PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje: Predmetno poučevanje
Eva Gruber
PREHRANJEVALNE NAVADE ERASMUS ŠTUDENTOV
MAGISTRSKO DELO
Ljubljana, september 2017
PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje: Predmetno poučevanje
Eva Gruber
Mentor: doc. dr. Stojan Kostanjevec
PREHRANJEVALNE NAVADE ERASMUS ŠTUDENTOV
MAGISTRSKO DELO
Ljubljana, september 2017
»Kdo je moder? Tisti, ki se uči od slehernega človeka.« (Talmud)
Zahvalila bi se svojemu mentorju, doc. dr. Stojanu Kostanjevcu, za njegov trud in usmeritve med pisanjem magistrskega dela.
Hvala tudi Mednarodni pisarni Univerze v Ljubljani za pomoč pri empiričnem delu magistrskega dela.
Zahvalila bi se Nini Šega, ki je bila pripravljena pomagati pri strokovnem pregledu in prevodu povzetka.
Velika zahvala pa je namenjena družini, prijateljem, fantu in vsem bližnjim, ki so mi v vseh teh letih študija stali ob strani.
Evropa je celina z različnimi tradicijami in jeziki. Danes prečkamo meje in komuniciramo z drugimi kulturami pogosteje kot kadarkoli prej. Vedno bolj na pomenu pridobiva tudi študij v tujini, saj lahko študenti razvijajo poklicne spretnosti in pridobivajo dodatno znanje tujih jezikov ter spoznavajo druge kulture. Erasmus študenti v času izmenjave, poleg kulture in jezika, spremenijo tudi svoje prehranjevalne navade. Urejena prehrana študentov lahko pomembno vpliva na zdravje, zato morajo biti nanjo pozorni v času izmenjave.
V raziskovalnem delu magistrskega dela sem želela ugotoviti, kaj so prednosti in pomanjkljivosti v prehrani Erasmus študentov. V raziskavo je bilo vključenih 346 Erasmus študentov, ki so bili na izmenjavi v Sloveniji. Podatke sem pridobila s pomočjo spletnega vprašalnika. Obdelala sem jih s pomočjo programov SPSS ter MS Office Excel, pri tem sem uporabila inferenčno metodo. Raziskava je pokazala, da se prehranjevalne navade Erasmus študentov bistveno ne spremenijo. Raziskava je pokazala, da je za prehrano Erasmus študentov ustrezno poskrbljeno. Smiselno bi bilo, da bi tudi študente na izmenjavi ozaveščali o pomenu zdrave prehrane in jim zagotovili možnosti za dostop do kakovostne in zdrave prehrane. Nadaljnje raziskave so lahko usmerjene v podrobnejše analize zaužite hrane in v analizo hranilne vrednosti zaužite hrane.
Ključne besede: izmenjava, Erasmus študenti, prehranjevalne navade, prehrana študentov
Europe is a continent of different traditions and languages. Today, people cross its borders and communicate with other cultures more than ever before. Studying abroad is also gaining importance as it allows students to develop their professional skills and acquire additional knowledge in foreign languages, as well as familiarize themselves with other cultures. In addition to changing culture and language while on exchange, Erasmus students also change their eating habits. Balanced diet can have a significant effect on students’ health, therefore, they should pay attention to it during the exchange.
In the empirical part of the thesis I tried to determine the advantages and disadvantages in the nutrition of Erasmus students. 346 students on exchange in Slovenia were included in the research. The data was gathered through an online questionnaire and then processed with the SPSS and MS Office Excel, using statistical inference method. The research showed that the eating habits of Erasmus students do not change. I have also determined that their diet is well-provided for. However, it would be reasonable to raise exchange students' awareness on the importance of healthy diet, and to enable them access to high- quality and healthy nutrition. Further research could be focused on more detailed analyses of food intake and an analysis of nutritive value of food.
Key words: student exchange, Erasmus students, eating habits, student nutrition
1 UVOD ... 1
2 TEORETIČNI DEL ... 2
2.1 ŠTUDIJ V TUJINI ... 2
2.1.1 Program ERASMUS ... 3
2.2 PREDNOSTI IN SLABOSTI ŠTUDIJA V TUJINI ... 3
2.2.1 Prednosti študija v tujini ... 4
2.2.2. Slabosti študija v tujini ... 5
2.3 PREHRANA ŠTUDENTOV ... 5
2.4 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PREHRANSKO VEDENJE ... 6
2.4.1 Dejavniki, ki vplivajo na prehransko vedenje študentov ... 7
2.4.1.1 Osebni dejavniki ... 7
2.4.1.2 Socialnookoljski dejavniki ... 8
2.5 SMERNICE ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA ZA ŠTUDENTE ... 9
2.5.1 Energijski vnos ... 9
2.5.2 Maščobe v prehrani ... 10
2.5.3 Beljakovine v prehrani ... 11
2.5.4 Ogljikovi hidrati v prehrani ... 13
2.5.5 Vitamini v prehrani ... 13
2.6 SUBVENCIONIRANA ŠTUDENTSKA PREHRANA ... 14
2.7 PREHRANJEVALNE NAVADE ERASMUS ŠTUDENTOV ... 15
2.7.1 Pogostost uživanja dnevnih obrokov ... 16
2.7.2 Priprava hrane med študenti ... 16
2.7.3 Hitra prehrana v prehrani študentov ... 17
2.7.4 Uživanje sadja in zelenjave med študenti ... 19
2.7.5 Uživanje vode in sladkih pijač ... 19
2.7.6 Uživanje alkohola in alkoholnih pijač med študenti ... 20
2.7.7 Uživanje energijskih pijač med študenti ... 22
2.7.8 Prehranjevanje študentov v restavracijah ... 23
2.7.9 Neofobija pri študentih ... 24
2.7.10 Vpliv stresa in depresije na prehranjevalne navade študentov... 24
2.7.11 Vpliv okolja na prehranjevalne navade študentov ... 25
2.7.12 Branje deklaracij in prehransko znanje vplivata na izbiro živil ... 26
2.7.13 Spremembe prehranjevalnih navad v času študija v tujini ... 27
3 EMPIRIČNI DEL ... 28
3.1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA ... 28
3.1.1 Cilji raziskave ... 28
3.1.2 Raziskovalna vprašanja ... 29
3.2 METODA RAZISKOVANJA ... 29
3.3 REZULTATI Z RAZPRAVO ... 32
3.3.1 Prehranjevalne navade Erasmus študentov v času izmenjave ... 32
3.3.1.1 Pogostost uživanja obrokov v času izmenjave ... 33
3.3.1.2 Število obrokov hrane, ki jih Erasmus študenti dnevno zaužijejo v času izmenjave ... 37
3.3.1.3 Pogostost uživanja posamezne hrane in pijače ... 39
3.3.1.4 Pogostost prehranjevanja na različnih lokacijah ... 53
3.3.1.5 Dejavniki, ki vplivajo na izbiro hrane v času izmenjave v Sloveniji ... 54
3.3.1.6 Pogostost priprave obrokov v času izmenjave v Sloveniji ... 55
3.3.1.7 Pogostost izbire različnih tipov restavracij v času izmenjave v Sloveniji ... 55
3.3.1.8 Razlogi za obisk restavracije s subvencionirano študentsko prehrano ... 56
3.3.1.9 Mnenje o hrani v restavracijah s subvencionirano študentsko prehrano... 57
3.3.1.10 Prednosti in slabosti restavracij s subvencionirano študentsko prehrano ... 57
3.3.2 Poznavanje prehranskih priporočil ... 59
3.3.2.1 Vpliv dejavnikov na zdrav način prehranjevanja ... 59
3.3.3 Spremembe v prehrani v času izmenjave ... 60
3.3.3.1 Spremembe v prehranjevalnih navadah v času izmenjave v Sloveniji ... 60
4 SKLEPI ... 63
5 VIRI IN LITERATURA ... 66
6 VIRI SLIK ... 79
7 PRILOGE ... 80
7.1 Priloga 1: Anketni vprašalnik ... 80
Ribič idr., 2008; Eating Well with Canada's Food Guide, 2011; National Health and Medical Research Council, 2013 in Scientific Recommendations for Healthy Eating
Guidelines in Ireland, 2011) ... 11
Tabela 2: Priporočen vnos beljakovin glede na telesno maso in priporočen energijskih vnos beljakovin po državah (Hlastan Ribič idr., 2008; Eating Well with Canada's Food Guide, 2011; National Health and Medical Research Council, 2013 in Scientific Recommendations for Healthy Eating Guidelines in Ireland, 2011)... 12
Tabela 3: Priporočen energijski vnos ogljikovih hidratov po državah (Hlastan Ribič idr., 2008; Eating Well with Canada's Food Guide, 2011; National Health and Medical Research Council, 2013 in Scientific Recommendations for Healthy Eating Guidelines in Ireland, 2011)... 13
Tabela 4: Demografska struktura vzorca glede na spol ... 30
Tabela 5: Struktura vzorca glede na izbiro fakultete ... 31
Tabela 6: Pogostost uživanja obrokov glede na spol ... 33
Tabela 7: Povprečna vrednost pogostosti uživanja obrokov glede na lego držav v Evropi, iz katerih prihajajo Erasmus študenti ... 34
Tabela 8: Pogostost uživanja obrokov glede na bivalne razmere Erasmus študentov v času izmenjave (nadaljevanje tabele na strani 36) ... 35
Tabela 8: Pogostost uživanja obrokov glede na bivalne razmere Erasmus študentov v času izmenjave ... 36
Tabela 9: Število zaužitih obrokov na dan v času izmenjave glede na spol ... 37
Tabela 10: Število zaužitih obrokov na dan v času izmenjave glede na lego držav v Evropi, iz katerih so prišli Erasmus študenti ... 38
Tabela 11: Število zaužitih obrokov na dan v času izmenjave glede na bivalne razmere ... 38
Tabela 12: Pogostost uživanja posamezne hrane in pijače v času izmenjave glede na spol (nadaljevanje tabele na strani 41) ... 40
Tabela 12: Pogostost uživanja posamezne hrane in pijače v času izmenjave glede na spol 41 Tabela 13: Povprečna vrednost pogostosti uživanja posamezne hrane in pijače v času izmenjave glede na spol (nadaljevanje tabele na strani 45) ... 44
Tabela 13: Povprečna vrednost pogostosti uživanja posamezne hrane in pijače v času izmenjave glede na spol (nadaljevanje tabele iz strani 44) ... 45
Tabela 14: Pogostost uživanja posamezne hrane in pijače v času izmenjave glede na lego držav v Evropi, iz katerih so prišli Erasmus študenti (nadaljevanje tabele na strani 48) .... 47
Tabela 14: Pogostost uživanja posamezne hrane in pijače v času izmenjave glede na lego držav v Evropi, iz katerih so prišli Erasmus študenti (nadaljevanje tabele na strani 49) .... 48
Tabela 14: Pogostost uživanja posamezne hrane in pijače v času izmenjave glede na lego držav v Evropi, iz katerih so prišli Erasmus študenti ... 49
Tabela 15: Povprečna vrednost pogostosti uživanja posamezne hrane in pijače v času izmenjave glede na lego držav v Evropi, iz katere prihajajo Erasmus študenti ... 52
Tabela 16: Pogostost prehranjevanja na različnih lokacijah glede na spol ... 53
Tabela 17: Pomembnost dejavnikov, ki vplivajo na izbiro hrane glede na spol ... 54
Tabela 20:Razlogi za obisk restavracije s subvencionirano študentsko prehrano v času izmenjave ... 56 Tabela 21: Mnenje o hrani v restavracijah s subvencionirano študentsko prehrano ... 57 Tabela 22: Ocena anketirancev, kako dejavniki vplivajo na zdrav način prehranjevanja glede na spol ... 59 Tabela 23: Spremembe prehranjevalnih navad v času izmenjave v Sloveniji v primerjavi z izvorno državo glede na spol ... 61 Tabela 24: Spremembe prehranjevalnih navad v času izmenjave v Sloveniji glede na spol ... 62 Tabela 25: Sprememba telesne mase v času izmenjave v Sloveniji glede na spol ... 62
Kazalo slik
Slika 1: Delež Erasmus študentov iz posameznih držav v Sloveniji (d-maps.com, 2017) . 31 Slika 2: Subvencionirana študentska prehrana (Študentska prehrana, b.d.) ... 58
1 UVOD
Program Erasmus je program Evropske unije, ki omogoča izmenjavo in zagotavlja finančno podporo evropskim študentom za študij v tujini. Ponuja večje možnosti za zaposlitev, saj spodbuja mednarodno mobilnost in osebne veščine, kot so medkulturna zavest, odprtost in prilagodljivost (Böttcher idr., 2016). Slabost študija v tujini je, da se pri študentih pojavijo neželene spremembe prehranjevalnih navad (Papadaki, Hondros, Scott in Kapsokefalou, 2007). Gruber (2008) je ugotovil, da povečan vnos kalorij in zmanjšana poraba energije pri študentih povzročita povečano telesno težo zaradi slabših prehranjevalnih navad in športne neaktivnosti. Edwards, Hartwell in Brown (2010) so ugotovili, da se je pri študentih, ki so študirali v tujini, spremenilo uživanje nekaterih vrst živil, zmanjšalo se je tudi število obrokov. Mednarodni študenti največkrat izpuščajo obroke, uživajo živila z nizko energijsko vrednostjo in se izogibajo nekaterim vrstam hranljivih živil (Cahill in Stavrianeas, 2013). Rezultati študij, ki so raziskovale prehrano mednarodnih študentov, so razkrili številne dejavnike, ki vplivajo na izbiro hrane in na želje študentov. Na izbiro hrane vplivajo okus, razpoložljivost in uživanje v hrani (Papadaki, Hondros, Scott in Kapsokefalou, 2007; Perez-Cueto, Verbeke, Lachat in Remaut-De Winter, 2008), poleg naštetega pa še cena, vrstniki, lakota, oznake hranilnih vrednosti živil in zdravstvene težave.
Namen magistrskega dela je ugotoviti, kakšne so prehranjevalne navade študentov, ki se vključijo v program Erasmus in so na izmenjavi v Sloveniji. Poleg tega sem skozi magistrsko delo želela ugotoviti tudi, kako so Erasmus študenti zadovoljni s sistemom subvencionirane študentske prehrane, z namenom, da bi se v naslednjih letih izboljšala ponudba hrane za študente, da bo bolj zdravju primerna.
2 TEORETIČNI DEL
2.1 ŠTUDIJ V TUJINI
Globalizacija visokega šolstva z mobilnostjo študentov se je znatno povečala v zadnjih 40 letih (Beine, Noël in Ragot, 2014). Evropa je celina z različnimi tradicijami in jeziki.
Prečkanje mej in komuniciranje z drugimi kulturami sta danes pogostejši kot v preteklosti (Banytė, 2014). Zato je študij v tujini postal zelo priljubljen med študenti (Böttcher, Araújo, Nagler, Mendes, Helbing in Herrmann, 2016). Programi, ki omogočajo študij v tujini, ponujajo možnosti za izkustveno mednarodno izobraževanje. Mednarodno izobraževanje je namreč pomembno, saj s tem študenti pridobijo dodatna znanja na akademskem, kulturnem in kariernem področju in se osebno razvijejo (Brux in Fry, 2010).
Kar 90 % mednarodnih študentov je obiskovalo institucije v državah, ki sodijo v Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), in sicer ZDA, Velika Britanija, Nemčija, Francija in Avstralija. Od tega se je po študiju v tujini več kot 70 % študentov tudi zaposlilo (Verbik in Lasanowski, 2007). Študenti lahko študirajo v tujini en semester ali pa se odločijo, da ostanejo na izmenjavi celo leto. Na mednarodni ravni je največji in najpomembnejši program, ki omogoča izmenjavo, program Erasmus. Program financira Evropska komisija (Doyle, Gendall, Meyer, Hoek, Tait, McKenzie in Loorparg, 2010).
Cilji študija v tujini oziroma mobilnosti so, da se (Program ERASMUS +, 2016):
izboljšajo učne kompetence,
povečata zaposljivost in možnost zaposlitve,
povečata iniciativnost in podjetništvo,
izboljšata ali povečata samozavest in samospoštovanje,
izboljša jezikovna sposobnost,
poveča medkulturna zavest,
aktivno sodeluje v družbi,
bolje spozna (evropske) projekte in vrednote,
poveča motiviranost za nadaljnje (formalno in neformalno) izobraževanje.
Spiering in Erickson (2006) navajata, da se študenti za študij v tujini odločijo iz različnih razlogov. Nekateri študenti se zanj odločijo, ker želijo povečati možnosti za zaposlitev, izboljšati znanje tujega jezika ali postati strokovnjaki na svojem akademskem področju.
Drugi se za študij v tujini odločajo predvsem zato, da bi našli osebno svobodo, izkusili avanturo ali pa si želijo predvsem razumeti drugo kulturo. Kljub številnim prednostim študija v tujini pa se večina študentov ne odloči zanj. Študenti navajajo čas in denar kot ključna dejavnika, ki vplivata na njihovo odločitev za študij v tujini (Spiering in Erickson, 2006).
2.1.1 Program ERASMUS
Program Erasmus je program Evropske unije, ki omogoča izmenjavo in zagotavlja finančno podporo evropskim študentom za študij v tujini. Združuje več kot tisoč akademskih ustanov in podjetij, v programu sodeluje kar 33 držav. Ponuja možnosti za zaposlitev s tem, da spodbuja mednarodno mobilnost in osebne veščine, kot so medkulturna zavest, odprtost in prilagodljivost (Böttcher idr., 2016). Program Erasmus študentom omogoča, da študirajo v tujini v obdobju od treh mesecev do enega leta (Banytė, 2014). Sodelovanje v programu Erasmus se je znatno povečalo. Podatki kažejo, da je leta 1987 v programu sodelovalo komaj 3000 udeležencev, medtem ko jih je leta 2012 252.827.
V letih 2011 in 2012 se je programa Erasmus udeležil skoraj 1 % vseh visokošolskih študentov. Ta podatek kaže, da je program odličen primer za vpis študentov v programe, ki omogočajo izmenjavo (Böttcher idr., 2016). Program Erasmus omogoča tako mobilnost osebja kot tudi mobilnost študentov (Endes, 2015).
2.2 PREDNOSTI IN SLABOSTI ŠTUDIJA V TUJINI
Kot sem že navedla, je v zadnjih desetletjih število študentov po vsem svetu, ki so se odločili za študij v tujini, hitro naraščalo. Velika prednost študija v tujini je, da imajo študenti večjo možnost zaposlitve, ker pridobijo v tujini dodatna znanja in izkušnje.
Študente z izkušnjami in dodatnim znanjem pa delodajalci radi zaposlijo. Programi, ki omogočajo izmenjavo, povečajo možnosti za delo v tujini, kar koristi študentom, ki želijo graditi mednarodno kariero (Di Pietro, 2014). Kljub mnogim prednostim študija v tujini pa se večina študentov ne odloči zanj. Študenti navajajo čas in denar kot ključna dejavnika, ki vplivata na njihovo odločitev, da ne bodo študirali v tujini. Poleg tega so študenti izpostavili še druge razloge, ki sodijo med slabosti študija v tujini: težave pri prenosu
kreditnih točk, neznanje tujega jezika idr. (Spiering in Erickson, 2006). Za študij v tujini se študenti ne odločajo, ker večina ustanov nima dovolj informacij, ki bi spodbujale študente, da naj se vključijo v programe študija v tujini (Smith, 2013).
2.2.1 Prednosti študija v tujini
Študij v tujini ima kar nekaj prednosti za študente. Matz (1997, v Brux in Fry, 2009) trdi, da dobijo študenti širši pogled na človeško stanje v svetu. Pomembno je, da študenti, ki se odločijo za izmenjavo, spoznajo čim več novih ljudi. Namreč, cilj študija v tujini je, da se ustvari t. i. kulturni most, ki bo povezoval avtohtono kulturo in ljudi, ki prihajajo iz tujine.
S tem študenti pridobijo večji občutek za lastna prepričanja in vidijo sebe ter družbo v drugačni luči (Smith, 2013). Številni raziskovalci (Kell in Vogel, 2008; Mahat in Hourigan, 2007 v Alghamdi in Otte, 2016) trdijo, da mednarodno izobraževanje krepi medkulturno interakcijo, zmanjšuje rasizem in povečuje strpnost med ljudmi (Alghamdi in Otte, 2016). Brux in Fry (2009) sta namreč ugotovila, da se študenti iz Združenih držav Amerike soočajo z novim občutkom za zgodovino, razširijo svoja obzorja in spoštujejo druge kulture. Seveda je prednost študija v tujini tudi ta, da si študenti pridobijo nova znanja in izkušnje na svojem področju, ki jih pozneje izkoristijo za iskanje službe. Če študenti izkoristijo študij v tujini tudi za delo, si lahko z delom v tujini gradijo mednarodno kariero, kar je še ena izmed prednosti študija v tujini (Di Pietro, 2014). Prednost študija v tujini je tudi v tem, da se lahko študenti v tujini šolajo dlje časa (1 leto), a so nekatere raziskave pokazale, da je učinkovito tudi, če študenti ostanejo na izmenjavi najmanj 6 tednov. Posledice 6-tedenske izmenjave, ki jih navajajo v raziskavi, pa so razvoj akademskih, medosebnih, poklicnih in medkulturnih veščin (Dwyer in Peters, 2004). Študij v tujini omogoča študentom, da se naučijo tujega jezika, tako bodo pri iskanju službe imeli večjo možnost za zaposlitev. Poleg tega so študenti, ki so bili na mednarodni izmenjavi, bolj motivirani, neodvisni, pripravljeni sprejeti izzive in so se sposobni soočati s težavami in nepredvidenimi situacijami (Smith, 2013).
2.2.2. Slabosti študija v tujini
Študij v tujini ima tudi svoje slabosti. Bracht, Engel, Janson, Over, Schomburg in Teichler (2006) so v svojem poročilu navedli, da imajo Erasmus študenti največ težav v zvezi z nastanitvijo, s financami, z administracijo, s kreditnimi točkami in s prenosom kreditnih točk, z različnimi metodami poučevanja in učenja, poleg navedenega pa se soočajo s težavo, da predavanja, ki se jih udeležijo, potekajo v tujem jeziku (Souto-Otero, Huisman, Beerkens, de Wit in Vujić, 2013). Marsikateri študent se za študij v tujini ne odloči, ker pridobi premalo informacij o možnostih študija izven lastnega domačega okolja. Poleg tega so študenti v strahu, da ne bodo pridobili ustrezne podpore pred odhodom v tujino.
Študenti se za študij ne odločajo tudi zaradi akademskih ovir, ker so mnenja, da jim primanjkuje akademske usposobljenosti, in tudi zaradi kreditnih točk, saj se jih ne priznava povsod (Junor in Usher, 2008). Pomanjkanje finančnih sredstev je lahko tudi zelo pomemben dejavnik pri odločitvi študenta, ali bo študiral doma ali v tujini. Finance se ne nanašajo le na pomanjkanje denarja, ampak tudi na način študentskega življenja (zaposlitve, ki jih študenti ne želijo izgubiti v času študija v tujini, izguba šolnine idr.) (Junor in Usher, 2008). Slabost študija v tujini je tudi v tem, da pri študentih nastanejo neželene spremembe prehranjevalnih navad. To so ugotovili Papadaki, Hondros, Scott in Kapsokefalou (2007), ko so izvedli raziskavo na grških študentih, ki so študirali v Glasgowu za manj kot eno leto. Ta raziskava je pokazala, da neželene spremembe v prehrani povzročajo prehranjevalne navade Škotov in da so neželene spremembe v prehrani posledica hitre prilagoditve novemu okolju. Ugotovitve te raziskave so pokazale tudi, da življenje stran od domačega okolja in odgovornost za nabavo in pripravo hrane vplivajo na prehranjevalne navade študentov (Kremmyda, Papadaki, Hondros, Kapsokefalou in Scott, 2008).
2.3 PREHRANA ŠTUDENTOV
Študenti, stari med 18 in 24 let, pridobijo nove izkušnje, osebno svobodo in razvijejo občutek identitete, saj preidejo iz obdobja adolescence v obdobje odraslosti. Na žalost pa v tej fazi študenti težijo k nezdravemu prehranjevanju, izpuščanju obrokov in k uživanju hitre prehrane. Slabe prehranjevalne navade in omejena telesna dejavnost lahko povečajo tveganje za nastanek osteoporoze, debelosti, hiperlipidemije, diabetesa in raka pozneje v življenju (Pei Lin in Wan Dali, 2012), kar trdijo tudi drugi avtorji (Deshpande, Basil in
Basil, 2009). Menijo namreč, da prehod na fakulteto poslabša prehranjevalne navade študentov, kar lahko pozneje v življenju privede do različnih problemov (Deshpande, Basil in Basil, 2009). Mnoge jedilnice na fakultetah ponujajo veliko različnih prehrambnih izdelkov, predstavljeni so v obliki samopostrežne restavracije. Ugotovljeno je bilo, da je treba dati študentom smernice za zdravo izbiro živil. Študenti namreč zaužijejo velike količine maščob, nasičenih maščob in majhne količine ogljikovih hidratov oziroma vlaknin (Peterson, Duncan, Null, Roth in Gill, 2010). Študija, ki jo je izvedlo Ameriško visokošolsko zdravstveno združenje, je pokazala, da je le 7,3 % študentov zaužilo pet ali več obrokov sadja in zelenjave na dan (American College Health Association, 2006).
Slabše prehranjevalne navade študentov in nezadostna telesna aktivnost vodijo v povečanje telesne teže. Razlog za porast telesne teže je, da študenti v času študija povečajo kalorični vnos in zmanjšajo porabo energije (Gruber, 2008).
2.4 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PREHRANSKO VEDENJE
Na prehransko vedenje vplivajo različni dejavniki, ki so med seboj povezani. Individualne značilnosti posameznika (npr. starost, spol) ter širše in ožje okolje (npr. vrstniki, družina, družba) vplivajo neposredno na prehransko vedenje (Gregorič, 2015).
Cullen idr. (2001, v Gregorič, 2015) so razvrstili dejavnike, ki vplivajo na prehransko vedenje, v tri skupine. Prvi dejavnik, ki vpliva na prehransko vedenje, je fizično okolje. Pri fizičnem okolju gre predvsem za razpoložljivost hrane doma, v šoli, v restavracijah in za dostopnost hrane, ki je ponujena v obliki in v prostoru, ki spodbuja uživanje hrane. Drugi dejavnik, ki prav tako vpliva na prehransko vedenje, je družinsko okolje. Družinsko okolje zaznamujejo predvsem normativna pričakovanja, posnemanje, vodenje gospodinjstva, vedenje družine in življenjski slog staršev. Zadnji dejavnik, ki vpliva na prehransko vedenje, pa je vpliv vrstnikov. Za otroka so zelo pomembna pričakovanja, prepričanja in vedenje njegovih vrstnikov (Gregorič, 2015). Poleg naštetih dejavnikov ima precejšen vpliv na prehransko vedenje tudi trženje hrane. Princip trženja je takšen, da zavaja prehransko znanje, spreminja preferenco za posamezna živila in posledično potrošniške ter prehranjevalne navade (Hastings idr., 2003 v Gregorič, 2015). Gregorič (2015) je omenil, da se največkrat tržijo skupine živil, ki so v nasprotju s prehranskimi priporočili za zdravo izbiro živil (npr. sladke pijače, kosmiči, mesni izdelki, sladki prigrizki).
2.4.1 Dejavniki, ki vplivajo na prehransko vedenje študentov
Tudi prehransko vedenje študentov se v času študija spremeni. Raziskava, ki so jo izvedli LaCaille, Dauner, Krambeer in Pedersen (2011), je temeljila predvsem na dejavnikih, ki vplivajo na prehransko vedenje, fizično aktivnost in spremembo telesne teže. Rezultati te raziskave so pokazali, da na prehransko vedenje vplivajo psihosocialni in okoljski dejavniki in da so ti povezani tako z zdravim kot tudi z nezdravim prehranjevanjem. Med psihosocialne dejavnike prištevajo predvsem posameznikovo motivacijo in samokontrolo, medtem ko sodijo pomanjkanje zdrave prehrane v kampusu, pomanjkanje časa, stroški in samopostrežne kavarne med okoljske dejavnike (Verhoeven, 2013). Tudi Greaney idr.
(2009) so med okoljske dejavnike, ki vplivajo na prehransko vedenje študentov, prišteli pomanjkanje časa, dostop do zdrave hrane, pomanjkanje denarja, takojšen dostop do restavracij s hitro hrano. Poleg tega razlikujejo med osebnimi in medosebnimi dejavniki.
Med osebne dejavnike Greaney idr. (2009) štejejo omejen čas, zanašanje na že vnaprej kuhane obroke, nezadostno znanje, stres, skušnjave in pomanjkanje discipline, medtem ko med medosebne dejavnike sodijo vedenje drugih, družbene razmere (npr. ko gredo študenti v restavracijo), zunanji družbeni pritisk.
2.4.1.1 Osebni dejavniki
Osebni dejavniki so tisti, ki vplivajo na posameznika in na njegove prehranjevalne navade.
Značilnosti so bile navedene tudi v študiji, ki so jo izvedli Story, Neumark-Sztainer in French (2002, v Verhoeven, 2013). Story idr. (2002, Verhoeven, 2013) so med osebne dejavnike prištevali psihosocialne dejavnike, biološke dejavnike in dejavnike življenjskega sloga. Med psihosocialne dejavnike so šteli predvsem izbiro hrane, prednost okusa, zdravstvena vprašanja, samoučinkovitost, pomene, ki so vezani na živila (simbolni in funkcionalni pomen, npr. užitek) ter znanje (Story idr., 2002 v Verhoeven, 2013). Greaney idr. (2009) so ugotovili, da med dejavnike, ki vplivajo na prehransko vedenje študentov, vpliva tudi znanje o nakupu živil oziroma priprava zdrave hrane. Poleg tega so ugotovili tudi, da na prehransko vedenje študentov vplivajo še pomanjkanje discipline, dolgčas in stres (Greaney idr., 2009). V raziskavi, ki so jo izvedli LaCaille idr. (2011), so sodelovali študenti in študentke. Rezultati so pokazali, da so študenti mnenja, da je osebna motivacija tista, ki je ključna pri izbiri zdravih jedi. Namreč, pomembno je splošno spoznanje vsakega posameznika, da se sam odloči, kaj bo jedel (LaCaille idr., 2011). Med biološke dejavnike,
ki vplivajo na prehransko vedenje študentov, prištevajo lakoto in spol (Story idr., 2002 v Verhoeven, 2013). Več raziskovalcev (Story idr., 2002; LaCaille idr., 2011; Greaney idr., 2009 v Verhoeven, 2013) je ugotovilo razlike med spoloma, saj spol vpliva na izbiro hrane pri študentih (Verhoeven, 2013). Dejavniki življenjskega sloga vključujejo stroške, razpored obrokov, dieto, čas in udobje (Story idr., 2002 v Verhoeven, 2013). Na prehranjevalne navade študentov vpliva tudi pomanjkanje časa, kar je eden izmed ključnih dejavnikov življenjskega sloga (LaCaille idr., 2011; Greaney idr., 2009).
2.4.1.2 Socialnookoljski dejavniki
Prehranjevalne navade mladostnikov so pod močnim vplivom socialnega okolja. Izbira hrane mlajših odraslih vpliva na medosebne odnose med njimi in njihovimi družinami, prijatelji ter med vrstniki. Med socialnookoljske dejavnike prištevamo družino in družinske obroke, demografske značilnosti in vrstnike. Vzorniki, socialna podpora in dojemanje norm imajo velik vpliv na prehransko vedenje mladostnikov (Story idr., 2002 v Verhoeven, 2013). Tudi LaCaille idr. (2011) ter Greaney idr. (2009) so ugotovili, da na prehransko vedenje študentov vplivajo družbene norme, socialna podpora, socialne razmere in zunanji pritisk družbe. Story idr. (2002 v Verhoeven, 2013) štejejo razpoložljivost hrane med socialnookoljske dejavnike, saj menijo, da starši vplivajo na živila, ki so na voljo doma. LaCaille idr. (2011) so v svoji raziskavi ugotovili, da prijatelji, družina in starševske vrednote prispevajo k izbiri hrane tudi v času študija.
Adedeji in John (2015) med okoljske dejavnike, ki vplivajo na izbiro hrane, prištevata individualizem, socialno okolje, fizično okolje in makro okolje. K individualizmu sodijo odnos do hrane, želje in biološki dejavnik. Med dejavnike socialnega okolja, ki vplivajo na izbiro hrane, sodijo dom, starši, prijatelji in vrstniki, medtem ko med fizično okolje sodijo šola, trgovine in restavracije s hitro prehrano. V makro okolje pa Adedeji in John (2015) prištevata oglaševanje, kulturne norme in verska prepričanja, ki pripomorejo k izbiri hrane.
2.5 SMERNICE ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA ZA ŠTUDENTE
Zdrava prehrana omogoča človeku, da se optimalno razvije na psihofizičnem področju, poleg tega pa omogoča intelektualno sposobnost, delovno storilnost, poveča odpornost, vitalnost in zorenje. Študentsko življenje poteka od 19. do 25. leta in ravno to obdobje je za večino študentov precej stresno zaradi različnih študijskih obveznosti. Poleg tega študenti največkrat stanujejo v podnajemniškem stanovanju ali v študentskem domu, zato si mora vsak sam organizirati čas in si razporediti dnevno prehrano (Zupančič in Hoyer, 2006).
Pomembno je, da je jedilnik študenta pester in uravnotežen. Z uravnoteženo in pestro prehrano si študent lahko zagotovi priporočeno količino energije in hranilnih snovi. V prehrano je treba vključiti raznovrstna živila, ki sodijo v različne skupine živil. Pri tem pa je treba upoštevati tudi različne tehnike priprave hrane in gastronomski vidik prehranjevanja (Hlastan Ribič, Zakotnik, Seljak, Pokorn in Poličnik, 2008).
2.5.1 Energijski vnos
Za študente, stare od 19 do 25 let, je priporočljiv energijski vnos 3100 kilokalorij na dan, medtem ko je za študentke, stare od 19 do 25 let priporočljivo, da na dan zaužijejo 2500 kilokalorij na dan. Te orientacijske vrednosti veljajo, če so študenti fizično aktivni, imajo normalno telesno maso in telesno višino (Hlastan Ribič idr., 2008). K energijskemu vnosu največ prispevajo makrohranila, med katera sodijo beljakovine, maščobe in ogljikovi hidrati. Obstaja vedno več dokazov, da relativni deleži porabljenih makrohranil vplivajo na tveganje za nastanek kroničnih boleznih, poleg tega pa lahko vplivajo na vnos mikrohranil (National Health and Medical Research Council, 2013).
Sprejemljivi deleži makrohranil, ki naj bi zmanjšali tveganje za nastanek kroničnih bolezni, so po avstralskih prehranskih priporočilih naslednji (National Health and Medical Research Council, 2013):
20–35 % celotnega energijskega vnosa predstavljajo maščobe,
45–65 % energijskega vnosa predstavljajo ogljikovi hidrati,
15–25 % energijskega vnosa so beljakovine.
Prehranska priporočila za Američane (2015) priporočajo študentom, starim od 19 do 25 let, da na dan zaužijejo od 2400 do 3000 kalorij, medtem ko je za študentke priporočeno, da na
dan zaužijejo od 2000 do 2400 kalorij. Vnos energijske vrednosti je odvisen od tega, koliko so študenti aktivni (sedeči zmerno aktivni) (Dietary Guidelines for Americans 2015–2020; 2015). Prav tako prehranska priporočila za Irce (2011) priporočajo, da študenti, stari med 19 in 25 let, zaužijejo 2200 kalorij na dan, če so neaktivni, oziroma od 2400 do 2800 kalorij, če so zmerno aktivni. Študentke enake starosti morajo v primeru neaktivnosti zaužiti 1800 kalorij na dan oziroma od 2000 do 2200 kalorij, če se ukvarjajo z zmerno aktivnostjo (Scientific Recommendations for Healthy Eating Guidelines in Ireland, 2011).
2.5.2 Maščobe v prehrani
Olja in maščobe našemu telesu pomagajo pri absorpciji v maščobah topnih vitaminov A, D, E in K (Dietary Guidelines for Americans 2015–2020; 2015), povečujejo energijsko gostoto hrane in izboljšujejo konsistenco, vonj in okus hrane (Hlastan Ribič idr., 2008). 1 g maščob sprosti kar 37 kJ oziroma 9 kilokalorij energije, tako da imajo maščobe res veliko energijsko vrednost (Hlastan Ribič idr., 2008). Maščobe so sestavljene iz manjših enot, ki jih imenujemo maščobne kisline. Maščobne kisline so lahko nasičene, trans maščobne kisline in nenasičene (poli- in mononenasičene). Maščobe so prisotne v živilih naravnega izvora: v mesu, ribah, siru, oreščkih in v avokadu. Znaten del maščob posameznik zaužije s hrano, ki so je dodana olja (Eating Well with Canada's Food Guide, 2011). Po nacionalnih priporočilih za maščobe v več evropskih državah velja, da manj kot 30 % dnevnega energijskega vnosa predstavljajo skupne maščobe in manj kot 10 % dnevnega energijskega vnosa predstavljajo nasičene maščobe (WHO, 2017). Esencialne maščobne kisline, med katere prištevamo omega-3 in omega-6, so tiste, ki jih organizem sam ne more sintetizirati.
Pravilno razmerje med omega-6 in omega-3 maščobnimi kislinami je zelo pomembno za zdravje človeka (razmerje omega-6 : omega-3 = 5 : 1). Omega-6 maščobne kisline se nahajajo v sončničnem olju in v olju iz koruznih kalčkov, medtem ko omega-3 maščobne kisline najdemo v ribjem olju, oreščkih, algah, zeleni listnati zelenjavi idr. (Hlastan Ribič idr., 2008). V ameriških priporočilih zasledimo podatek, da lahko na dan zaužijemo 27 g maščob (približno 5 čajnih žličk) v primeru, da zaužijemo na dan 2000 kalorij (Dietary Guidelines for Americans 2015–2020; 2015).
Tabela 1: Priporočen energijski vnos skupnih in esencialnih maščob po državah (Hlastan Ribič idr., 2008; Eating Well with Canada's Food Guide, 2011; National Health and Medical Research Council, 2013 in Scientific Recommendations for Healthy Eating Guidelines in Ireland, 2011)
Države Starost Maščobe
(% energije)
Esencialne maščobne kisline (% energije)
n-6 n-3
Slovenija 19–25 let 30 2,5 0,5
Avstralija / 20–35 4–10 0,4–1
Irska 19–25 let 20–35 ni podatka ni podatka
Kanada 19 let in starejši 20–35 ni podatka ni podatka
2.5.3 Beljakovine v prehrani
Po kanadskih prehranskih priporočilih se beljakovinska živila delijo v dve podskupini, in sicer na (Eating Well with Canada's Food Guide, 2011) :
mleko in alternative ter
meso in alternative.
V Ameriki prav tako delijo skupino beljakovinskih živil na dve podskupini, in sicer na (Dietary Guidelines for Americans 2015–2020; 2015):
mleko in mlečne izdelke ter
druga beljakovinska živila (meso, jajca, oreščki idr.).
Hlastan Ribič idr. (2008) delijo beljakovine na beljakovine živalskega izvora in na beljakovine rastlinskega izvora. Naloga beljakovin v prehrani je, da organizem oskrbujejo z aminokislinami in drugimi dušikovimi spojinami, ki so še kako potrebne za proizvodnjo telesu lastnih beljakovin ter drugih substanc, ki jih potrebujemo za metabolizem (Ribič idr., 2008). S hrano mora človek zaužiti potrebne aminokisline, ki so nujne za njegov organizem. Med esencialne aminokisline sodijo histidin, izolevcin, metionin, lizin, treonin, fenilalanin, triptofan in valin (Hlastan Ribič idr., 2008). Hlastan Ribič idr. (2008) priporočajo, da študenti zaužijejo 0,8 g beljakovin na kilogram telesne mase dnevno.
Omenjajo še, da beljakovine predstavljajo od 10 do 15 % dnevnega energijskega vnosa glede na starostno skupino, ne pa več kot 20 % dnevnega energijskega vnosa. Skupina mleka in mlečnih izdelkov vsebuje veliko hranilnih snovi: kalcija, fosforja, vitamina A in
D, riboflavina, vitamina B12, beljakovine, kalij, cink, holin, magnezij in selen (Dietary Guidelines for Americans 2015–2020; 2015). Mnoge od teh hranilnih snovi so zelo pomembne za razvoj močnih kosti, zmanjšajo pa tudi tveganje za osteoporozo (Eating Well with Canada's Food Guide, 2011). V skupino mleka in mlečnih izdelkov prištevamo mleko, sojino mleko, konzervirano mleko, mleko v prahu, sir in jogurt (Dietary Giudelines for Americans 2015–2020; 2015 in Eating Well with Canada's Food Guide, 2011). Po ameriških priporočilih sodijo med beljakovinska živila meso, perutnina, morska hrana (ribe, školjke), jajca, oreščki, semena in sojini produkti (Dietary Giudelines for Americans 2015–2020; 2015), medtem ko v Kanadi v to skupino prištevajo še stročnice (čičerika, fižol v zrnju) in tofu (Eating Well with Canada's Food Guide, 2011).
Tabela 2: Priporočen vnos beljakovin glede na telesno maso in priporočen energijskih vnos beljakovin po državah (Hlastan Ribič idr., 2008; Eating Well with Canada's Food Guide, 2011; National Health and Medical Research Council, 2013 in Scientific Recommendations for Healthy Eating Guidelines in Ireland, 2011)
Države Starost Beljakovine
g/kg/dan
Beljakovine (% energije)
Slovenija 19–25 let 0,8 10–15
Avstralija / ni podatka 15–25
Irska 19–25 let ni podatka ni podatka
Kanada 19 let in starejši ni podatka 10–35
V ZDA, Kanadi, Avstraliji in na Irskem določajo vnos beljakovin s številom obrokov na dan. V prehranskih priporočilih za Američane sem zasledila podatek, da na dan lahko zaužijejo približno 142 gramov beljakovinskih živil (mesa itd.) in 3 skodelice mleka ter mlečnih izdelkov (Dietary Guidelines for Americans 2015–2020; 2015). V Kanadi je priporočeno, da osebe, stare med 19 in 25 let, zaužijejo po 2 obroka mleka in mlečnih izdelkov ter od 2 do 3 obroke beljakovinskih živil (Eating Well with Canada's Food Guide, 2011). Avstralska priporočila pa priporočajo osebam, starim od 19 do 25 let, da na dan zaužijejo 2 obroka in pol, ki vsebuje mleko in mlečne izdelke, ter 2 obroka in pol, obrok naj vsebuje beljakovinska živila, kot so meso, jajca, ribe itd. (National Health and Medical Research Council, 2013).
2.5.4 Ogljikovi hidrati v prehrani
Ogljikovi hidrati naše telo oskrbujejo z energijo. So glavna sestavina živil rastlinskega izvora. Ogljikovi hidrati naj bi predstavljali več kot 50 % dnevnega energijskega vnosa. 1 g ogljikovih hidratov sprosti kar 17 kJ oziroma 4 kilokalorije energije (Ribič idr., 2008).
Kanadska, Avstralska in Irska priporočila priporočajo, da ogljikovi hidrati v prehrani študentov predstavljajo od 45 do 65 % skupne energije (Scientific Recommendations for Healthy Eating Guidelines in Irelan, 2011; Eating Well with Canada's Food Guide, 2011 in National Health and Medical Research Council, 2013). Priporočljivo je, da študenti uživajo živila, ki vsebujejo sestavljene ogljikove hidrate, ker imajo nižji glikemični indeks (vrednost, ki opisuje, kako hitro se ogljikovi hidrati po uživanju absorbirajo v kri v primerjavi z glukozo). Sestavljeni ogljikovi hidrati se nahajajo v polnozrnatem in črnem kruhu, neoluščenem rižu, polnozrnatih testeninah idr. Prednost sestavljenih ogljikovih hidratov so prehranske vlaknine; te znižujejo glikemični indeks obroku in vplivajo na prebavo (Ribič idr., 2008).
Tabela 3: Priporočen energijski vnos ogljikovih hidratov po državah (Hlastan Ribič idr., 2008; Eating Well with Canada's Food Guide, 2011; National Health and Medical Research Council, 2013 in Scientific Recommendations for Healthy Eating Guidelines in Ireland, 2011)
Države Starost Ogljikovi hidrati
(% energije)
Slovenija 19–25 let Več kot 50
Avstralija / 45–65
Irska 19–25 let 45–65
Kanada 19 let in starejši 45–65
2.5.5 Vitamini v prehrani
Vitamini so organske molekule, ki ne zagotavljajo energije, a so potrebni za ureditev procesov v telesu. Čeprav ne zagotavljajo energije, pa mnogi od njih delujejo kot koencimi, saj omogočajo, da se sprosti energija iz ogljikovih hidratov, maščob, beljakovin in alkohola (Smolin in Grosvenor, 2013). Vitamini sodijo v skupino mikrohranil (Ribič idr., 2008). Človek vitaminov ne more sintetizirati sam, zato jih mora nujno pridobiti s
hrano. Uživati jih je treba v majhnih količinah, večina ljudi pa zadosti potrebam po vitaminih z uživanjem različne zdrave hrane.
Obstajata dve vrsti vitaminov: vodotopni in v maščobah topni vitamini (Functions and Food Sources of Some Common Vitamins, 2013). Med vodotopne vitamine prištevamo vitamine kompleksa B (B1, B2, B3, B6 in B12), vitamin C in niacin (Hlastan Ribič idr., 2008 in Functions and Food Sources of Some Common Vitamins, 2013) in v našem telesu niso shranjeni v velikih količinah. V skupino vitaminov, ki so topni v maščobah, pa prištevamo vitamine D, E, K in A. Te vitamine telo lahko shrani. Če zaužijemo prevelike količine vitaminov, ki so topni v maščobi, lahko nastanejo zdravstvene težave (Functions and Food Sources of Some Common Vitamins, 2013).
2.6 SUBVENCIONIRANA ŠTUDENTSKA PREHRANA
V Sloveniji ponudnik subvencionirane študentske prehrane zagotovi subvencionirano študentsko prehrano z odobritvijo posameznih obrokov prehrane. Subvencija študentske prehrane je izvedena v obliki elektronskega zapisa z računalniško podprtim sistemom, ta pa zagotavlja preglednost, nadzor in učinkovitost. Subvencija za obrok študentske prehrane je 2,35 evra, usklajuje pa se na način in v roku, ki ga določa zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (RS). Do subvencionirane študentske prehrane so upravičeni vsi, ki imajo status študenta, se izobražujejo na višjih strokovnih šolah in visokošolskih zavodih v RS. Študent ne sme biti v delovnem razmerju in ne sme opravljati gospodarske, poklicne ali kmetijske dejavnosti, ne sme prejemati pokojnine, razen družinske pokojnine. Poleg tega so upravičenci do subvencionirane študentske prehrane vsi študenti tujih univerz, ki v Sloveniji opravljajo študijske obveznosti v okviru izmenjalnih programov (Zakon o subvencioniranju študentske prehrane, 2014). Študije (Davis, Cullen, Watson, Konarik in Radcliffe, 2009;
Ha in Caine-Bish, 2009; Jeffery, French, Raether in Baxter, 1994; Michels, Bloom, Riccardi, Rosner in Willett, 2008 v Guagliardo, Lions, Darmon in Verger, 2011), ki so jih opravili v univerzitetnih prehranskih obratih (kavarnah, restavracijah), so pokazale, da pri študentih znižanje cene, raznolikost v prehrani in informacije o hranilnih vrednostih izboljšajo vnos zdrave hrane, še posebej zelenjave in sadja. Tudi v univerzitetnih prehranskih obratih v Franciji ponujajo hrano, ki jo delno subvencionira država. Prehranski
uravnotežen obrok vsak dan, na ta način lahko zmanjšajo morebitni negativni vpliv na prehranjevalne navade tistih študentov, ki živijo stran od doma (Guagliardo, Lions, Darmon in Verger, 2011).
Subvencionirano študentsko prehrano imajo tudi na Hrvaškem, kjer študent, ki pride na izmenjavo, dobi kartico Xica. S to študentsko kartico ima veliko ugodnosti: – je v študentskih restavracijah, popust pri vožnjah, za ogled filma v kinu, v gledališču itd.
Hrvaško ministrstvo za znanost, izobraževanje in šport omogoča tedensko subvencijo za študente, ki pridejo na izmenjavo prek programa Erasmus, CEEPUS, in za štipendiste hrvaške nacionalne agencije za mobilnost in programe EU, ostali študenti pa morajo plačati polno ceno obroka. Polna cena dnevnega menija znaša 22,60 hrvaških kun (HRK) (približno 3,05 evra). Študenti na izmenjavi s kartico Xica plačajo za obrok le 6,50 HRK (približno 0,88 evra), ostalo krije država (Student restaurants and cafeterias, b. d.).
2.7 PREHRANJEVALNE NAVADE ERASMUS ŠTUDENTOV
Mladi odrasli (stari od 20 do 29 let), ki živijo stran od doma, porabijo približno 40 % celotne dnevne energije, ki jo pridobijo s pomočjo vnosa hrane. Hrana in pijača v izbranih restavracijah lahko znatno vplivata na kakovost prehranjevanja (Larson, Neumark- Sztainer, Laska in Story, 2011). Neimeier, Raynor, Lloyd-Richardson, Rogers in Wing (2006; v Larson, Neumark-Sztainer, Laska in Story, 2011) so raziskovali, kakšne so prehranjevalne navade v času študija. Rezultati so pokazali, da se od dva- do trikrat na teden študenti prehranjujejo v restavracijah s hitro prehrano. Številne študije so pokazale, da je prehranjevanje daleč od doma povezano z večjim dnevnim energijskim vnosom, slabšo kakovostjo hrane in povečano telesno težo (Larson, Neumark-Sztainer, Laska in Story, 2011). Nezdrave prehranjevalne navade lahko pri študentih povzročijo zdravstvena tveganja, ki se lahko pozneje prenesejo na naslednje generacije. Raziskali so, da prehrana vpliva na razpoloženje. Levine, Litwins in Frye (2006 v Mikolajczyk, El Ansari in Maxwell, 2009) so ugotovili, da na študente vpliva depresija, čeprav naj bi se čustveno dobro počutili. Dolžina izmenjave vpliva na prehranjevalne navade študentov, če te primerjamo s prehranjevalnimi navadami, ki jih imajo v svoji državi. Višja stopnja akulturacije v severnih državah sveta privede do manj zdravega prehranjevanja (Vilela, Santos, Padrão in Caraher, 2014).
2.7.1 Pogostost uživanja dnevnih obrokov
Študija, ki sta jo izvedla Lee in Yoon (2014), je pokazala, da študenti v Južni Koreji pogosto izpustijo zajtrk. Razlog, ki so ga študenti navedli, pa, da jim največkrat zmanjka časa. Študenti večkrat jedo zunaj, v restavracijah, saj si tako zagotovijo reden obrok. Za malico pogosto zaužijejo slaščico ali kruh (Lee in Yoon, 2014). Že Pan (1999 v Papadaki in Scott, 2002) je ugotovil, da azijski študenti, ki živijo v ZDA, izpuščajo obroke, še posebej zajtrk. Pan je tudi ugotovil, da azijski študenti na izmenjavi v ZDA zaužijejo preveč sladkih in slanih prigrizkov ter hitre hrane (Pan, 1999 v Papadaki in Scott, 2002).
Tudi Neslişah in Emine (2011) sta ugotovila, da študenti izpustijo zajtrk, kosilo nadomeščajo s prigrizki in večjim vnosom gaziranih pijač, kar lahko privede do nezadostnega vnosa hranil. Dekleta so tista, ki največkrat izpustijo zajtrk, predvsem tista, ki živijo daleč stran od doma. Poleg tega sta Neslişah in Emine (2011) zasledila, da ta dekleta vnesejo premalo energije, beljakovin, elementov (kalcija in železa) v primerjavi s prehranjevanjem v domačem okolju. Rezultati raziskave, ki sta jo izvedla Neslişah in Emine (2011), so pokazali, da sta zajtrk in kosilo tista dva obroka, ki se ju največkrat izpusti. Kar 47,7 % študentov izpusti zajtrk, medtem ko kosilo izpusti 25,2 % študentov.
Podobne rezultate sta dobila tudi Bipasha in Goon (2013), saj sta ugotovila, da 54 % študentov ne zajtrkuje, medtem ko 27 % študentov izpusti kosilo. Razlog, zakaj študenti izpuščajo obroke, je v tem, da tako lažje vzdržujejo telesno težo (Brunt, Rhee in Zhong, 2008).
2.7.2 Priprava hrane med študenti
Nacionalni prehranski podatki v Združenih državah Amerike kažejo, da večina mladih odraslih zaužije prevelike količine sladkih pijač in živil z visoko vsebnostjo maščob ter visoko vsebnostjo natrija, medtem ko zaužijejo premalo polnozrnatih izdelkov, sadja, zelenjave in izdelkov, obogatenih s kalcijem (Larson, Nelson, Neumark-Sztainer, Story in Hannan, 2009). Te prehranjevalne navade so mladi odrasli usvojili v času, ko so si hrano pripravljali stran od doma, in kot kažejo rezultati, so takšne prehranjevalne navade manj
hrane in nakupovalno vedenje mladih odraslih, ki gredo v času študija proč od doma, so posebno zanimive. Mladi odrasli imajo namreč premalo znanja o veščinah, ki so povezane s hrano (Larson, Perry, Story in Neumark-Sztainer, 2006). Raziskave kažejo, da mladi odrasli zelo cenijo preprostost in udobje, zato je pomanjkanje časa pogosta ovira za pripravo jedi (Hertzler in Frary, 1992; Horacek in Betts, 1998 in Betts, Amos, Keim, Peters in Stewart, 1997 v Larson, Perry, Story in Neumark-Sztainer, 2006). Mladi odrasli so mnenja, da ne pripravljajo hrane, ker imajo premalo denarja za nakup hrane, nimajo vseh gospodinjskih aparatov, ni prave izbire hrane v lokalnih trgovinah in imajo premalo kuharskih spretnosti (Betts, Amos, Keim, Peters in Stewart, 1997 v Larson, Perry, Story in Neumark-Sztainer, 2006). Larson idr. (2006) so v študiji ugotovili, da se je mladim odraslim, ki bolj pogosto kupujejo hrano in pripravljajo obroke doma, izboljšala kakovost prehranjevanja. S tem ko so študenti pripravljali hrano doma, so zaužili manj obrokov hitre hrane, ki vsebuje veliko maščob in natrija. Ugotovili so tudi, da bi se priprava hrane študentov in nižji prehranski vnos še izboljšala, če bi študenti sodelovali z univerzami in tečaji, ki temeljijo na skupnosti in učijo študente, kako si pripraviti zdrave obroke.
Pomanjkanje časa lahko vpliva na različno strukturo obroka, kar vključuje organizacijo in pripravo obroka. Na primer, mladi odrasli se velikokrat srečujejo s časovnim pritiskom, medtem ko se ukvarjajo z drugimi dejavnostmi, imajo omejeno pripravo hrane v domu in zaradi pomanjkanja časa največkrat pojedo nekaj na hitro (Larson, Nelson, Neumark- Sztainer, Story in Hannan, 2009).
2.7.3 Hitra prehrana v prehrani študentov
Čas študija je čas, ko mnogi sprejemajo pomembne odločitve o lastnih prehranjevalnih navadah. Glede na nizke stroške in udobje, ki ga imajo študenti, je hitra prehrana priljubljena izbira med študenti (Gerend, 2009). Pogosto uživanje hitre hrane je povezano s slabšo kakovostjo prehrane in povečanjem telesne teže (Larson, Neumark-Sztainer, Story, Wall, Harnack in Eisenberg, 2008), kar privede do epidemije debelosti (Gerend, 2009).
Tudi Morse in Driskell (2009) sta ugotovila, da študenti pogosto zaužijejo hitro hrano. V svojem članku sta omenila, da je to njihov način življenja. Izvedenih je bilo kar nekaj raziskav, kjer so preverjali razloge, zakaj študenti obiskujejo restavracije s hitro prehrano.
Rezultati različnih raziskav so pokazali, da med razloge za obisk restavracij s hitro prehrano sodijo: menijska izbira, cena, uživanje, okus, druženje s prijatelji, priložnost, da
se študenti odpravijo ven, oglaševanje hitre prehrane, pomanjkanje veščine kuhanja in lokacija restavracije s hitro prehrano (Morse in Driskell, 2009). Študenti so poročali, da zaužijejo v restavracijah s hitro hrano kar 6 do 8 obrokov na teden (Driskell, Kim in Goebel, 2005 v Morse in Driskell, 2009). Moški zaužijejo več hrane, ki je energijsko obogatena in vsebuje veliko maščob, v primerjavi s ženskami (Liedman, Cameron, Carson, Brown in Meyer, 2001 v Morse in Driskell, 2009). Morse in Driskell (2009) sta študente v raziskavi povprašala o razlogih za uživanje hitre hrane; ugotovila sta, da imajo študenti večkrat omejen čas za kosilo, uživajo v okusu hitre hrane, ob uživanju hitre hrane se družijo s prijatelji. Med drugim sta ugotovila tudi, da jim je hitra hrana poceni. Bryant in Dundes (2008) sta izvedli pilotno raziskavo na študentih iz Španije in Amerike glede hitrega prehranjevanja. Ugotovili sta, da skoraj četrtina španskih anketirancev še nikoli ni jedla ali kupila hitre hrane, medtem ko so jo 3 % ameriških anketirancev. Raziskava, ki povezuje prehransko usmeritev z zmanjšanim uživanjem hitre hrane v ZDA (Binkley, 2006), podpira ugotovitve Bryantove in Dundesove (2008), da dajejo Španci večji poudarek na hranilno vrednost in da manj verjetno kupujejo hitro hrano. Španska tradicionalna zdrava sredozemska prehrana in prisotnost sveže, lokalne hrane prispevajo k zavesti španskih študentov, da vedo, kaj je zdravo. Drug razlog, da Španci ne zahajajo v restavracije s hitro prehrano, je, da ti še vedno prebivajo v mestnih središčih ali njihovi bližini. Prednost življenja v mestnih središčih pa Špancem omogoča dostop do kavarn in drugih lokalnih restavracij, kjer strežejo tradicionalne španske jedi (Pells, 1998 v Bryant in Dundes, 2008). Bipasha in Goon (2013) sta v svoji raziskavi prav tako ugotovila, da okoli 98 % študentov zaužije hitro hrano, med njimi so študenti bolj odvisni od hitrega prehranjevanja kot študentke. Tudi švedska raziskava (Von Bothmer in Fridlund, 2005 v Bipasha in Goon, 2013) je potrdila, da imajo študentke bolj zdrav način življenja kot študenti. V Grčiji je bilo pri študentih, ki živijo daleč od doma, opaziti pozitivne spremembe v prehrani (npr. zaužili so manj polnomastnih mlečnih izdelkov, belega kruha in margarine), hkrati pa so zmanjšali vnos svežega sadja, kuhane in surove zelenjave, rib ter povečali vnos sladkorja in hitre hrane (Papadaki, Hondros, Scott in Kapsokefalou, 2007). Vilela, Santos, Padrão in Caraher (2014) so med portugalskimi študenti izvedli raziskavo, ki kaže težave, s katerimi se spopadajo. Ugotovili so namreč, da se portugalski študenti soočajo s težavo, saj ob preselitvi v severni del Evrope ne morejo ohraniti tradicionalne sredozemske prehrane. Razlog je ta, kot so poročali portugalski študenti, da v
Londonu zaužijejo več pripravljenih jedi in hitre hrane (Vilela, Santos, Padrão in Caraher, 2014).
2.7.4 Uživanje sadja in zelenjave med študenti
Mnogi mladi odrasli oziroma študenti ne zaužijejo dovolj sadja in zelenjave, da bi s tem preprečili bolezni, ki so posledica neustrezne prehrane. Ugotovili so namreč, da je odstotek teh ljudi, ki zaužijejo pet ali več obrokov na dan z vključenim sadjem in zelenjavo, le 23,1
% (Richards, Kattelmann in Ren, 2006). Ha in Caine-Bish (2009) sta iz različnih študij ugotovila, da študenti dnevno zaužijejo med 2 do 5 obrokov sadja in zelenjave, kar je pod priporočeno vrednostjo, t. j. 9 obrokov. Poleg tega se študenti v primerjavi z odraslimi ne zavedajo, kakšne koristi ima uživanje sadja in zelenjave ter kakšen je vpliv slabih prehranjevalnih navad. Številni izobraževalni programi, ki spodbujajo uživanje sadja in zelenjave, so premalo usmerjeni v študente (Richards, Kattelmann in Ren, 2006). Vilela idr. (2014) so primerjali prehranjevalne navade študentov na Portugalskem in v Londonu.
Ugotovili so, da se v času izmenjave v Londonu portugalski študenti bolj usmerijo v manj zdrav zahodni slog prehranjevanja. Za Portugalsko je značilno, da imajo sredozemski način prehranjevanja. To pomeni, da zaužijejo veliko sadja in zelenjave ter rib. Večina portugalskih študentov je v tej študiji poročala, da imajo v Londonu največ težav z iskanjem svežega sadja, rib in zelenjave, kar je eden izmed razlogov, da se slabše prehranjujejo (Vilela idr., 2014). Tudi Papadaki idr. (2007) so ugotovili, da so grški študenti, ki živijo daleč stran od doma, zmanjšali vnos svežega sadja ter kuhane in surove zelenjave. Neslişah in Emine (2011) sta raziskavo izvedla med turškimi študenti in ugotovila, da je tudi med njimi vnos sadja in zelenjave nizek. Dokazano je, da kakovost prehranjevanja (t. j. manjši vnos sadja, zelenjave, mleka in več hitre hrane in brezalkoholnih ter gaziranih pijač) upada od otroštva do mladostništva (Story idr., 2002;
Tayyem idr., 2008 v El-Qudah, Al-Omran, Abu-Alsoud in Al-Shek Yousef, 2012). Študije med študenti v ZDA in v različnih evropskih državah kažejo, da izbira hrane ni v skladu s prehranskimi smernicami. Poleg tega kažejo tudi, da je delež študentov, ki uživajo sadje in zelenjavo, nizek (El-Qudah, Al-Omran, Abu-Alsoud in Al-Shek Yousef, 2012).
2.7.5 Uživanje vode in sladkih pijač
Voda je zelo pomembna snov za življenje, vendar je njen pomen prezrt, celo v prehrani ni upoštevana. Voda je namreč potrebno hranilo za vsa telesna tkiva in je količinsko največja posamezna komponenta telesa. Obseg, sestava in razporeditev telesnih tekočin ima namreč znaten vpliv na delovanje celic. Telo lahko oskrbimo z vodo z različnimi pijačami, kot so na primer mleko, čaj, sadni sokovi in brezalkoholne pijače. Vendar je pomembno, glede na njihovo prehransko vrednost in vpliv, ki ga imajo na zdravje, da imajo mladi že prej zdrave prehranjevalne navade (Balaghi, Faramarzi, Mahdavi in Ghaemmaghami, 2011). Balaghi idr. (2011) so v svoji raziskavi, ki so jo izvedli med študenti, ugotovili, da je povprečni dnevni vnos tekočine pri obeh spolih nižji od priporočenih vrednosti. Večina odraslih (68
%) zaužije vodo iz pipe. Medtem ko so rezultati raziskave pokazali, da mehiški Američani zaužijejo več ustekleničene vode (van Erp idr., 2014). Block, Gillman, Linakis in Goldman (2013) so ugotovili, da je hidracija glavni razlog, da študenti uživajo vodo.
Eden glavnih dejavnikov, da mladi odrasli pridobivajo na teži, je uživanje sladkih pijač.
Študenti največ kalorij zaužijejo s sladkimi gaziranimi pijačami (200–230 kilokalorij na dan) in s sokovi (100 kilokalorij na dan) (Block idr., 2013). Sladke brezalkoholne pijače so bogate z energijo, a ne zagotavljajo dovolj hranil. Uživanje gaziranih brezalkoholnih pijač pa je običajno povezano s povečanim vnosom energije (Scully, Morley, Niven, Crawford, Pratt in Wakefield, 2017). Raziskava, ki so jo izvedli Block idr. (2013), je pokazala, da sta med študenti na izbiro pijače vplivala predvsem okus in cena, ne pa zdravje. Študenti so menili, da bi bile za zmanjšanje vnosa sladkih pijač pri tej populaciji potrebne kampanje z nazornimi vizualnimi podobami ali pa bi bilo treba zagotoviti cenovno dostopno oziroma brezplačno vodo, s čimer bi spremenili trenutne navade in izbire študentov.
Rodrigues, Reis Lima, Guiné in Teixeira de Lemos (2013) so ugotovili, da kar 45 % anketiranih študentov zaužije vodo vsak dan, medtem ko 25 % študentov in 16,7 % študentk zaužije poleg vode še brezalkoholno pijačo.
2.7.6 Uživanje alkohola in alkoholnih pijač med študenti
Študenti so posebna skupina prebivalstva, saj so zelo izpostavljeni nevarnemu vedenju zaradi alkohola in zaradi družbenega okolja, v katerega sodijo vrstniki (Akmatov, Mikolajczyk, Meier in Krämer, 2011). Pitje alkohola zmanjša tolerančni prag študentov in jih vodi k opravljanju stvari, ki jih drugače ne bi počeli, če ne bi bili pod vplivom alkohola
(Kruger Sloan in Kruger, 2015). Wood, Sher in Rutledge (2007) so ugotovili, da študenti običajno uživajo alkohol v večernih urah in ob vikendih. Študenti največ alkohola popijejo ob četrtkih, petkih in ob sobotah zvečer, razlog pa je v tem, da največ študijskih obveznosti zaključijo že v četrtek in jih nimajo do ponedeljka. Kruger Sloan in Kruger (2015) sta ugotovila, da je značilno, da je nezdrava hrana na voljo v tistem času, ko večina študentov uživa alkohol. Večina restavracij je odprtih od 9. do 23. ure, medtem ko so ponudniki hrane, ki vsebuje veliko maščob, odprti 24 ur na dan ali do zgodnjih jutranjih ur (Nelson, Kocos, Lytle in Perry, 2009). Uživanje alkohola je dejavnik tveganja za razvoj nezdravih prehranjevalnih navad in debelosti. Kruger Sloan in Kruger (2015) sta dokazala, da je hrana, ki jo študenti zaužijejo pri pitju alkohola, manj zdrava kot ob običajnih dnevih, ko ne uživajo alkohola. Ugotovila sta tudi, da je uživanje sadja in zelenjave nizko, medtem ko je uživanje nezdrave hrane višje v primerjavi s prehranskimi navadami v času, ko študenti niso pod vplivom alkohola.
Akmatov, Mikolajczyk, Meier in Krämer (2011) so ugotovili, da je prekomerno pitje in problem pitja alkohola zelo razširjen med študenti v Severnem Porenju – Vestfaliji.
Ugotovili so, da je delež prekomernega pitja alkohola še posebej visok med študenti moškega spola. Tudi Lukács, Simon, Demeter, Dányi in Kiss-Tóth (2013) so ugotovili, da alkohol največkrat zaužijejo študenti moškega spola, so pa pod vplivom alkohola tudi študentke. Rezultati te raziskave so pokazali, da večina študentov redno pije alkohol in da je to sestavni del njihovega študentskega življenja.
Življenje daleč od doma predstavlja za študentke velik dejavnik tveganja za uživanje alkohola. Visoka izobrazba pa predstavlja težavo za tvegano uživanje alkohola tako med študenti kot študentkami (Moure-Rodríguez, Piñeiro, Varela, Rodríguez-Holguín, Cadaveira in Caamaño-Isorna, 2016).
Ruisoto, Cacho, López-Goñi, Vaca in Jiménez (2016) so ugotavljali razloge, zakaj študenti večkrat uživajo alkohol. Rezultati so pokazali, da posegajo po alkoholu zaradi večjega psihološkega stresa, tesnobe in osamljenosti.
Razloge, zakaj se uživanje alkohola razlikuje med študenti iz različnih držav, so ugotavljali Junqing Chu, Jahn, Khan in Kraemer (2016). Ugotovili so, da je starost eden izmed razlogov, ki kaže razlike v uživanju alkohola med študenti iz različnih držav. Študenti s Kitajske zaužijejo manj alkohola kot študenti iz Nemčije. Zelo malo kitajskih študentov
zaužije alkohol pred 18. letom, vrhunec uživanja alkohola je šele med 45. in 59. letom.
Medtem ko Evropejci prvič poskusijo alkoholno pijačo pri 12 letih, vrhunec uživanja alkohola pri študentih iz Evrope pa je med 18. in 20. letom. Drugi razlog, ki kaže razlike v uživanju alkohola, je raznolikost kulture in družbene norme v posameznih državah.
Kitajski študenti uživajo alkohol, ker so družabni in največkrat ohranjajo socializacijo, medtem ko nemški študenti zaužijejo alkohol, da se lahko primerjajo med seboj (Junqing Chu, Jahn, Khan in Kraemer, 2016). Tretji razlog, ki kaže razlike v pitju alkohola med študenti, so etnične razlike. Že Li in Rosenblood (1994, v Junqing Chu, Jahn, Khan in Kraemer, 2016) sta ugotovila, da kavkaški študenti popijejo več alkohola kot azijski študenti.
2.7.7 Uživanje energijskih pijač med študenti
Energijske pijače so pijače, ki zagotavljajo energijo. Vsebujejo kofein (glavna aktivna sestavina), druge stimulanse na rastlinski osnovi (npr. gvarana), enostavne sladkorje (npr.
glukoza, fruktoza), glukoronolakton (naravni metabolit glukoze), aminokisline (npr. tavrin, karnitin, kreatin), zelišča (npr. ginko biloba, ginseng) in vitamine. 34 % študentov redno uživa energijske pijače (O'Brien, McCoy, Rhodes, Wagoner in Wolfson, 2008). Kot večina brezalkoholnih pijač so tudi energijske pijače agresivno tržili, kljub temu pa oznake ne zagotavljajo dovolj informacij o sestavinah in količinah. Mladi menijo, da imajo energijske pijače slasten okus. Komercialno oglaševanje pa spodbuja, da uživanje energijskih pijač zagotavlja energijo. Oglaševalske agencije običajno ne poudarjajo, da energija prihaja zaradi sladkorja in kofeina, ampak trdijo, da energijske pijače dajejo energijo zaradi poživil in vitaminov (Alrasheedi, Bu Mozah, Alharbi, Alghadouni, Alfreedy in Alfawzan, 2016).
Miyake in Marmorstein (2015) sta ugotovili, da so mladi energijske pijače pozneje mešali z alkoholom. Kar pomeni, da je uživanje energijskih pijač, v kombinaciji z alkoholom, dejavnik tveganja za zdravje.
Raziskava, ki jo je izvedla Millerjeva (2008), je pokazala, da je uživanje energijskih pijač tesno povezano s problematičnimi vedenji, še posebej med študenti. Nedavne raziskave so privedle do tega, da se je v nekaterih državah (Irska, Švedska, Kanada, Norveška) omejilo energijske pijače, v nekaterih državah pa so jih celo prepovedali (Danska, Francija).
Številne druge države zahtevajo, da označijo energijske pijače z opozorilnimi nalepkami
