BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO
Aljaž BRUMEN
ZNAČILNOSTI PRIDELAVE KRME NA SEJANEM TRAVINJU V KOLOBARJU NA GOVEDOREJSKI
KMETIJI
DIPLOMSKO DELO
Visokošolski strokovni študij – 1. stopnja
Ljubljana, 2021
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO
Aljaž BRUMEN
ZNAČILNOSTI PRIDELAVE KRME NA SEJANEM TRAVINJU V KOLOBARJU NA GOVEDOREJSKI KMETIJI
DIPLOMSKO DELO
Visokošolski strokovni študij – 1. stopnja
FORAGE PRODUCTION CHARACTERISTICS OF SOWN GRASSLAND ON BEEF FARM
B. SC. THESIS
Professional Study Programmes
Ljubljana, 2021
Diplomsko delo je zaključek Visokošolskega strokovnega študija Kmetijstvo – agronomija in hortikultura – 1. stopnja. Delo je bilo opravljeno na Katedri za fitomedicino, kmetijsko tehniko, poljedelstvo, pašništvo in travništvo. Terensko delo je potekalo na kmetiji Brumen v vasi Biserjane, ki spada v občino Sv. Jurij ob Ščavnici. Laboratorijske analize voluminozne krme so bile opravljene na Kmetijskem inštitutu Slovenije v Ljubljani.
Študijska komisija Oddelka za agronomijo je za mentorja diplomskega dela imenovala doc.
dr. Mateja VIDRIHA.
Komisija za oceno in zagovor:
Predsednica: doc. dr. Darja KOCJAN AČKO
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Član: doc. dr. Matej VIDRIH
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Član: doc. dr. Jure ČOP
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo
Datum zagovora:
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ŠD Dv1
DK UDK 633.2.031:631.582(043.2)
KG travna ruša, travno-deteljna mešanica, kolobar, košnja, pridelava krme AV BRUMEN Aljaž
SA VIDRIH Matej (mentor)
KZ SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Kmetijstvo – agronomija in hortikultura LI 2021
IN ZNAČILNOSTI PRIDELAVE KRME NA SEJANEM TRAVINJU V KOLOBARJU NA GOVEDOREJSKI KMETIJI
TD Diplomsko delo (Visokošolski strokovni študij – 1. stopnja) OP VIII, 32 str., 18 pregl., 14 sl., 38 vir.
IJ sl JI sl/en
AI Intenzivne govedorejske kmetije, predvsem na ravnini, so primorane za pridelavo voluminozne krme sejati travo tudi na njive. Zato jim je glavni cilj pridelati čim več krme na čim manj površine oziroma dane površine čim bolje izkoristiti. Eden od možnih načinov je setev trav kot zimska ozelenitev, nato z eno ali dvema spomladanskima košnjama posevka pridobiti tem obilnejši pridelek, zatem pa zasaditi koruzo kot glavni posevek. Za ugotovitev optimalnega izkoristka njiv smo v poskusu zasejali travne mešanice na tri parcele. V letu 2019 smo spremljali njihovo rabo in ob vsaki košnji ugotavljali naslednje parametre: grobo botanično sestavo ruše, višino ob košnji, pridelek sveže mase in nekatere kakovostne parametre. Glavni cilj je bil ugotoviti, ali je mogoče zagotoviti dovolj krme na površinah, ki so na razpolago, le z eno spomladansko košnjo in nato nameniti površino za setev koruze.
Prav tako pa ugotoviti, ali s prvo košnjo res lahko dosežemo največji pridelek in najboljšo kakovost krme. Vse analize in ugotovitve smo izvajali na osnovi pridelka sveže mase travniške krme. Rezultati so pokazali, da se največji pridelek doseže s prvo in drugo košnjo. Pridelek sveže mase je pri prvi košnji v povprečju 30,8 t/ha in 34 t/ha pri drugi košnji. Vsebnost NEL in SB je bila najvišja ob prvi košnji, ki je pri NEL znašala na vseh parcelah povprečno 7 MJ/kg SS in pri SB 186 g/kg SS. Najnižji vsebnosti NEL in SB sta bili pri četrti košnji in sta znašali 5,7 MJ/kg SS in 129 g/kg SS. Ob koncu so rezultati pokazali, da če želi kmetija zagotoviti dovolj zelene mase za vse govedo na kmetiji samo z eno (prvo) košnjo, mora zasejati ob primerljivih vremenskih pogojih 7,15 ha zemljišč za pridelavo travniške krme.
KEY WORDS DOCUMENTATION ND Dv1
DC UDC 633.2.031:631.582(043.2)
CX grass sward, grass clover mixture, crop rotation, cutting, forage production AU BRUMEN Aljaž
AA VIDRIH Matej (supervisor)
PP SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Agronomy, Professional Study Programme in Agriculture - Agronomy and Horticulture PY 2021
TI FORAGE PRODUCTION CHARACTERISTICS OF SOWN GRASSLAND ON
BEEF FARM
DT B. Sc. Thesis (Professional Study Programmes) NO VIII, 32 p, 18 tab., 14 fig., 38 ref.
LA sl AL sl/en
AB Intensive cattle farms, mostly in lowlands, are obliged to sow grass to produce voluminous fodder also on arable fields. Therefore, their main goal is to produce as much fodder as possible on the smallest possible area or to make the best use of the given area. One possible way is to sow grass as winter crop and then, with one or two spring cuts obtain a more abundant crop. And then plant maize as the main crop. To determine the optimal utilization of the arable fields, grass mixtures were planted on three field plots. Then their usage was monitored and the following parameters were determined at each mowing: botanical composition, height at mowing, fresh herbage yield and some quality parameters. The main objective was to determine whether sufficient fodder could be provided on areas available with only one spring cut and then to use the area for sowing maize. The other objective was to find out if the first cut really achieves the highest yield and the best quality. All analyzes and conclusions were performed on the basis of fresh mass yield. The results showed that the highest yield is achieved with the first and second cut. The yield of fresh mass on the first cut averaged 30.8 t/ha and 34 t/ha on the second cut. The content of NEL and CP was the highest at the first cut, which averaged 7 MJ/kg DM on all plots and CP 186 g/kg DM. The lowest NEL and CP contents were in the fourth cut and were 5.7 MJ NEL kg-1 DM NEL and 129 g CP kg-1 DM. In the end, the results showed that if a farm wants to provide enough green forage for all cattle on the farm with just one first cut, it has to plant 7.15 ha of land for sown fodder production under comparable weather conditions.
KAZALO VSEBINE
Str.
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA... III KEY WORDS DOCUMENTATION ... IV KAZALO VSEBINE ... V KAZALO PREGLEDNIC ... VII KAZALO SLIK ... VIII
1 UVOD ... 1
1.1 NAMEN DELA ... 1
1.2 DELOVNE HIPOTEZE ... 2
2 PREGLED OBJAV ... 3
2.1 KOLOBAR ... 3
2.2 VKLJUČITEV MEŠANIC TRAV IN METULJNIC V KOLOBAR ... 3
2.3 MEŠANICE TRAV IN METULJNIC ... 4
2.3.1 Izbira primerne TDM ... 4
2.3.2 Obdelava tal in setev TDM ... 5
2.4 NEKATERE TRAVE IN DETELJE ZA PRIDELAVO KOŠEVIN ... 6
2.4.1 Mnogocvetna ljuljka... 6
2.4.2 Inkarnatka ... 7
2.4.3 Črna detelja... 7
2.4.4 Trpežna ljuljka ... 7
2.5 MEJNE VREDNOSTI ZA FOSFOR, KALIJ IN pH ... 7
2.6 SPRAVILO ... 9
2.6.1 Izbira primernega časa košnje ... 9
2.6.2 Višina košnje ... 9
2.6.3 Venenje ... 10
2.6.4 Siliranje... 10
2.6.5 Kakovostna silaža ... 11
3 MATERIALI IN METODE ... 12
3.1 PARCELE, VKLJUČENE V POSKUS ... 12
3.1.1 Bajnkovec (GERK 611695; 1,19 ha) ... 12
3.1.1.1 Založenost tal na parceli Bajnkovec ... 13
3.1.2 Ludvikovo (GERK 697954; 1,31ha)... 13
3.1.2.1 Založenost tal na parceli Ludvikovo ... 13
3.1.3 Petrovo (GERK 5849029; 0,88ha) ... 14
3.1.3.1 Založenost tal na parceli Petrovo ... 14
3.2 POSTAVITEV POSKUSA ... 15
3.3 TERMINI KOŠENJ IN GNOJENJE ... 16
3.4.1 Višina travne ruše in višina košnje ... 17
3.4.2 Ocena pridelka zelinja ... 18
3.4.3 Sestava travne ruše ... 18
3.4.5 Določevanje sušine in kemične analize zelinja ... 19
4 REZULTATI ... 20
4.1 PRIDELEK ... 20
4.2 VSEBNOST SUŠINE ... 21
4.3 VIŠINA TRAVNE RUŠE ... 23
4.4 SESTAVA TRAVNE RUŠE... 24
4.5 HRANILNA VREDNOST ... 25
4.6 POTREBNE POVRŠINE ZA SPREMENJENO KOŠNJO ... 26
5 RAZPRAVA IN SKLEPI ... 27
5.1 RAZPRAVA ... 27
5.2 SKLEPI ... 28
6 POVZETEK ... 29
7 VIRI ... 30 ZAHVALA
KAZALO PREGLEDNIC
Str.
Preglednica 1: Mejne vrednosti za fosfor in kalij po AL-metodi na travinju in v intenzivnem poljedelstvu do globine oranja (Mihelič in sod., 2010)
8 Preglednica 2: Zahteve raznovrstnih rastlin glede na pH zemljišč (Iljaš, 2011) 8 Preglednica 3: Ocena vlažnosti travniške krme (Mrhar, 1989)
Preglednica 4: Rezultati analize tal na njivi Bajnkovec Preglednica 5: Rezultati analize tal na njivi Ludvikovo Preglednica 6: Rezultati analize tal na njivi Petrovo
Preglednica 7: Vrstna in sortna sestava v mešanici Agrosaat 5 Plus (deklaracija na semenski vreči 2018)
Preglednica 8: Vrstna in sortna sestava v mešanici Agrosaat 3 (deklaracija na semenski vreči 2018)
Preglednica 9: Gnojenje z dušikom na parceli Bajnkovec Preglednica 10: Gnojenje z dušikom na parceli Ludvikovo Preglednica 11: Gnojenje z dušikom na parceli Petrovo
Preglednica 12: Pridobljen pridelek po posamezni košnji v t/ha v letu 2019 Preglednica 13: Spreminjanje odstotka suhe snovi na GERKih Banjkovec in Ludvikovo
Preglednica 14: Spreminjanje odstotka suhe snovi na GERKu Petrovo Preglednica 15: Višina travne ruše v centimetrih pred košnjo v letu 2019 po GERKih
Preglednica 16: Zastopanost skupin v odstotkih (%) po GERKih
Preglednica 17: Vsebnost neto energije za laktacijo (MJ/kg SS) po lokacijah in datumih košnje v letu 2019
Preglednica 18: Vsebnost surovih beljakovin (g/kg SS) po lokacijah in datumih košnje v letu 2019
10 13 14 14 15 15 16 16 17 20 22 22 23 24 25 25
KAZALO SLIK
Str.
Slika 1: Mešanica mnogocvetne ljuljke in inkarnatke za kratkotrajno zatravitev njivskih
površin (foto: Vidrih M., 2019) 5
Slika 2: Združeni stroj za obdelavo in setev (vrtavkasta brana + pnevmatska sejalnica za
strnjeno setev) 6
Slika 3: Tlačenje silaže z dvema traktorjema teže 6 ton za čim boljše iztiskanje zraka 11 Slika 4: Posnetek GERKa 611695 (obrobljen rdeče), domače ime Bajnkovec (GERK,
2019) 12
Slika 5: Posnetek GERKa 697954 (obrobljeno rdeče), domače ime Ludvikovo (GERK,
2019) 13
Slika 6: Posnetek GERKa 5849029 (obrobljeno rdeče) domače ime Petrovo (GERK, 2019) 14
Slika 7: Merjenje višine travne ruše z lesenim metrom 17
Slika 8: Jemanje vzorcev na GERKu Banjkovec (levo) in pri tem uporabljena oprema
(desno) (foto: Brumen P., 2019) 18
Slika 9: Določevanje posameznih skupin v travni ruši iz vzorcev (foto: Vidrih M., 2019) 19 Slika 10: Pridelek sveže mase v t/ha po posameznih košnja in lokacijah 20 Slika 11: Odstotki (%) pridelka 1. in 2. košnje ločeno ter skupno zadnje 3. košnje 21 Slika 12: Spreminjanje sušine (%) v vzorcih zelinja po košnjah in GERKih 23 Slika 13: Spreminjanje izgleda travne ruše po posameznih košnjah na parceli
Bajnkovec (od leve proti desni 1., 3., in 5. košnja) 24
Slika 14: Spreminjanje višine travne ruše (cm) po posameznih košnjah na GERKih v
letu 2019 24
1 UVOD
Na ravninskih kmetijah v severovzhodni Sloveniji prevladujejo njive, zato govedorejci tam pridelujejo voluminozno krmo v glavnem kot koševino v njivskem kolobarju. Pri tem je potrebna zelo skrbna priprava kolobarja, ki bo zadostila potrebam po voluminozni in močni krmi za živino, ob manjši obtežbi kmetije z živino pa bo omogočila tudi tržno pridelavo poljščin.
Travinje na njivi lahko predstavlja glavno kulturo največ tri leta, nato pa je treba zasejati drugo kulturo, da se zagotovi načelo petletnega kolobarja. V tem času se morajo zvrstiti tri glavne kulture, kar je tudi zahteva ukrepa kmetijsko-okoljskih podnebnih plačil (Kmetijsko- okoljska-podnebna plačila, 2020). Zato se za njivsko pridelavo trave ali koševine največkrat izbirajo eno- ali dvoletne mešanice trav in detelj oziroma metuljnic. Setev kakovostnih mešanic sort trav in metuljnic pa predstavlja kmetu precejšen strošek. Zato je treba izbiri in setvi eno ali več enostavnih ter kompleksnih mešanic nameniti ustrezno pozornost.
Na kmetiji, kjer je potekala naša raziskava, opravijo na sejanem travinju od 5 do 7 košenj na leto. Število košenj je odvisno od vremenskih razmer in sestave travno-deteljnih mešanic.
Za pripravo silaže iz te krme, ki vključuje košnjo, obračanje, grabljanje in nakladanje uvele krme ter polnjenje silosa, porabijo na kmetiji približno 10 dni na leto.
Raziskava je usmerjena na govedorejsko kmetijo s pitanim govedom, ki travinje 95-odstotno uporablja za silažo. Le 5 % predstavlja mrva, ki je namenjena krmljenju telet. Ker je treba pridelati le silažo, se na kmetiji začeli razmišljati, da bi lahko pridelali celotno potrebno silažo le s prvo košnjo spomladi, nato bi na njivo zasejali še drugo glavno kulturo, da bi karseda najbolje izkoristili površino . Ker pa je na prostem s prvo košnjo zaradi vremena nemogoče pridelati mrvo, imajo na kmetiji v lasti 0,5 ha stalnega travnika, na katerem bi pridelali dovolj sena.
Na kmetiji trenutno zasejejo okoli 3,5 ha njiv s travinjem, s katerimi pokrijejo s celoletno košnjo potrebe po krmi za živali. Če bi se na kmetiji odločili za košnjo le spomladi, bi bile potem tudi te površine posajene s poljščino, ki bi predstavljala dodaten dohodek.
1.1 NAMEN DELA
Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je smiselno na kmetiji, ki potrebuje voluminozno krmo le v obliki silaže, imeti enoletne travno-deteljne mešanice (v nadaljevanju TDM) ali je bolj smiselno v večjem obsegu zasejati njive s prezimnimi travnimi dosevki za prvo košnjo in nato ta zemljišča izkoristiti za gojenje glavne kulture. Hkrati smo spremljali tudi spreminjanje kakovosti in količine zelinja po posameznih košnjah čez leto. Želimo se prepričati, ali bi lahko le s spomladansko košnjo zagotavljali kakovostnejši in obilnejši pridelek, kot če imamo na zemljišču zasejano eno- ali večletno TDM.
1.2 DELOVNE HIPOTEZE
Hipoteze smo si zastavili glede na izkušnje pridelave trav na njivah na obravnavani kmetiji, kjer že vrsto let pridelujemo koševine in spremljamo njihovo spreminjanje med posameznimi košnjami. Hipotezi sta naslednji:
S trikratno površino trav, ki so potrebne za celoletno košnjo, je mogoče doseči enako količino krme le z eno spomladansko košnjo in nato izkoristiti površino za drugi glavni posevek.
Količina in kakovost krme se z vsako naslednjo košnjo zmanjšujeta.
2 PREGLED OBJAV 2.1 KOLOBAR
Kolobar je zaporedna razporeditev poljščin skozi leta. Namen kolobarja je izboljšanje pridelka in rodovitnosti tal. Omogoča nam načrtno razporeditev različnih poljščin čez leta in mesece. Ima številne pozitivne lastnosti na strukturo tal in vsebnost hranil v tleh. Prav tako s pravilno izbiro poljščin varuje te pred boleznimi in škodljivci (Iljaš, 2011).
Vsa tla niso enako primerna za vse poljščine. Tako so recimo lahka tla zelo ugodna za korenovke in gomoljnice in manj za trave, medtem ko so težka tla zelo primerna za setev žit in trav. Prav tako je pomembna globina tal; globoka tla so namreč primerna za setev pese in lucerne, plitva tla pa so najprimernejša za uspevanje trave, če seveda ne manjka vlage (Iljaš, 2011).
Ker se vse več kmetij vključuje v integrirano pridelavo, so kmetje primorani upoštevati določene predpise in ukrepe. V integrirani pridelavi poljščin je treba upoštevati pravilo petletnega kolobarja, ki zahteva, da se morajo v petletnem obdobju zvrstiti tri različne kulture. To so lahko tri enoletne kulture ali zraven dveh enoletnih še ena večletna kultura trav ali detelj. Kolobar mora biti zasnovan za pet let naprej in mora upoštevati vsa načela kmetijske politike. Prepovedana je tudi prazna njivska površina poleti po žetvi, zato se dodajajo poletni dosevki za podor in različne mešanice krmnih rastlin (Kocjan Ačko in Šantavec, 2009). Na vse več kmetijah se odločajo tudi za setev dopolnilnih dosevkov, da zapolnijo prazno njivo po žetvi enega glavnega posevka in do setve drugega. Običajno se sejejo strniščni dosevki, ki jih lahko požanjemo ali pa uporabimo takšne rastline ali mešanice rastlin, ki nam dajo obilo organske mase, ter jih uporabimo za podor, da povečamo vsebnost organske snovi v tleh (Kocjan Ačko, 2010).
2.2 VKLJUČITEV MEŠANIC TRAV IN METULJNIC V KOLOBAR
Vključitev deteljno-travne mešanice v kolobar je zaželena, saj omogoča predvsem govedorejskim kmetijam pridelavo kakovostne voluminozne krme. TDM niso občutljive na predhodni posevek, zato je njihova vključitev še toliko bolj enostavna, priporočljivo je le, da se ne sejejo prepozno v jesen, saj je dobro, da se pred zaključkom vegetacije opravi košnja – na pomlad se namreč mešanica bolje obraste. Detelje imajo še eno pomembno vlogo:
omogočijo vir dušika za prihodnje poljščine, saj vežejo v tla dušik iz zraka s pomočjo simbiotskih bakterij (Jesenko in sod., 2018). Mešanica trav in metuljnic ima zelo pozitiven vpliv na tla, saj izboljša njihovo strukturo, rodovitnost in delež organske snovi (Korošec, 1997), vendar je za izboljšanje slednjega treba sejati večletne trave (Iljaš, 2011).
2.3 MEŠANICE TRAV IN METULJNIC 2.3.1 Izbira primerne TDM
Po statističnih podatkih naj bi bilo leta 2018 v Sloveniji posejanih okoli 25.000 ha njiv s travami in TDM. Zato v Sloveniji postaja ponudba TDM od različnih ponudnikov semena vedno večja. Kmetom je tako omogočena pestra izbira, ki jim jo olajša tudi Kmetijski inštitut Slovenije s svojimi poskusi in vrednotenji mešanic (Rezultati sortnih poskusov …, 2021).
Tako so najpomembnejši parametri, ki jih ocenjujemo, predvsem prebavljivost in vsebnost neto energije za laktacijo (NEL). Dva od poskusov Kmetijskega inštituta Slovenije sta potekala na Grobeljskem polju (leta 2012) in na Jabeljskem polju (leta 2014), kjer so ugotovili, da so med posameznimi mešanicami precejšnje razlike v vsebnosti NEL, ki se jih sicer da precej ugodno reševati s primernim časom košnje. Prav tako se je pri poskusu tehtal pridelek krme, ki ima danes ob vse večji intenzivnosti reje živine na kmetiji vedno večji pomen. Tako pridemo na koncu do ugotovitve, da je izbira primerne mešanice precej zahtevna. Vendar največkrat pretehtata pridelek in izbira sestave mešanice; če je npr. v ruši več metuljnic, imamo prihranek pri gnojenju z dušikom, kar je zelo pomembno z ekonomskega vidika pridelave voluminozne krme (Verbič, 2020; Rezultati sortnih poskusov
…, 2020).
Slika 1: Mešanica mnogocvetne ljuljke in inkarnatke za kratkotrajno zatravitev njiv (foto: Vidrih M., 2019)
2.3.2 Obdelava tal in setev TDM
Za uspešno setev in dober vznik trav ter metuljnic na njivah je pomembno, da čim prej opravimo osnovno in dopolnilno obdelavo tal. To lahko opravimo z različnimi orodji. Lahko se odločimo za uporabo pluga ali strojev za minimalno obdelavo tal. Za setev lahko uporabimo posebne sejalnice za setev trav, žitne sejalnice ali pa posejemo kar povprek s trosilnikom mineralnih gnojil. Možna je tudi uporaba kombiniranih strojev, kjer opravimo predsetveno obdelavo in setev v enem prehodu. Po izvedeni setvi je priporočljivo posevek povaljati (Zavodnik, 2017).
Slika 2: Združeni stroj za obdelavo in setev (vrtavkasta brana + pnevmatska sejalnica za strnjeno setev) (levo) ter setev z enoploščnim trosilnikom in valjanje posevka obenem (desno)
2.4 NEKATERE TRAVE IN DETELJE ZA PRIDELAVO KOŠEVIN
Na njivah se največkrat odločimo za setev kombinacije trav in detelje z namenom, da izboljšamo kakovost krme, saj je na primer pri kombinaciji mnogocvetne ljuljke in črne detelje veliko manjša možnost za pojav plesni in glivične bolezni kot pri čisti setvi (Čop, 2015). Prav tako velja botanična družina trav za pomemben gradnik travne ruše in v krmi.
Če jo primerjamo z metuljnicami in zelmi, velja za skupino, ki zagotavlja predvsem pridelek (Korošec, 1989).
2.4.1 Mnogocvetna ljuljka
Mnogocvetna ljuljka izvira iz severa Italije. Drugod po Evropi se je najverjetneje razširila v 19. stoletju (Jung in sod., 1996). Je rastlina, ki ima dobro razvejan koreninski sistem, ki lahko seže tudi do 1 m v globino tal, sicer pa razvije močne adventivne korenine. Vendar je večina koreninskega sistema na 15 cm globine. Rastlina zraste v višino od 50 do 120 cm (Verbič, 1996). Je šopasta enoletnica do kratkoživeča trajnica; poznamo diploidne in tetraploidne sorte.
Kot voluminozno travniško krmo težko najdemo konkurenčno rastlino mnogocvetni ljuljki.
Ima zelo dobro prebavljivost, saj tudi ob razmeroma pozni košnji (npr. druga polovica maja) zlahka doseže 70-odstotno prebavljivost (Kapun in sod., 1999).
Ob celoletnem intenzivnem izkoriščanju lahko na njivah z mnogocvetno ljuljko pridelamo od 8 do 15 ton krme, izraženo v suhi snovi, oziroma od 50 do 80 in več ton zelinja na hektar, če ga seveda intenzivno gnojimo in je v tleh dovolj vlage (Kramberger, 1995).
2.4.2 Inkarnatka
Pridelovanje inkarnatke se je načrtno začelo na jugu Francije. Kasneje se je rastlina od tam razširila po celotni Evropi (Voigtländer in Jacob, 1987). Gre za enoletno prezimno rastlino, ki lahko doseže ob ugodnih vremenskih pogojih do 70 cm višine (Kramberger, 1999).
Listi so trojni, na dolgih pecljih in brez listnih peg. Celotna rastlina je porasla z majhnimi, mehkimi dlačicami. Inkarnatka ima dobro razvit in plitev koreninski sistem z močnimi stranskimi koreninami. Hranilna vrednost inkarnatke je sicer slabša od hranilne vrednosti črne detelje, toda pomembna je predvsem zaradi tega, ker daje zeleno krmo zgodaj spomladi (Korošec, 1998).
2.4.3 Črna detelja
Črna detelja je avtohtona v Evropi, zahodni Aziji in severni Afriki (Kramberger, 2003).
Glede na populacijo in sorto se močno razlikuje po velikosti rastlin; pri poskusih na Biotehniški fakulteti se je ta gibala od 8,4 do 65,2 cm (Čop, 2012). Črna detelja ima globok koreninski sistem, ki lahko seže vse do 250 cm v globino. Vendar je večina mase korenin v globini ornice (Korošec, 1998).
Črna detelja glede tal ni zahtevna, najraje pa ima globoka, rodovitna in vlažna tla (Kramberger, 1999). Najbolje uspeva v toplem in vlažnem podnebju z zadostno količino padavin, saj slabo prenaša sušo (Korošec, 1989).
2.4.4 Trpežna ljuljka
Trpežna ljuljka je nizka do srednje visoka vrsta trave (od 5 do 40 cm) (Brock in sod., 1996), hitre rasti in zgodnjega razvoja. Spomladi ozeleni prva med gospodarsko pomembnimi vrstami trav. Odlično prenaša gaženje in pogosto košnjo. Trpežna ljuljka je običajno pokončne rasti (Čop, 2012). Njeno socvetje imenujemo klas, ki je običajno dolžine od 2 do 12 cm. Od mnogocvetne ljuljke jo ločimo po tem, da klaski nimajo rese na koncu krovne pleve. Za razliko od mnogocvetne ljuljke, ki ima bujno spomladansko rast, velja za trpežno rastlino, njena rast je bolj vitalna v poletnem času (Jesenko in sod., 2018).
2.5 MEJNE VREDNOSTI ZA FOSFOR, KALIJ IN pH
Za pravilno gnojenje njiv oziroma travnikov je v prvi vrsti pomembno, da opravimo analizo tal. Le-to je najbolje narediti na vsaki parceli posebej, saj le tako znamo določiti pravilno založenost tal na posamezni njivi oziroma travniku. Vzorec je treba vzeti na čim več mestih po celotni parceli. Globina jemanja vzorca na njivah je določena z globino ornice, ki je običajno od 20 do 35 cm. Na travnikih znaša globina vzorčenja od 0 do 6 cm. Vzorec je treba vzeti na 4 do 6 let. Na podlagi vzorca nato opravimo analizo. Iz podatkov, ki jih pridobimo
iz analize, izdelamo gnojilni načrt za naslednjih 5 let. Iz rezultatov analize določimo mejne vrednosti posameznih elementov, pri čemer nas zanima predvsem vsebnost fosforja in kalija.
Glede na uvrstitev v razred založenosti prilagodimo gnojilni načrt, ki nam pove tudi količino dodanih hranil, ki jih potrebuje rastlina za rast, da dosežemo ustrezno založenost tal. Če je vrednost količine določenega hranila prevelika, element naslednjih 5 let izključimo iz gnojenja oziroma ga po potrebi zmanjšamo (Mihelič in sod., 2010; Preglednica 1).
Preglednica 1: Mejne vrednosti za fosfor in kalij po AL-metodi na travinju in v intenzivnem poljedelstvu do globine oranja (Mihelič in sod., 2010)
MEJNE VREDNOSTI HRANIL
Stopnja založenosti mg P2O5 na 100 g/tal mg K2O na 100 g/tal lažja in srednja tla težka tla
A >6 >10 >12
B 6-12 10-19 12-22
C 13-25 20-30 23-33
D 26-40 31-40 34-45
E 40< >40 >45
Zelo pomemben parameter, na katerega moramo biti pozorni, je pH tal. Nekatere rastline zahtevajo bazična, druge bolj kisla tla. Običajno rastlinam ustrezajo bolj kisla tla (Iljaš, 2011). Gospodarsko pomembne vrste trav najpogosteje najbolje uspevajo na slabo kislih do nevtralnih tleh, kar je okvirno med pH 5 in pH 7,5. Na njivskih tleh se za pridelavo travno- deteljnih mešanic priporoča pH od 5,6 do 6,7 (Jesenko in sod., 2018; Preglednica 2).
Preglednica 2: Zahteve raznovrstnih rastlin glede na pH zemljišč (Iljaš, 2011) Kulturna rastlina pH Kulturna rastlina pH Kulturna rastlina pH
Pšenica 5,5–7,5 Zelje 6,0–7,0 Jablana 5,8–6,5
Ječmen 6,5–7,5 Cvetača 6,0–7,5 Sliva 6,5–7,0
Oves 5,2–7,5 Korenje 6,0–7,0 Češnja 6,7–7,5
Repa 6,0–8,0 Zelena 5,8–7,0 Hruška 6,0–6,7
Soja 6,0–7,0 Čebula 6,0–7,0 Jagoda 6,0–6,5
Pesa 6,5–8,0 Endivija 6,5–7,5 Lucerna 6,2–7,8
Fižol 6,0–7,5 Solata 6,0–7,0 Bela detelja 5,6–7,0
Koruza 5,5–7,5 Radič 6,5–7,5 Lan 5,0–7,0
Krompir 5,5–6,5 Kumare 5,8–6,5 Krmni grah 6,0–7,5
Paradižnik 6,0–7,0 Buče 6,0–7,0 Sirek 5,5–7,5
Perzijska detelja 5,5–8,5 Nokota 4,0–9,0 Mn. ljuljka 5,6–6,7
2.6 SPRAVILO
Za doseganje kakovostnih silaž in posledično večjo prirejo mleka in mesa pridobiva pravočasno in pravilno spravilo krme iz travinja vedno večji pomen (Golob, 2019), še posebej zaradi hitrega razvoja in izboljšanih izvedb strojev za spravilo v primerjavi s preteklimi leti (Golob, 2015).
2.6.1 Izbira primernega časa košnje
Če želimo izvesti 5 ali 6 košenj letno, moramo prvič pokositi že v začetku maja in zatem izvajati košnjo na vsake 4 tedne (Golob, 2011).
Najbolj pomembna je prva košnja, saj nam ta predstavlja velik del zimske krme. Časa košnje ni tako zahtevno oceniti, večje preglavice nam dela vreme. Če namreč s košnjo čakamo predolgo, kakovost krme pade. Tudi če kosimo ob slabem vremenu, lahko pride do propada celotnega pridelka tiste košnje. Zato je treba sprejeti kompromis in pri tem upoštevati kategorijo živali ter njene zahteve po kakovosti krme. Primeren čas košnje običajno določimo po zrelosti vodilnih trav v ruši. Najprimernejši čas košnje je, ko so vodilne trave v začetku latenja. S staranjem se namreč vsebnosti surovih beljakovin in neto energije za laktacijo v zelinju TDM zmanjšujeta, povečuje pa se vsebnost surove vlaknine (Golob, 2015).
Na kmetijah večino prve košnje uporabimo za siliranje, saj vremenski pogoji ne dopuščajo sušenja na njivah. Zato je zelo pomemben čas košnje, saj s prepozno košnjo izgubljamo samo kakovost krme, posledično pa je zaradi večje vsebnosti stebel slabši učinek tlačenja oziroma stiskanja uvele krme pri siliranju. Za posledico ima lahko večja vsebnost zraka dodatne izgube med samo fermentacijo. Kasnejša košnja je priporočljiva, če imamo namen sušiti krmo, saj zaradi stebel lahko med rastline pride več zraka in je boljši učinek sušenja, še posebej, če nimamo sušilne naprave (Golob, 2012). Na splošno imamo v Sloveniji glede na rezultate analiz sena in silaž izredno slabo kakovost le-teh (Verbič in sod., 2011).
2.6.2 Višina košnje
Primerna višina rezi košnje je med 6 in 8 cm. Če kosimo prenizko, obstaja velika verjetnost onesnaženja krme z zemljo, kar ima za posledico slabšo kakovost silaže. Pri raziskavi silaž v Sloveniji je bilo ugotovljeno, da se pridela preveč silaž s previsoko vsebnostjo pepela, ki je pokazatelj onesnaženja silaže z zemljo; vsebnost pepela nad 70 g na kg silaže je namreč pokazatelj prisotnosti zemlje. Po analizah v Sloveniji v povprečju v silažah ugotovijo 100 g pepela. S tako silažo povprečna krava na dan zaužije kar 500 g zemlje (Golob, 2019).
2.6.3 Venenje
Venenje se začne takoj, ko pokosimo travo. Pri venenju pride do sprostitve vode iz rastline.
Rastlina se mora za idealno silažo posušiti na vsebnost od 30 do 40 % suhe snovi (Preglednica 3). Analize slovenskih travnih silaž kažejo, da je delež presuhih silaž veliko višji od deleža premokrih. Pomembno je, da venenje poteka čim bolj enakomerno, zato je potrebno redi trave po košnji čim prej enakomerno široko raztrositi in obrniti (Golob, 2019).
Ugodno mlečnokislinsko vrenje in primerno pH-vrednost silaže dosežemo tako, da travniško krmo pred siliranjem ovenemo do sušine 350 do 450 gramov na kilogram. V povprečju traja sušenje krme za siliranje na travniku od 1 do 2 dni (Verbič, 2011).
Preglednica 3: Ocena vlažnosti travniške krme (Mrhar, 1989)
Vlažnost krme Dolga krma (za seno) Zrezana krma (za silažo) 80 % Pri močnem stiskanju z roko iz krme
izstopijo kaplje.
Pri stiskanju iz krme kaplja, stisnjena krma ostane v svaljku, ko raztegnemo dlan.
75 % Pri stiskanju z roko se dlan navlaži. Pri močnem stiskanju z roko iz krme izstopijo kaplje. Stisnjena krma se kmalu razpusti, ko iztegnemo dlan.
70 % Pri zvijanju krme z rokami se dlani
navlažita. Pri stiskanju z rokami se prsti navlažijo. Stisnjena krma se kmalu razpusti, ko iztegnemo dlan.
65 % Pri zvijanju z rokami je pod prsti le občutek vlažnosti.
Pri stiskanju z rokami je pod prsti le občutek vlažnosti, stisnjena krma se kmalu razpusti, ko iztegnemo dlan.
60 % Tudi pri močnem stiskanju z rokami
pod prsti nimamo občutka vlažnosti. Tudi pri močnem stiskanju z rokami pod prsti nimamo občutka vlažnosti.
2.6.4 Siliranje
Preden se lotimo siliranja, je treba pripraviti silos. Pomembno je, da preprečimo vse možne vdore zraka v silažo, zato je priporočljivo, da vse spoje na silosih in dotrajane stene dobro obložimo s folijo, ki ne prepušča zraka. Prav tako je treba pred vhodi na silos preprečiti, da bi traktor s kolesi prinašal umazanijo nanj (Wurm, 2018).
Najpomembnejše pri siliranju je tlačenje, saj pri tem opravilu iztisnemo zrak iz krme. Več kot je v krmi zraka, slabša sta hranljivost in kakovost silaže. Za tlačenje je treba izbrati čim težji traktor, da se krma čim bolj zbije in ni prostora za zrak. Optimalna hitrost traktorja, ki tlači silažo v koritastem silosu, je od 2 do 3 km/h. Pripeljana krma v silos ne sme presegati štirikratne mase tlačilnega traktorja na uro (Golob, 2019).
Slika 3: Tlačenje silaže z dvema traktorjema teže 6 ton za čim boljše iztiskanje zraka
2.6.5 Kakovostna silaža
Travna silaža je v obroku rejnih živali izrednega pomena predvsem na kmetijah, kjer redijo krave molznice, zato je tam kakovost silaže še toliko bolj pomembna. Glavni cilj je pridelati odlično travno silažo, ki vsebuje v suhi snovi nad 180 g surovih beljakovin, nad 6,3 MJ Nel in pod 240 g surove vlaknine. Na KIS-u opravljajo vsakoletna testiranja travnih silaž, ki kažejo, da se kakovost silaž z vsakim letom izboljšuje, vendar še vedno precej zaostaja za prej navedenimi cilji (Golob, 2019). V sosednji Avstriji predstavljajo silaže kar 75 odstotkov krme za govedo. Pri raziskavi v Avstriji (LK-Silageprojekt 2020) so ugotovili, da imajo še veliko možnosti za izboljšanje kakovosti silaž, predvsem na področju zmanjšanja tvorjenja maslene kisline pri fermentaciji, ki je po podatkih, pridobljenih v letu 2020, znašala 15,2 g/kg SS (Resch, 2017).
3 MATERIALI IN METODE
Poskus smo izvedli na kmetiji Brumen, ki leži v osredju Prlekije (46° 34′ 21,59″ N 16° 2′
1,15″ E). Obsega 19 hektarjev njiv, na katerih si mesto delijo 4 glavne kulture: koruza, buče, ječmen in TDM. Glavno dejavnost na kmetiji je pitanje goveda, saj na kmetiji redijo 80 bikov pitancev in s tem se večina pridelkov uporabi za krmljenje. Neposreden prihodek iz gojenja kultur predstavljajo le buče, ostale kulture se prodajo le v primeru viškov.
Poskus smo izvajali na treh parcelah, na katerih je bila posajena TDM: jeseni 2018 smo ga izvedli na parcelah Bajnkovec in Ludvikovo, jeseni 2017 pa na parceli Petrovo. Nato je bilo v letu 2019 opravljenih pet košenj, na katerih smo opravljali poskus. Na navedenih parcelah smo ob vsaki košnji vzeli 1 kg vzorca za kemijsko analizo; 4-krat smo na vsaki parceli nakosili vzorec na površini 50 x 50 cm za oceno sestave krme in izmerili smo višino trave.
Prav tako smo stehtali 2 m2 pokošenega zelinja z osmimi ponovitvami v obsegu 50 x 50 cm za približno oceno pridelka na hektar.
3.1 PARCELE, VKLJUČENE V POSKUS
Poskus se je izvajal na treh GERKIH, ki nosijo domača imena: Bajnkovec, Ludvikovo in Petrovo.
3.1.1 Bajnkovec (GERK 611695; 1,19 ha)
Slika 4: Posnetek GERK-a 611695 (obrobljen rdeče), domače ime Bajnkovec (GERK, 2019)
3.1.1.1 Založenost tal na parceli Bajnkovec
Če pogledamo podatke za njivo Bajnkovec (Preglednica 4), vidimo, da so tla kisla. Sama založenost s fosforjem in kalijem je optimalna, saj je v C-razredu založenosti.
Preglednica 4: Rezultati analize tal na njivi Bajnkovec REZULTATI ANALIZE
Določitev Enota Rezultat
pH v zemlji (v KCl) 4,96
Organska snov (humus) g/kg 29,7 Fosfor – P2O5 mg/100 g 17,87
Kalij – K2O mg/100 g 28,22
3.1.2 Ludvikovo (GERK 697954; 1,31ha)
Slika 5: Posnetek GERK-a 697954 (obrobljeno rdeče), domače ime Ludvikovo (GERK, 2019)
3.1.2.1 Založenost tal na parceli Ludvikovo
Če pogledamo podatke analize za njivo Ludvikovo (Preglednica 5), vidimo, da so tla manj kisla kot pri drugih dveh parcelah. Založenost s kalijem je optimalna, saj je v C-razredu založenosti, založenost s fosforjem pa je čezmerna, saj je v D-razredu.
Preglednica 5: Rezultati analize tal na njivi Ludvikovo REZULTATI ANALIZE
Določitev Enota Rezultat
pH v zemlji (v KCl) 6,27
Organska snov (humus) g/kg 32,1 Fosfor – P2O5 mg/100 g 33,35
Kalij – K2O mg/100 g 21,29
3.1.3 Petrovo (GERK 5849029; 0,88ha)
Slika 6: Posnetek GERK-a 5849029 (obrobljeno rdeče), domače ime Petrovo (GERK, 2019)
3.1.3.1 Založenost tal na parceli Petrovo
Če pogledamo podatke analize za njivo Petrovo (Preglednica 6), vidimo, da so tla kisla.
Založenost s fosforjem in kalijem je optimalna, saj je v C-razredu
Preglednica 6: Rezultati analize tal na njivi Petrovo REZULTATI ANALIZE
Določitev Enota Rezultat
pH v zemlji (v KCl) 4,96
Organska snov (humus) g/kg 29,7 Fosfor – P2O5 mg/100 g 17,87
Kalij – K2O mg/100 g 28,22
3.2 POSTAVITEV POSKUSA
Na parcelah Bajnkovec in Ludvikovo smo opravili setev dvoletne DTM, in sicer mešanice Agrosaat 5 PLUS. Setvena količina je bila nastavljena na 50 kg/ha. Setev je bila izvedena 9.
7. 2018 na GERK-u Ludvikovo in je bila po enem mesecu (18. 8. 2018) že opravljena čistilna košnja, zatem pa še ena košnja 10. 9. 2018. Na parceli Bajnkovec je bila setev izvedena 18.
9. 2018; tam zaradi nižjih temperatur in kasnejšega datuma setve košnja v tem letu ni bila potrebna, medtem ko je bila setev na parceli Petrovo izvedena že v letu 2017 in se je v letu 2018 že opravljala celoletna košnja. Na Petrovem je bila zasejana travna mešanica Agrosaat 3.
3.2.1 Travni mešanici
Agrosaat 5 PLUS je večletna deteljno-travna mešanica, ki ima v botanični sestavi več kot 50 % detelje (Preglednica 7) in je primerna za 2 do 3-letno košno rabo.
Preglednica 7: Vrstna in sortna sestava v mešanici Agrosaat 5 Plus (deklaracija na semenski vreči 2018) Vrstno in sortno ime Utežni odstotek (%)
Črna detelja – Nike, Altesweden 30 Mnogocvetna ljuljka – Turtetra 15 Navadna pasja trava – Amba 15 Trpežna ljuljka – Temprano 20 Skrižana ljuljka – Rusa 10 Travniška bilnica – Senu 10
Preglednica 8: Vrstna in sortna sestava v mešanici Agrosaat 3 (deklaracija na semenski vreči 2018) Vrstno in sortno ime Utežni odstotek (%)
Trpežna ljuljka – Maja 20 Trpežna ljuljka – Mathilde 20 Trpežna ljuljka – Nui 25 Skrižana ljuljka – Kora 35
V letu 2019, ko smo opravljali poskus, smo opravili 5 košenj na vseh treh parcelah. Košnje smo izvajali s kosilnico Lely 280MC. Travo smo raztrosili s 4-metrskim obračalnikom SIP in jo na koncu zgrabljali z zgrabljalnikom SIP 470. Uporaba obračalnika je bila pri prvi košnji potrebna 2-krat, pri drugi in tretji 1-krat, kasneje pa ni bilo več potrebe. Na koncu smo travo odpeljali v koritaste silose s silažno nakladalko Pottinger siloprofi III (DIN 25 m3).
3.3 TERMINI KOŠENJ IN GNOJENJE
Meritve so se izvajale 5-krat na vseh treh parcelah, in sicer:
prva košnja je bila izvedena dne 18. 4. 2019,
druga košnja 26. 5. 2019,
tretja košnja 26. 6. 2019,
četrta košnja 31. 7. 2019
peta košnja 29. 8. 2019.
Vse parcele so bile pred prvimi tremi košnjami pognojene z mineralnim gnojilom KAN 27 % (Preglednice 9, 10, 11), ki smo ga nanesli s trosilnikom mineralnih gnojil.
BAJNKOVEC
Preglednica 9: Gnojenje z dušikom na parceli Bajnkovec Datum gnojenja KAN 27 % (kg) kg N/ha
5. 3. 2019 260 59
24. 4. 2019 260 59
28. 5. 2019 250 56,7
LUDVIKOVO
Preglednica 10: Gnojenje z dušikom na parceli Ludvikovo Datum gnojenja KAN 27 % (kg) kg N/ha
5. 3. 2019 315 64,9
24. 4. 2019 270 55,6
28. 5. 2019 250 51,5
PETROVO
Preglednica 11: Gnojenje z dušikom na parceli Petrovo Datum gnojenja KAN 27 % (kg) kg N/ha
5. 3. 2019 200 61,3
24. 4. 2019 230 70,5
28. 5. 2019 200 61,3
Pred zadnjima dvema košnjama se trave ni gnojilo, saj je bilo precej sušno obdobje. Travam je bilo onemogočeno zadostno črpanje vode in hranil iz tal in posledično je bil manjši njihov potencial za obilen pridelek. Na podlagi izkušenj iz preteklih let smo ocenili, da dognojevanje ni ekonomsko sprejemljivo.
3.4 MERITVE
3.4.1 Višina travne ruše in višina košnje
Na dan košnje smo vedno naključno na več mestih parcele izmerili višino trav z lesenim metrom, kot je razvidno iz slike 5. Meter smo postavili v travo in odčitati višino trav ob metru na več mestih na parceli ter nato izračunali povprečno oceno meritev za vsako parcelo posebej ob vsaki košnji.
Slika 7: Merjenje višine travne ruše z lesenim metrom
Višina košnje je na vseh parcelah in ob vseh košnjah znašala od 7 do 8 cm. Meritev smo izvajali na enak način kot meritev višine trave.
3.4.2 Ocena pridelka zelinja
Vrednost za pridelek na površino smo pridobili iz 2 m2 tako, da smo za oceno pridelka uporabili kvadrat velikosti 50 x 50 cm in z njim naključno po parceli naredili 8 ponovitev, kar je skupno znašalo 2 m2. Te vzorce smo stehtali in dobili količino pridelka sveže trave na 2 m2. Nato smo to količino preračunali na hektar in dobili rezultate hektarskih pridelkov.
Slika 8: Jemanje vzorcev na GERK-u Banjkovec (levo) in uporabljena oprema (desno) (foto: Brumen P., 2019)
3.4.3 Sestava travne ruše
Za pridobitev ocene o sestavi travne ruše smo uporabljali enako metodo pridobitve vzorcev kot pri oceni pridelka. Uporabili smo kvadrat 50 x 50 cm in na vsaki parceli vzeli 4 vzorce. Zatem smo vsak vzorec posebej razgrnili na mizi in določili, kakšen je delež posameznih zastopanih vrst oziroma skupin rastlin.
Slika 9: Določevanje posameznih skupin v travni ruši iz vzorcev (foto: Vidrih M., 2019)
3.4.5 Določevanje sušine in kemične analize zelinja
Za določitev sušine in kemične analize smo vzorce sušili 48 ur v sušilniku Heraeus pri temperaturi 55 °C. Zatem smo vzorce zmleli z laboratorijskim mlinom Brabender skozi milimetrsko sito. S pomočjo bližnje infrardeče refleksijske spektroskopije (NIRS) so na Kmetijskem inštitutu Slovenije v posušenih vzorcih določili sestavo zelinja (vsebnost SB, SVI, SM, SP in NEL).
4 REZULTATI 4.1 PRIDELEK
Rezultati o količini pridelka sveže mase so bili po zgoraj opisani metodi pridobljeni iz količine natehtane sveže pokošene trave na 2 m2. Izmerjene količine pridelka na 2 m2 smo preračunali na hektar. Tako smo prišli do približnih rezultatov, koliko krme pridela kmetija letno s posamezno košnjo na vsaki površini posebej (Preglednica 12) ter skupno na vseh površinah.
Preglednica 12: Pridelek sveže krme po posameznih košnjah v t/ha v letu 2019 Parcela 1. košnja,
22. 4. 2. košnja,
26. 5. 3. košnja,
26. 6. 4. košnja,
31. 7. 5. košnja, 29. 8.
BAJNKOVEC 35,0 38,5 16,0 7,5 2,0 LUDVIKOVO 37,5 35,0 15,0 8,5 8,5 PETROVO 20,0 28,5 11,5 9,5 6,5
Na vseh površinah je bilo izrazito opazno, da je bil največji pridelek pri prvih dveh košnjah.
Pridelek sveže mase trave na hektar po posameznih košnjah v tonah na hektar prikazuje spodnji grafikon.
Slika 10: Pridelek sveže mase v t/ha po posameznih košnjah in lokacijah
Če pogledamo sliko 7 in seštejemo pridelke po posameznih košnjah, ugotovimo, da tako prva kot druga košnja predstavljata vsaka po 1/3 pridelka trav skozi celo leto. Vsi kasnejši odkosi pa pri treh košnjah komajda dosežejo isto količino, kot jo prvi dve. Odločili smo se, da to tudi preverimo, zato smo sešteli pridelek zadnjih treh košenj in ga primerjali s pridelkoma prvih dveh košenj. Za lažjo predstavo smo podatke ponazorili s tortnim diagramom.
Slika 11: Odstotki (%) pridelka 1. in 2. košnje ločeno ter skupno zadnje 3. košnje
Če pogledamo tortni grafikon (Slika 8), ugotovimo, da groba ocena 1/3 pridelka velja tudi po izračunih. Modra in oranžna barva na grafu prikazujeta odstotek travne mase pri prvih dveh košnjah, siva barva pa seštevek zadnjih treh.
4.2 VSEBNOST SUŠINE
Poleg ugotavljanja pridelka sveže mase smo se odločili, da določimo in spremljamo še vsebnosti sušine v odstotkih od sveže mase po posameznih košnjah. Iz Preglednice 13 je razvidno, da smo ob vsaki košnji odvzeli vzorec na vsaki parceli, ta vzorec stehtali pred sušenjem in po njem ter tako prišli do rezultatov.
Preglednica 13: Spreminjanje odstotka suhe snovi na GERK-ih Bajnkovec in Ludvikovo
Košnja/GERK
BAJNKOVEC LUDVIKOVO
sveža (g) suha (g) % suhe snovi sveža (g) suha (g) % suhe snovi
1. košnja 632 133 21 706 121 12,8
2. košnja 826 118 14,3 863 132 15,2
3. košnja 379 84 22 439 78 17,8
4. košnja 146 39 26,6 329 58 17,5
5. košnja 63 17 26,9 243 53 21,8
Preglednica 14: Spreminjanje odstotka suhe snovi na GERK-u Petrovo
Košnja/GERK
PETROVO
sveža (g) suha (g) % suhe snovi
1. košnja 624 80 12,8
2. košnja 715 115 16,1
3. košnja 260 50 19,2
4. košnja 228 43 18,9
5. košnja 162 38 23,2
Če pogledamo rezultate (Preglednici 13 in 14), vidimo, da se s povečanjem pridelka povečuje vsebnost sušine. Za lažjo vizualno predstavo in analizo smo odstotke suhe snovi vstavili v graf.
Slika 12: Spreminjanje sušine (%) v vzorcih zelinja po košnjah in GERK-ih
Iz Slike 9 je razvidno, da se z zmanjševanjem pridelka vsebnost suhe snovi v našem primeru viša, saj je pri prvi košnji vsebnost sušine v povprečju za 10 odstotkov nižja.
4.3 VIŠINA TRAVNE RUŠE
Višino travne ruše smo določali z lesenim metrom z večkratnimi ponovitvami. Rezultati (Preglednica 15) predstavljajo povprečno višino travne ruše na vsaki parceli za vsako košnjo v centimetrih.
Preglednica 15: Višina travne ruše v centimetrih pred košnjo v letu 2019 po GERK-ih Parcela 1. košnja,
22. 4. 2. košnja,
26. 5. 3. košnja,
26. 6. 4. košnja,
31. 7. 5. košnja, 29. 8.
BAJNKOVEC 81 80 96 50 30
LUDVIKOVO 86 84 92 55 40
PETROVO 65 72 45 30 25
Višina se je spreminjala podobno kot pridelek, vendar pa je pri tretji košnji kljub manjšemu pridelku bila višina najvišja. Najverjetnejši razlog za to je sušno obdobje, saj je ljuljka hitro dozorela, se je pa sama ruša najverjetneje zaradi sušnega stresa precej zredčila.
Za lažjo predstavo spreminjanja travne ruše smo dodali naslednje 3 fotografije parcele Bajnkovec (Slika 10), kjer je jasno razvidno, da se je ruša močno zredčila.
Slika 13: Spreminjanje izgleda travne ruše po posameznih košnjah na parceli Bajnkovec (od leve proti desni 1., 3., in 5. košnja)
Vse višine smo tudi združili v stolpčni grafikon, kjer je izrazito vidno zmanjšanje višine travne ruše po tretji košnji.
Slika 14: Spreminjanje višine travne ruše (cm) po posameznih košnjah na GERK-ih v letu 2019
4.4 SESTAVA TRAVNE RUŠE
Sestavo travne ruše smo ocenili pri prvi košnji. Pridobivanje vzorcev je potekalo enako kot pri prejšnjih poizkusih, tj. tako, da smo s kvadratom 50 x 50 cm odvzeli na vsaki parceli po 4 vzorce. Na Biotehniški fakulteti smo vsakega posebej najprej stehtali in razprostrli po mizi ter razvrstili posamezne rastline v tri skupine. Te skupine so bile: trave, detelje in zeli. Po končanem razvrščanju smo stehtali še vsako skupino posebej in določili odstotke le-teh v vsakem vzorcu. Rezultate smo predstavili v odstotkih in jih prikazali v Preglednici 16, kjer
je lepo vidno, da na vseh parcelah predstavljajo trave več kot 70-odstotni delež zastopanosti v travni ruši.
Preglednica 16: Zastopanost skupin v odstotkih (%) po GERK-ih Parcela TRAVE METULJNICE ZELI
BAJNKOVEC 82,8 12,3 5,0
LUDVIKOVO 69,2 28,3 2,5
PETROVO 99,3 0,3 0,5
Ko smo razvrstili vzorčne trave v skupine, smo se odločili določiti še posamezne vrste v skupinah na parcelah. Določili smo jih iz nabranih vzorcev. Kasneje smo jih dodali še ob obhodu in opazovanju parcel na terenu.
Na GERK-u Bajnkovec smo določili: trpežno ljuljko, mnogocvetno ljuljko, črno deteljo, pasjo travo, travniško bilnico, inkarnatko in navadno kostrebo.
Na GERK-u Ludvikovo smo določili: mnogocvetno ljuljko, trpežno ljuljko, belo deteljo, zeleni muhvič, navadno kostrebo, krvavordečo srakonjo, črno deteljo, travniško bilnico in inkarnatko.
Na GERK-u Petrovo smo določili: mnogocvetno ljuljko, trpežno ljuljko, zeleni muhvič, belo deteljo, navadno kostrebo in navadni regrat.
4.5 HRANILNA VREDNOST
Ko smo dali vzorce zelinja v analizo, smo se odločili, da nas zanimata predvsem vsebnost surovih beljakovin (SB) in neto energija za laktacijo (NEL). Z vsake parcele smo ob vsaki košnji dali vzorec v analizo in spremljali rezultate (Preglednici 17 in 18).
Preglednica 17: Vsebnost neto energije za laktacijo (MJ/kg SS) po lokacijah in datumih košnje v letu 2019 Parcela 22. 4. 26. 5. 26. 6. 31. 7. 2019 29. 8.
BAJNKOVEC 7,09 6,90 6,10 5,94 6,56 LUDVIKOVO 7,02 6,81 5,70 5,75 5,99 PETROVO 6,95 6,23 5,60 5,54 5,72
Preglednica 18: Vsebnost surovih beljakovin (g/kg SS) po lokacijah in datumih košnje v letu 2019 Parcela 22. 4. 26. 5. 26. 6. 31. 7. 29. 8.
BAJNKOVEC 191 168 159 141 155
LUDVIKOVO 189 161 151 132 151
PETROVO 178 157 148 115 121
Ob pregledu podatkov iz preglednic (18 in 19) vidimo, da je vsebnost NEL in SB najvišja pri prvi košnji, nato pa se počasi znižuje, kar je opazno zlasti pri SB. Pri NEL to znižanje ni tako očitno. Prav tako je opaziti, da vsebnost NEL in SB z zadnjo košnjo spet malenkost naraste.
4.6 POTREBNE POVRŠINE ZA SPREMENJENO KOŠNJO
Izračunali smo, koliko hektarjev trave mora kmetija posejati, da pridela dovolj travne silaže za živali. Sešteli smo vse količine nakošene trave v letu 2019 in prišli do rezultata, da je kmetija v letu 2019 pokosila 321,6 ton sveže trave za siliranje. Če upoštevamo, da je pridelek prve košnje nekje 45 ton sveže mase na hektar, mora kmetija jeseni zasejati 7,15 ha trav, da bo zagotovila dovolj travne mase s samo eno košnjo. Vendar to za kmetijo pomeni, da mora zagotoviti tak kolobar, ki vključuje rastline, ki jih lahko z njive pospravimo pravočasno, da datumsko ujamemo čas setve.
5 RAZPRAVA IN SKLEPI 5.1 RAZPRAVA
Po končanih analizah poskusa in pridobljenih podatkih smo prišli do ugotovitev, da ima trava najboljši potencial pri prvih dveh košnjah. Potrdili smo tudi hipotezo, da prva košnja predstavlja tretjinski delež pridelka na letni ravni, kar pomeni, da kmetija lahko zagotovi dovolj krme le z eno košnjo in nato njive izkoristi za setev glavnega posevka, ki ga predstavlja koruza.
Glede na dobljene rezultate smo se odločili, da izračunamo še, koliko hektarjev trave mora kmetija posejati, da pridela dovolj travne silaže za živali. Zato smo sešteli vse količine nakošene trave v letu 2019 in prišli do rezultata, da je kmetija v letu 2019 pokosila 321,6 ton sveže trave za siliranje. Če upoštevamo, da znaša pridelek prve košnje nekje 45 ton sveže mase na hektar, mora kmetija jeseni zasejati 7,15 ha trav, da bo zagotovila dovolj travne mase s samo eno košnjo. Vendar to za kmetijo pomeni tudi, da mora zagotoviti tak kolobar, ki vključuje rastline, ki se pravočasno pospravijo z njive, da se datumsko ujame pravočasni čas setve poljščine, ki sledi. Na predhodno kulturo detelje in trave niso posebej občutljive, jim pa najbolje ugajajo okopavine (Jesenko in sod., 2018). Prav tako je treba izbrati primerno kulturo, ki se po končani košnji poseje na njivo kot glavna kultura – v našem primeru je to koruza. Imajo pa trave, predvsem detelje, zelo dober vpliv na poljščino ki je posejana za njimi, saj dobro humozno obogatijo tla, metuljnice pa s svojimi simbiotskimi bakterijami vežejo tudi dušik v tla (Jesenko in sod., 2018).
Pri tem je vedno treba upoštevati vremenske dejavnike, saj je pridelek na travinju poleg talnih lastnosti zelo odvisen tudi od vremena. V letu 2021 smo poskusili z izvedbo le ene košnje. Zasejali smo 6,5 ha trav in tako ob ugodnem deževnem vremenu z zadostno količino padavin zagotovili dovolj krme na le 6,5 ha ter po opravljeni košnji čim prej izvedli setev koruze, ki je predstavljala glavno kulturo v tem letu. Kot smo že omenili, ima velik vpliv tudi vreme, saj je treba za kakovostno krmo košnjo izvesti ob pravem času, ki ga določimo glede na razvojno fazo trav in detelj. Za optimalno odločitev to pomeni, da se moramo ravnati po prevladujoči vrsti trave v mešanici. Kot pravijo Jesenko in sod. (2018), je na splošno dobro upoštevati pravilo, da je bolje kositi teden dni prezgodaj kot pa 3 dni prepozno.
Potrdili smo tudi hipotezo, da je ob prvi košnji kakovost trave najvišja, saj sta bili na vseh parcelah tako vsebnost NEL kot tudi vsebnost SB najvišji ob prvi košnji. Za krave molznice naj bi tako znašala optimalna vsebnost NEL v času laktacije najmanj 6,2 MJ/kg SS. Velik vpliv na vsebnost NEL ima tudi čas košnje, saj s prepozno košnjo upada vsebnost NEL (Verbič, 2014). Vsebnost NEL je ob prvi košnji znašala 7 MJ/kg SS, kasneje se je znižala na 5,7 MJ/kg SS. Tako ugotovimo, da s kasnejšimi košnjami ne pridelamo dovolj kakovostne krme, ki bi zadovoljila potrebe krav v laktaciji. Enako je bilo ugotovljeno pri vsebnosti SB.
Te so s 186 padle na 129 g/kg SS, vendar se je najnižja vsebnost pri obeh meritvah pokazala pri četrti košnji, saj se je pri zadnji spet nekoliko zvišala in približala rezultatom tretje košnje.
Teorijo o zniževanju beljakovin v krmi potrjujejo tudi Kopač in sod. (2019) v svoji raziskavi, kjer so spremljali spreminjanje vsebnosti SB v travinju v odvisnosti od starosti, razvojne faze in posamezne košnje ter ugotovili, da se vsebnost SB z vsako kasnejšo košnjo znižuje.
Po vseh opravljenih vzorcih in analizah smo pozitivno navdušeni nad rezultati. Prav tako so vse hipoteze potrjene. Tako bo lahko kmetija v prihodnje še bolje izkoristila dane površine in obenem zagotavljala optimalen pridelek za svojo živino. S povečanjem površin za glavno kulturo bo lahko zagotavljala dodaten prihodek.
5.2 SKLEPI
V proučevanem poskusu smo ugotovili naslednje:
Na kmetiji lahko zagotovijo dovolj travne silaže le z enim spomladanskim odkosom.
Da dobijo dovolj zelene mase, morajo jeseni na razpoložljive parcele zasejati 7,15 ha zemljišč s travno-deteljnimi mešanicami.
Pridelek sveže mase travinja se pri prvih dveh košnjah bistveno ne razlikuje in se giblje okrog 35 ton sveže mase na hektar. Kasneje se začne količina pridelka očitno zmanjševati; z zadnjimi tremi košnjami se skupaj komaj doseže enaka količina sveže mase kot v prvem odkosu.
Najbolj optimalna vsebnost NEL kot tudi SB je bila pri prvi košnji, kjer je povprečna vsebnost SB znašala 186 g/kg SS, vsebnost NEL-a pa 7 MJ/kg SS.
Višina trav se pri prvih treh košnjah ni bistveno razlikovala (od 65 do 81 cm), se je pa pri zadnjih dveh košnjah očitno zmanjšala (25 cm).
6 POVZETEK
Namen naloge je bil analizirati, kako čim bolje izkoristiti dana zemljišča na intenzivni govedorejski kmetiji, kjer vse površine predstavljajo njive, na katerih pridelujejo krmo.
Glavni cilj naloge je bil ugotoviti, ali lahko na kmetiji pridelajo dovolj travne silaže, ne da bi trava predstavljala glavno kulturo, saj bi lahko tako na kmetiji zasejali več njiv s koruzo ter s tem pridobili dodaten prihodek ob prodaji zrnja. Prav tako bi se zmanjšalo delo na kmetiji, saj ne bi bilo treba izvajati košenj čez celo leto. Prihranili bi tudi na gorivu in nepotrebnem gaženju njive, saj po izkušnjah iz preteklih let zadnje tri košnje ne dosegajo pridelkov, stroški s spravilom pa kljub temu niso bistveno manjši, ker je treba ne glede na maso njivo prav tako pokositi, zgrabljati in spraviti krmo z nje.
Spomladi 2019 smo se odločili izvesti poizkus, ki je potekal na sejanem travinju na njivskih površinah z namenom, da na govedorejski kmetiji Brumen v Biserjanah optimiziramo delo, čas in čim bolje izkoristimo proizvodni potencial površin. Glavni cilj poizkusa je bil ugotoviti potrebno velikost površin, zasejanih s travo, za zagotovitev zadostne količine silaže za vse pitovno govedo skozi celo leto le z eno spomladansko košnjo.
Na kmetiji smo do takrat prakticirali celoletno košnjo, in sicer na 3,5 ha zasejanih njivskih površin z dvo- ali enoletnim travinjem. Odločili smo se, da na teh površinah v letu 2019 izvedemo poskus. Poleg pridelka smo dodatno analizirali botanično sestavo travne ruše in tudi spreminjanje hranilne vrednosti nakošenega zelinja. Ob vsaki košnji smo opravljali še meritve višine trav in košnje ter spremljali odstotek sušine.
Prvo košnjo smo začeli 22. 4. 2019. Že pri prvih tehtanjih vzorcev smo opazili, da gre razmišljanje v pravo smer, saj so bile količine nakošene mase zadovoljive z zadanimi cilji.
Tako smo v enem letu izvedli pet košenj. Druga košnja, ki smo jo izvedli v maju, je bila glede na količino pridelka konkurenčna prvi košnji, naslednje tri košnje pa so po količini pridelka izrazito upadale in na koncu skupno dosegle enako količino kot prva in druga košnja posamezno.
Po analizi podatkov smo ugotovili, da kmetija potrebuje dobrih 7 hektarjev trav za prvo košnjo, da zagotovi dovolj voluminozne krme za pitance. Na kmetiji Brumen smo se v letu 2021 odločili, da tako tudi storimo. Ker je kolobar ravno tako nanesel, smo zasejali le 6,5 ha trav in 8. 5. 2021 izvedli prvo košnjo, ki je bila zaradi obilice padavin v zadnjem obdobju rasti zelo obilna. Tako nam je na kmetiji uspelo silirati in napolniti oba ciljna silosa ter s tem še dodatno potrditi zastavljene cilje v poizkusih v letu 2019.
Med zastavljanjem hipotez smo omenili tudi, da bo vsebnost hranil najvišja ob prvi košnji.
To hipotezo smo kasneje tudi potrdili, saj je bil po analizi vzorcev ta rezultat viden tudi v številkah; ob prvih košnjah je povprečna NEL znašala 7 MJ/kg SS, povprečna SB pa 186 g/kg SS. Vsebnosti so nato upadale in dosegle dno pri četrti košnji. Pri zadnji košnji so se spet nekoliko izboljšale in približale rezultatom iz tretje košnje.
VIRI
Brock J. L., Hume D. E., Fletcher R. H., 1996. Seasonal variation in the morphology of perennial ryegrass (Lolium perenne) and cocksfoot (Dactylis glomerata) plants and populations in pastures under intensive sheep grazing. Journal of Agricultural Science, 126: 37–51.
GERK. Javni pregledovalnik grafičnih podatkov MKGP.
https://rkg.gov.si/GERK/WebViewer/ (18. 4. 2019)
Golob A., 2011. Intenzivnost rabe in gnojenja na travnikih. Kmetovalec, 88, 5: 11–13.
Golob A., 2012. Pravočasna košnja. Kmetovalec, 88, 5: 17–19.
Golob A., 2015. Za boljšo silažo. Kmetovalec, 88, 4: 26–29.
Golob A., 2019. Za boljšo silažo. Kmetovalec, 88, 4: 17–19.
Čergan Z., Dolničar P., Knapič M., Poje T., Sušin J., Škerlavaj V., Ugrinović K., Verbič J., Verbič J., Zemljič A., Kapun S., 2008. Tehnološka priporočila za zmanjšanje
občutljivosti kmetijske pridelave na sušo. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: 15–17.
Čop J., 2012. Genska banka trpežne ljuljke in črne detelje v Sloveniji. Acta agriculturae Slovenica, 99, 3: 339–346.
Čop J., 2015. Monokulturi in mešanice mnogocvetne ljuljke in črne detelje v pridelavi koševin pri alternativni uporabi dušika. Naše travinje, 9: 3–5.
Ilijaš D., 2011. Kolobar. Ljubljana, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije: 16 str.
https://lj.kgzs.si/Portals/1/39%20kolobar.pdf (31. 3. 2021).
Jesenko T., Kalan M., Kapun S., Pevec T., Poženel A., Strgulec M., Štoka I., Zavodnik A., 2018. Tehnološka navodila za pridelavo mešanic detelj in trav. Ljubljana, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije: 16 str.
Jung G. A., Van Wijk A. J. P., Hunt W. F., Watson C. E., 1996. Ryegrasses. V: Cool-season forage grasses. Moser L. E., Buxton D. R., Casler M. D. (ur.). Madison, American Society of Agronomy-Crop Science Society of America-Soil Science Society of America: 605–642.
Kapun S., Barbarič M., Kramberger B., 1999. Strniščni dosevki. V: Zbornik predavanj.
Murska Sobota, Živinorejsko-veterinarski zavod za Pomurje, Kmetijsko svetovalna služba za Pomurje: 26–28 str.
King C., McEniry J., Richardson M., O'Kiely P., 2012. Yield and chemical composition of five common grassland species in response to nitrogen fertiliser application and
phenological growth stage. Acta Agriculturae Scandinavica, Section B – Soil & Plant Science, 62, 7: 644–658.
Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila 2015–2020: Predhodno usposabljanje 2020. 2020.
Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: 40 str.
Kocjan Ačko D., Šantavec I., 2009. Fitosanitarni pomen kolobarja na poljedelsko
živinorejskih kmetijah. V: Zbornik predavanj in referatov 9. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo, Nova Gorica, 4.–5. marec 2009, Maček J.
(ur.). Ljubljana, Društvo za varstvo rastlin Slovenije: 181–186.
Kocjan Ačko D., 2010. Hop fields in crop rotation. Acta agriculturae Slovenica, 95, 1: 61–
67.
Kopač P., Verbič J., Čop J., 2019. Povezave med starostjo, srednjo razvojno fazo,
pridelkom, vsebnostjo surovih beljakovin in energijsko vrednostjo mnogocvetne ljuljke.
V: Zbornik predavanj 28. posvetovanja o prehrani živali, »Zadravčevi Erjavčevi dnevi«. Čeh T., Kapun S., Verbič J. (ur.), Murska Sobota, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko-gozdarski zavod Murska Sobota: 101–108.
Korošec J.. 1989. Pridelovanje krme. Ljubljana, Kmečki glas: 181 str.
Korošec J.. 1997. Travinje in trate: gospodarjenje in raba. Ljubljana, Kmečki glas: 230 str.
Korošec J.. 1998. Pridelovanje krme na travinju in njivah. Ljubljana, Biotehniška Fakulteta, Oddelek za agronomijo: 279 str.
Kramberger B., 1995. Pridelovanje krme (izbrana poglavja). Maribor, Visoka kmetijska šola: 200 str.
Kramberger B., 1999. Krmni dosevki. Maribor, Fakulteta za kmetijstvo: 134 str.
Kramberger B., 2003. Ozelenitev tal v kmetijstvu. Maribor, Fakulteta za kmetijstvo: 79 str.
Lukač B., Žnidaršič T., Hohler A., Slatnar J., Zavodnik A., Prepadnik H., Mežan A., Bevc S., Verbič J., 2017. Hranilna vrednost krme na slovenskih kmetijah v letu 2016. V:
Zbornik predavanj 26. Mednarodno znanstveno posvetovanja o prehrani domačih živali, »Zadravčevi Erjavčevi dnevi«. 2017, Radenci, 9. in 10. november 2017;
organizator, KGZS – Zavod MS. Murska Sobota, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod: 85–92.
Mihelič R., Čop J., Jakše M., Štampar F., Majer D., Vršič S., Tojnko S., 2010. Smernice za strokovno utemeljeno gnojenje. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: 182 str.
Mrhar M., 1989. Spravilo in siliranje travne krme. Tehnološki list. Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije: 12 str.
Resch R., 2017. Gärfutterqaulität – Wo steckt die Reserven? V: 44. Viehwirtschaftliche Fachtagung, 5. und 6. April Grimminsgsaal. Irding, HBLFA Raumberg-Gumpenstein:
81–93.
Rezultati sortnih poskusov krmnih rastlin v letu 2020. 2020. Kmetijski inštitut Slovenije.
https://www.kis.si/Krmne_rastline/2020_2/ (31. 3. 2021)
Verbič J., 1987. Zelena krma v obroku goveda. Tehnološki list 1/1987. Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije: 19 str.
Verbič J., 1996. Mnogocvetna ljuljka. Tehnološki list. Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije: 15 str.
Verbič J., 2014. Neto energijska vrednost travne silaže.
https://www.govedo.si/files/jozev/neto_energijska_vrednost_ts.pdf (17. 4. 2021) Verbič J., 2020. Večletne travno-deteljne mešanice. Kmetovalec, 88, 5: 11–13.
Verbič J., Čeh T., Gradišer T., Janžekovič S., Lavrenčič A., Levart A., Perpar T., Velikonja Bolta Š., Žnidaršič T., 2011. Kakovost voluminozne krme in prireja mleka v Sloveniji.
V: Zbornik predavanj 20. posvetovanja o prehrani živali, »Zadravčevi Erjavčevi dnevi«. Čeh T., Kapun S., Verbič J. (ur.), Murska Sobota, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko-gozdarski zavod Murska Sobota: 140–145.
Voigtländer G., Jacob H., 1987. Grünladwirtschaft und Futterbau. Stutgart, Ulmer Verlag:
480 str.
Zavodnik A., 2017. Setev ljuljk in detelj. Ljubljana, KGZS – Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana: 2 str.
https://lj.kgzs.si/Portals/1/A-Splet2020/TL012%20-
%20Setev%20ljuljk%20in%20detelj%20-%202017.pdf (1. 3. 2021).
Žnidaršič T., Verbič J., Verbič J., Kopač P., 2015. Kemična sestava in energijska vrednost posameznih vrst trav in metuljnic prve košnje v povezavi s časom košnje. Naše travinje, 9: 17–20.
Wurm K., 2018. Die perfekte Grassilage. Landwirtschaftkammer Steiermark.
https://stmk.lko.at/die-perfekte-grassilage+2500+2717254 (13. 4. 2021).
