in o b r e m e n j u j o č e , k a d a r ga opravljajo v ozračju razumevanja in med
sebojne p o m o č i .
Č e p r a v ta dejavnik deluje m o č n o r a z b r e m e nilno, m e d i c i n s k e sestre m e d s e b o j n e o d n o s e opi
sujejo kot slabe o z i r o m a kvečjemu še k a r d o b r e . Po Lyth (1988) e d e n i z m e d d r u ž b e n i h o b r a m b n i h m e h a n i z m o v službe z d r a v s t v e n e n e g e deluje kot prikrita socialna razporeditev odgovornosti in ne
odgovornosti, k a t e r e g a cilj je zmanjšanje notranje napetosti. Posledično se znotraj negovalnega tima ustvarjajo manjše e n o t e , ki se n e n e h n o m e d s e b o j n o obtožujejo. S k u p i n i c e se p o n a v a d i oblikujejo glede na s t a r o s t ali d e l o v n o d o b o . Tudi raziskave o o d n o s i h m e d m e d i c i n s k i m i sestrami v svetu ka
žejo, d a je m e d njimi zelo p r i s o t n o h o r i z o n t a l n o nasilje ter d a se je t a k a oblika nasilja m e d njimi s a m i m i u d o m a č i l a kot nekaj n a r a v n e g a (Farrell
1997; p r i m , tudi P a h o r 1999).
Klinični oddelek za žilne bolezni slovi p o izred
n o i z o b r a ž e n e m in a m b i c i o z n e m k a d r u . Zdravni
ki m e d seboj skoraj tekmujejo za prestižne nazive, kar p a n e velja za m e d i c i n s k e sestre. Se sicer ude
ležujejo i n t e r n i h s t r o k o v n i h izpopolnjevanj, a ta p r i n a š a j o z e l o n i z k o v r e d n o t e n e t o č k e . Medi
cinske sestre n e izražajo p o t r e b e p o d o d a t n e m u s p o s a b l j a n j u in i z o b r a ž e v a n j u , ker so z a r a d i o d s o t n o s t i m o ž n o s t i n a p r e d o v a n j a n e m o t i v i r a n e . Poleg tega so m e d i c i n s k e sestre skoraj p r a v i l o m a ž e n s k e , ki z a r a d i d u a l n e k a r i e r e zasedajo slabše p o l o ž a j e v h i e r a r h i j i d e l o v n i h m e s t ( Z a v i r š e k 1994b) in so z a r a d i p r e o b r e m e n j e n o s t i s fizičnim s k r b s t v e n i m d e l o m n e z a i n t e r e s i r a n e za d o d a t n o študijsko d e l o . ; . - , -' .
I N T E R A K C I J A
M E D S V E T O M Z D R A V N I K O V I N S V E T O M M E D I C I N S K I H S E S T E R •
B O L N I Š K I O D D E L E K K O T D O M Medicinska sestra na o d d e l k u (v javni sferi) oprav
lja p o d o b n a skrbstvena dela, kot jih opravlja tradi
cionalna ž e n a v d r u ž i n i (v z a s e b n i sferi). Bolniški
