VLOGA GIBALNIH IGER PRI UČENJU TUJEGA JEZIKA V VRTCU DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

URŠA GROŠELJ

VLOGA GIBALNIH IGER PRI UČENJU TUJEGA JEZIKA V VRTCU DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2021

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Predšolska vzgoja

URŠA GROŠELJ

Mentorica: doc. dr. Mateja Dagarin Fojkar

VLOGA GIBALNIH IGER PRI UČENJU TUJEGA JEZIKA V VRTCU DIPLOMSKO DELO

Ljubljana, 2021

ZAHVALA

Svoji mentorici doc. dr. Mateji Dagarin Fojkar se zahvaljujem za strokovno usmerjanje, vodenje in pomoč pri pisanju diplomskega dela.

Zahvaljujem se celotnemu vrtcu Najdihojca v Ljubljani, da so me sprejeli in mi omogočili izvedbo raziskave.

Prav tako pa se zahvaljujem svoji družini, še posebej mami, za pomoč in vodenje skozi celoten študij.

POVZETEK

Diplomsko delo obravnava učenje tujih jezikov otrok v predšolskem obdobju. V teoretičnem delu je opisana motivacija otrok, ki je potrebna za uspešno učenje tujega jezika v vrtcu.

Opredeljena je igra kot primarna dejavnost v predšolskemu obdobju, opisane so vrste iger, podrobneje pa so predstavljene gibalne igre, ki sem jih uporabila v svojem raziskovalnem delu pri učenju angleškega jezika pri otrocih, starih od 5 do 6 let. Predstavljena je uporabljena metoda popolnega telesnega pristopa.

V empiričnem delu diplomskega dela sem raziskovala vlogo gibalnih iger pri učenju tujega jezika v vrtcu. Gibalne igre v angleščini sem v enem izmed slovenskih vrtcev izvajala dva tedna, trikrat tedensko. Izbrala sem 36 angleških besed, ki so jih otroci spoznali med izvajanjem gibalnih iger. Pred izvajanjem dejavnosti sem s ček listo in slikovnimi karticami preverila njihovo predznanje, nato pa preverila njihov napredek – enkrat ob koncu izvajanja dejavnosti in enkrat dva tedna po končanih dejavnostih.

Po dveh tednih izvajanja gibalnih dejavnosti v angleščini sem ugotovila, da so otroci v tem obdobju v povprečju prepoznali 14 novih besed in poimenovali 8,7 novih besed. Po preverjanju je sledil dvotedenski premor brez izvajanja gibalnih dejavnosti v angleščini. Z vzgojiteljicama sem se dogovorila, da v vmesnem času zapisujeta, kako pogosto otroci uporabljajo angleščino v svoji prosti igri. Vzgojiteljici sta skoraj vsak dan opazili, da so se otroci igrali v ''angleškem kotičku'', poimenovali sličice, prilepljene na omari, angleščino so uporabljali tudi pri drugih aktivnostih v vrtcu itd. Ker so otroci tudi med premorom uporabljali angleščino, sem ponovila preverjanje znanja besedišča otrok. Otroci so prepoznali 1,1 več novih besed in poimenovali 1,2 več novih besed kot pri zadnjem preverjanju, saj tudi v prosti igri usvajajo oziroma utrjujejo tuji jezik. Pri obeh testiranjih lahko opazimo napredek otrok v znanju besedišča angleškega jezika. Na koncu sem z vsemi otroki naredila individualni intervju in jih povprašala, katera gibalna igra jim je bila najbolj všeč. Največ otrok se ni moglo odločiti le za eno gibalno igro in so zato rekli, da so jim bile vse enako všeč, med otroki, ki pa so poimenovali najljubšo gibalno igro, pa prevladuje odgovor gibalna igra "ANIMALS".

KLJUČNE BESEDE:

tuji jezik, vrtec, gibanje, igra

ABSTRACT

The thesis discusses children's learning of foreign languages in preschool education. The theoretical part describes the motivation of children, which is necessary for successful learning of a foreign language in kindergarten. It defines play, as a primary activity in the preschool period, as well as different types of games. I also provided a more detailed description of movement games because I used them for my research, where I taught 5 – 6 years old children English with the help of movement games. The thesis also discusses the method of the Total Physical Response.

In the empirical part of the thesis, I tested the role of movement games in relation to learning a foreign language in kindergarten. I performed the movement games in English in one of the Slovenian kindergartens for two weeks, three times a week. I chose 36 English words that children learned while performing movement games. Before the start, I checked their prior knowledge with the help of a checklist and flashcards, and afterward, I checked their progress, once at the end of the activity, and once two weeks after we finished with all activities.

After two weeks of performing movement games in English, I found out that throughout that period, children recognized an average of 14 new words and named around 8.7 new words. The two weeks of performing movement games were followed by a two-week break without performing movement games in English. In the meantime, I asked the preschool teachers to write down each time the children used English in their free play. The preschool teachers noticed that the children played in the ''English corner'' almost every day, named the pictures posted on the cupboard, used English in other activities, etc. Since the children also used English during the break, I repeated the vocabulary test. Compared to the last test, they recognized 1.1 new words and named 1.2 new words, which means that also during their free play they consolidated their knowledge of English. The children's progress in their knowledge of English vocabulary can be observed in both of the tests. To conclude everything, I conducted an individual interview with all the children and asked them which movement game they liked the most. Most of them could not decide on just one movement game and therefore said that they liked all of them equally. Among the children who chose their favourite movement game, the predominant answer was the game called "ANIMALS".

KEY WORDS:

foreign language, preschool, movement, play

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ... - 1 -

2 TEORETIČNI DEL ... - 2 -

2.1 TUJI JEZIKI V PREDŠOLSKEM OBDOBJU ... - 2 -

2.1.1 TUJI JEZIKI Z VIDIKA EVROPE... - 2 -

2.1.2 UČENJE TUJEGA JEZIKA V ZGODNJEM OTROŠTVU ... - 4 -

2.1.3 MOTIVACIJA OTROK ZA UČENJE TUJEGA JEZIKA ... - 5 -

2.1.4 METODE UČENJA TUJEGA JEZIKA ... - 7 -

2.2 IGRA ... - 8 -

2.2.1 VRSTE IGER ... - 9 -

2.2.2 GIBALNE IGRE ... - 10 -

2.2.3 POPOLNI TELESNI PRISTOP ... - 12 -

2.3 UČENJE TUJEGA JEZIKA SKOZI IGRO ... - 13 -

2.3.1 PROSTA IGRA IN STRUKTURIRANI UČNI KOTIČKI ... - 15 -

3 EMPIRIČNI DEL ... - 18 -

3.1 CILJI DIPLOMSKEGA DELA ... - 18 -

3.2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ... - 19 -

3.3 RAZISKOVALNA METODA ... - 19 -

3.4 VZOREC ... - 19 -

3.5 POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV ... - 20 -

3.6 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV ... - 21 -

3.7 REZULTATI IN RAZPRAVA ... - 22 -

4 ZAKLJUČEK ... - 28 -

5 VIRI IN LITERATURA ... - 30 -

5.1 VIRI SLIK ... - 35 -

6 PRILOGE ... - 37 -

6.1 ČEK LISTA ... - 37 -

6.2 SLIKOVNE KARTICE ... - 38 -

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Količina prepoznanih in poimenovanih angleških besed pri predtestu ... - 22 -

Graf 2: Količina prepoznanih in poimenovanih angleških besed pri prvem testu v primerjavi s predtestom ... - 23 -

Graf 3: Količina prepoznanih in poimenovanih angleških besed pri drugem testu v primerjavi s predtestom in prvim testom ... - 24 -

Graf 4: Prikaz izbranih najljubših gibalnih iger otrok ... - 26 -

KAZALO SLIK

Slika 2: Red ... - 38 -

Slika 3: Blue ... - 38 -

Slika 4: Yellow ... - 39 -

Slika 5: Green ... - 39 -

Slika 6: Orange ... - 39 -

Slika 7: Purple ... - 40 -

Slika 8: Bear ... - 40 -

Slika 9: Dog ... - 41 -

Slika 10: Cat ... - 41 -

Slika 11: Bird ... - 41 -

Slika 12: Snake ... - 42 -

Slika 13: Rabbit ... - 42 -

Slika 14: Eyes ... - 42 -

Slika 15: Nose ... - 43 -

Slika 16: Mouth ... - 43 -

Slika 17: Ear ... - 43 -

Slika 18: Arm ... - 44 -

Slika 19: Elbow ... - 44 -

Slika 20: Leg ... - 44 -

Slika 21: Knee ... - 45 -

Slika 22: Tail ... - 45 -

Slika 23: Sun ... - 45 -

Slika 24: Rain ... - 46 -

Slika 25: Hail ... - 46 -

Slika 26: Wind ... - 46 -

Slika 27: Cloud ... - 47 -

Slika 28: One ... - 47 -

Slika 29: Two ... - 47 -

Slika 30: Three ... - 48 -

Slika 31: Four ... - 48 -

Slika 32: Five ... - 48 -

Slika 33: Six ... - 49 -

Slika 34: Seven ... - 49 -

Slika 35: Eight ... - 49 -

Slika 36: Nine ... - 50 -

Slika 37: Ten ... - 50 -

- 1 -

Znanje tujih jezikov v današnjih časih posamezniku predstavlja veliko prednost. Pri izobraževanju uporabljamo vedno več virov, napisanih v tujih jezikih, ljudje se v času študija začasno preselijo v tujino ali pa tam najdejo stalno zaposlitev, v medijih prevladujejo vsebine v tujih jezikih, veliko ljudi pa se odpravlja na potovanja v tuje dežele, kjer jim ne uide uporaba tujega jezika za sporazumevanje in komunikacijo. Posledica vseh migracij so tudi večjezične družine oziroma skupnosti. Kot skupni jezik po svetu prevladuje angleščina, zato je znanje angleščine danes osnova, ki jo mora imeti za uspešno delovanje v svetu vsak posameznik.

Učenje angleščine je smiselno začeti že v predšolskem obdobju, ko je otrok v kritičnem obdobju za učenje. Otrok na spontan način prek igre usvaja nov jezik. Zabavne vsebine otroka motivirajo za učenje in komunikacijo v tujem jeziku, kar predstavlja temelj za njegovo nadaljnje učenje in usvajanje novega jezika.

Gibanje in igra kot otrokovi primarni potrebi nam omogočata učenje in ne poučevanje otrok, saj je otrok ob gibanju in igranju sproščen, notranje motiviran za doseganje ciljev in dovzeten za nove informacije.

V teoretičnem delu sem opisala igro kot otrokovo primarno dejavnost v predšolskem obdobju, pomen učenja tujega jezika v predšolskem obdobju, vrste iger in obravnavane gibalne igre kot pripomoček pri učenju tujega jezika v vrtcu.

V empiričnem delu je prikazana raziskava, ki sem jo izvedla v vrtcu. Z otroki sem izvajala gibalne igre v angleščini in po dveh tednih izvajanja preverila njihov napredek v besedišču. Ker me je zanimalo, ali so otroci angleške besede uporabljali in utrjevali tudi med svojo prosto igro, sem njihov napredek v besedišču preverila tudi po dvotedenskem premoru brez izvajanja gibalnih iger. Otroke sem po izvedenih gibalnih igrah povprašala, katera izmed iger jim je bila najbolj všeč, saj bom to informacijo uporabila pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega dela v prihodnosti kot vzgojiteljica v svoji skupini.

- 2 -

2 TEORETIČNI DEL

2.1 TUJI JEZIKI V PREDŠOLSKEM OBDOBJU

V svojem življenjskem okolju se otroci ponavadi srečujejo z več jeziki, ne le z materinščino.

Tuji jezik slišijo v risankah, otroških filmih in pesmih ter tako vzpodbudo za uporabo besed v tujem jeziku dobivajo iz neposrednega okolja. V vrtcu še ne moremo govoriti o jezikovnem učenju, lahko pa govorimo o spoznavanju glasov in preprostih vzorcev sporočanja v tujem jeziku (Videmšek, Drašler in Pišot, 2003).

Učenje tujih jezikov v vrtcu mora biti prilagojeno starosti in zmožnosti otrok. Tuji jezik morajo otroci usvajati spontano prek pesmi, iger, ugank, rim, zgodb oziroma pravljic, aktivnosti popolnega telesnega pristopa in s pomočjo lutk (Mourão, 2015).

Poučevanje tujega jezika v Kurikulumu za vrtce (1999) ni zapisano kot obvezno za vse otroke, vendar se v vrtcih izvaja v obliki tečajev kot dodatna dejavnost po zaključenem izvajanju kurikuluma, ki jo izvajajo zunanji izvajalci (Marjanovič Umek, Fekonja Peklaj, Hočevar in Lepičnik Vodopivec, 2010).

2.1.1 TUJI JEZIKI Z VIDIKA EVROPE

Učenje in poučevanje tujega jezika v vrtcu se je v zadnjih dvajsetih letih razširilo po vsej Evropi.

Bela knjiga Evropske komisije z naslovom "Teaching and Learning: Towards the Learning Society" z namenom, da bi se učenci predmetne stopnje učili še druge tuje jezike, priporoča učenje tujega jezika že na predšolski stopnji, saj naj bi vsi državljani Evrope govorili vsaj tri jezike Evropske unije, svoj materni in dva tuja jezika (model M + 2) (Pižorn, 2009b).

- 3 -

Videmšek idr. (2003) so zapisali, da mora bodoči državljan Evrope ne le obvladati svoj materni jezik, temveč biti zmožen komunicirati vsaj še v enem ali dveh tujih jezikih. Vsak tuji jezik, ki se ga posameznik nauči, mu odpre nova vrata možnosti. Ker je angleščina eden najbolj razširjenih jezikov na svetu in ga že stoletje in pol imenujemo svetovni jezik, nam ravno ta odpre veliko vrat.

Znanje tujih jezikov je za člane Evropske unije pomembno, ker (Pižorn, 2009a):

• pospešuje ter izboljšuje medsebojno sporazumevanje in razumevanje;

• je znanje tujih jezikov pogoj, ki omogoča boljše upoštevanje pravic in svoboščin, ki izvirajo iz mobilnosti Evropske unije, in prispeva k oblikovanju evropskega trga delovne sile;

• je večjezičnost cilj ocenjevanja kakovosti evropskih sistemov izobraževanja in kriterij za ocenjevanje napredka pri doseganju cilja, da bi Evropska unija postala najbolj dinamično in na znanju temelječe gospodarstvo na svetu;

• imajo večjezični otroci več pogledov na svet in so zmožni primerjati različna stališča, mnenja in vrednote, kar ima pozitiven učinek na intelektualni, čustveni in družbeni razvoj otroka;

• pridobljeno znanje in učenje izboljšuje otrokove kognitivne in druge zmožnosti.

Večjezični otroci imajo več samospoštovanja in ambicij za šolsko delo;

• je kljub spodbudam Evropske unije za učenje tujih jezikov treba povečati prizadevanja na tem področju itd.

Z leti večina držav Evropske skupnosti znižuje začetno starost, pri kateri se otroci začnejo učiti tuji jezik, saj jim tako zagotovijo več časa za učenje in doseganje jezikovnih zmožnosti na višji ravni (Pižorn, 2009b). Leta 2014 se je 83,8 % vseh učencev na primarni stopnji izobraževanja učilo vsaj en jezik, kar je 16,5 % več kot leta 2005. V večini držav Evropske skupnosti, vključno s Slovenijo, se učenje prvega tujega jezika kot obvezni predmet pojavi med šestim in sedmim letom starosti. V nekaterih državah, kot so Portugalska, Madžarska, Nemčija, Slovaška, Grčija, Švica, Češka itd., se otroci začnejo učiti prvi tuji jezik kot obvezni predmet med osmim in devetim letom starosti. Le v Belgiji, na Poljskem in Cipru je učenje prvega tujega jezika obvezno že v predšolskem obdobju (Eurydice, 2017).

- 4 -

2.1.2 UČENJE TUJEGA JEZIKA V ZGODNJEM OTROŠTVU

Otroci so v zgodnjem otroštvu govorno, gibalno, miselno, socialno in čustveno kompetentni, zato je učenje in poučevanje v zgodnjih razvojnih obdobjih ključnega pomena za otrokov nadaljnji razvoj. V obdobju do tretjega oziroma do petega leta starosti otrok govorimo o občutljivih obdobjih na vseh področjih otrokovega razvoja. Prav v teh obdobjih razvoj in učenje otrok potekata najhitreje, saj je živčni sistem najbolj občutljiv za spodbude in interakcije iz okolja (Marjanovič Umek in Zupančič, 2020).

N. Seliškar (1995) je ugotovila, da učenje tujega jezika v predšolskem obdobju zelo pozitivno vpliva na otrokov celostni razvoj, saj se sposobnost možganov poveča vsakič, ko se naučimo nekaj novega. Čim bolj je otrok izpostavljen tujemu jeziku, tem hitreje usvaja njegovo besedišče in slovnične strukture jezika (Brumen, 2009).

Otroci z učenjem tujega jezika prav tako pridobijo sposobnost pravilne izgovorjave, melodije in ritma tujega jezika, s čimer se približajo govorici in naglasu naravnega govorca (Bevec Jevnikar, 2020).

Predšolski otroci se v njihovem kritičnem obdobju lažje učijo tuji jezik kot odrasli (Cameron, 2001). Obdobje do sedmega leta starosti je po mnenju strokovnjakov za stimulacijo možganskih aktivnosti ter za oblikovanje novih povezav najbolj dragoceno (Žagar, 2015). Nevroznanost nam dokazuje, da imajo zgodnje izkušnje otrok velik vpliv na izgradnjo možganskih povezav, za katere otroci že v predšolskem obdobju potrebujejo bogat socialni svet, interakcije z ljudmi, zdravo prehrano in zdravo okolje. Izkušnje, povezane z igro, otrokom v zgodnjem otroštvu nudijo edinstvene in bogate učne izkušnje (Zosh, 2017).

V tem obdobju so otroški možgani sposobni uporabiti iste mehanizme za učenje tujega jezika, ki so pomagali pri usvajanju maternega jezika (Cameron, 2001). Pri seznanjanju otrok s prvimi besedami tujega jezika moramo paziti, da otrokom ne podajamo besed ali pojmov, za katere vemo, da jih ne bodo usvojili. Sprva otrokom predstavimo preproste enobesedne pojme, kot so besede za dom, barve, živali itd., ki jih bodo hitreje in lažje usvojili (Videmšek idr., 2003). Vsi otroci, ki do tretjega leta starosti usvojijo svoj materni jezik, so že opravili enega najtežjih umskih izzivov, zato imajo možnosti in sposobnosti, da napredujejo in razvijajo svoje talente (Rajović, 2020).

- 5 -

V predšolskem obdobju se v možganih neprimerno hitreje kot po sedmem letu starosti razvijajo pomembni centri, oblikuje se cela mreža novih povezav med nevroni. Neaktivni nevroni odmirajo, zato je od stimulacije nevronov odvisno, ali bo otrok kasneje v življenju uresničil svoje biološke potenciale (Rajović, 2020).

V procesu usvajanja tujega jezika si otroci pomagajo z besedami in strukturami, ki so jih v maternem jeziku že usvojili. Poznavanje enega jezika (npr. maternega jezika) otroku ne povzroča težav pri učenju tujega jezika, prav tako pa učenje tujega jezika ne moti tekočega govora v maternem jeziku kljub temu, da si slovnična pravila enega in drugega jezika lahko nasprotujejo (Marjanovič Umek in Fekonja, 2020).

Marjanovič Umek in Fekonja (2020) sta zapisali, da na otrokovo usvajanje tujega jezika vpliva več dejavnikov, ki jih delimo na zunanje in notranje.

Zunanji dejavniki:

• značilnosti okolja procesa usvajanja tujega jezika;

• podpora jezikovne skupnosti;

• podobnosti in razlike med maternim in tujim jezikom.

Notranji dejavniki:

• starost otroka;

• motivacija otroka;

• sposobnost otroka za učenje.

2.1.3 MOTIVACIJA OTROK ZA UČENJE TUJEGA JEZIKA

Eden najpomembnejših dejavnikov uspešnega učenja tujega jezika je motivacija otrok, ki je lahko notranja ali zunanja (Skumavec, 2017). Zunanjo motivacijo sestavljajo spodbude staršev, vzgojiteljev, vrstnikov, ocene, tekmovanja itd. Ko smo zunanje motivirani, smo usmerjeni k rezultatom. Pri notranji motivaciji pa smo usmerjeni v proces, saj nas motivirajo naši cilji, interesi, želja po rešitvi problema, želja po znanju itd. (Razdevšek-Pučko, 2013).

- 6 -

Ker so naša dejanja večinoma posledica notranjih in zunanjih dejavnikov, se notranja in zunanja motivacija stalno prepletata, kar pomeni, da sta za učenje tujega jezika pomembni obe vrsti motivacije (Videmšek idr., 2003).

Za prve stike s tujim jezikom otroci niso notranje motivirani, saj ne čutijo potrebe po učenju tujega jezika. Otrokom moramo ponuditi primerne spodbude, da v njih vzbudimo zanimanje za tuji jezik. Ker te spodbude prihajajo iz okolja, so otroci pri začetnem usvajanju tujega jezika zunanje motivirani. Motivirati jih moramo z različnimi spodbudami, uporabljati različne pripomočke, različne aktivnosti, obravnavati različne teme itd., saj se otroci med seboj razlikujejo (Skumavec, 2017).

V času otrokovega kritičnega obdobja za učenje je otrok najbolj sprejemljiv za usvajanje novega jezikovnega sistema in utrjevanje oziroma usvajanje učnih navad (Seliškar, 1995).

Predšolski otroci imajo visoko motivacijo in pozitiven odnos do učenja, kar vodi do prijetne in kakovostne učne izkušnje. Zgodnje učenje jezika ustvari močne temelje za učinkovitejše učenje jezikov v prihodnosti (Robinson, Mourão in Kang, 2015).

Z angleškim jezikom se otroci v predšolskem obdobju srečajo prek televizije, reklam, napisov, pesmi itd. Prvi stik s tujim jezikom je za otroke pomemben predvsem za to, da jezik vzljubijo in dobijo željo po učenju oziroma znanju tega jezika (Videmšek idr., 2003). Mlajši otroci se ne obremenjujejo z napakami, zato nimajo zadržkov pri učenju tujega jezika (Brumen, 2009).

Pomembno je, da prvo učenje oziroma spoznavanje tujega jezika ni naporno, ampak je le preslikava dejavnosti, ki so jih otroci že izvajali v maternem jeziku. V tujem jeziku se lahko izražajo skozi igro, petje, risanje, gibanje itd. (Videmšek idr., 2003). Pomembno je, da vemo, da otroku jezik predstavlja le komunikacijsko sredstvo, nikoli cilj (Brumen, 2009).

Shin in Crandall (2014) sta zapisali, da je učenje predšolskih otrok učinkovitejše, ko je učenje naravno, zanimivo, zabavno, aktivno, eksperimentalno, socialno, del neke celote, usmerjeno v otroka, zasnovano glede na trenutne potrebe ali želje otrok itd. Učinkovito zgodnje učenje otrokom omogoča (prav tam):

• dodaten čas pri usvajanju tujega jezika. Otroci imajo na voljo več časa za utrjevanje in pridobivanje izkušenj, ki pripomorejo k samodejni uporabi jezika;

- 7 -

• razvijanje pravilne izgovorjave in tekoče uporabe jezika. Predšolski otroci lažje razvijejo izgovorjavo naravnega govorca, spretnosti ustnega izražanja v tujem jeziku in pridobijo večjo samozavest za uporabo jezika;

• globalno in medkulturno ozaveščenost. Z učenjem tujega jezika otroci spoznajo in spoštujejo druge kulture in jezike;

• razvijanje kognitivnih sposobnosti. Dvojezični oziroma večjezični otroci so zmožni reševanja problemov iz različnih perspektiv, kar ima velik vpliv na otrokove sposobnosti razmišljanja in razumevanja.

2.1.4 METODE UČENJA TUJEGA JEZIKA

Bevec Jevnikar (2020) je kot najbolj uspešne metode učenja tujega jezika v vrtcu navedla delo s slikanico, uporabo glasbe, gibanje in igro. Otroci so jeziku izpostavljeni na razgiban in njim poznan način, ki ga hitro usvojijo in si ga zapomnijo.

Poučevanje tujega jezika prek slikanice otrokom pomaga razviti pozitiven odnos do tujega jezika in jih hkrati motivira za učenje. Med ogledovanjem slikanic in poslušanjem zgodb se otroci zabavajo, razvijajo svojo domišljijo, se poistovetijo z junaki slikanice in se osebno vključijo v zgodbo. Otroci se s poslušanjem zavedajo ritma in izgovorjave tujega jezika, usvajajo novo besedišče in strukture stavkov (Ellis in Brewster, 2002).

Izbrane pesmi in rime so lahko bogat vir za učenje tujega jezika. Enostavne pesmi s ponavljajočimi deli in rimami otrokom omogočajo lažje učenje in pomnjenje jezika. S prepevanjem pesmi v tujem jeziku otroci razvijajo svojo izgovorjavo jezika, svoj spomin in koncentracijo (Brewster, Ellis in Girard, 2002).

V predšolskem obdobju se otroci izražajo skozi gibanje, ki je otrokom najbolj naraven jezik.

Vzgojitelj oziroma učitelj tujega jezika prek otrokovega gibalnega odziva spremlja otrokovo razumevanje jezika. Učenje prek gibanja na otroke deluje celostno in jim omogoča razvoj svojih spretnosti in znanj (Zupan Kuserbanj, 2017). Otroci radi sodelujejo v aktivnih igrah, ki se navezujejo na ugibanje besed, pantomimo, na dele telesa, na predmete, ki se jih lahko dotaknejo itd. (Bevec Jevnikar, 2020).

- 8 -

2.2 IGRA

Igra je ustvarjalna dejavnost, skozi katero otrok raste in se razvija (Marjanovič, 1981). Je odprta, svobodna, notranje motivirana in prijetna za otroka (Kurikulum za vrtce, 1999). Kot dejavnost je igra najbližja otroški naravi in zakonitostim njihovega odraščanja. Je temeljna spoznavna dejavnost in osnova procesa usvajanja. Kot metoda učenja ter razvojna in vzgojna aktivnost igra oblikuje otrokovo osebnost in njegov intelekt. Igra kot dejavnost ne zahteva zavestnega truda, zanjo je potrebno le začetno navdušenje, s katerim se prične spontano učenje (Videmšek idr., 2003).

Igra je za otroka priložnost za raziskovanje, saj lahko otroci v njej eksperimentirajo, se učijo, delajo napake, raziskujejo med izbirami in se sami odločajo o njenem poteku kot avtonomni učenci (Mourão, 2014). V igri so dovoljene napake, ki so lahko tudi zabavne, in namesto tega, da bi otroke odvrnile, jih spodbujajo k ponavljanju, vaji in izboljšanju svojih sposobnosti (Čas in Krajnc, 2015).

Igra je najljubša aktivnost otrok, zato se otroci lažje učijo v aktivnosti, ki jim je zabavna in je raznolika. Učenje skozi igro ne sme biti le zabavno, otrokom mora predstavljati izziv in vključevati smiselne naloge, da se otroci učijo in hkrati rešujejo probleme (Roussou, 2004).

Igra kot dejavnost ni le igračkanje in zapravljanje časa, temveč otrokom nudi dragoceno pripravo na življenje. Pripomore k temu, da ko otroci odrastejo, postanejo pošteni, prilagodljivi, svobodni ljudje, zmožni kritičnega mišljenja (Donoša, 2020).

Ob igri se otroci učijo spoznavati svet okoli sebe, sklepati prijateljstva in razvijajo svojo ustvarjalnost (Videmšek idr., 2003). Igra spodbuja otroško domišljijo in razvija njihov intelekt, kar pomaga otrokom odkrivati in spoznavati stvari na svoj način in s svojim tempom (Roussou, 2004). Je temelj uspešne vzgoje, saj zagotavlja ugodne okoliščine za intenzivne socialne stike, omogoča sodelovanje v različnih socialnih razmerah in posledično pridobivanje življenjskih izkušenj, kar vpliva na razvoj otrokove osebnosti (Bognar, 1987). Igra je zelo pomemben del otrokovega življenja v predšolskem obdobju. Igre s karticami in slikami, tekmovanja itd.

otrokom predstavljajo enega izmed najbolj vznemirljivih načinov učenja. Poleg aktivnega učenja igre spodbujajo tudi razvoj socialnih veščin (Villarroel, 2015).

- 9 -

Prednost učenja skozi igro je, da otrokom ugaja in so zanj notranje motivirani. Pri uporabi drugih metod učenja je treba otroke predhodno motivirati za delo in učenje. Predhodna motivacija je potrebna za uspešno in nemoteno sodelovanje otrok ter njihov napredek pri razvijanju znanj in sposobnosti (Videmšek idr., 2003). V otrokovo igro vpleteni odrasli kot

"načrtovalci" oziroma "posredniki" igre zagotavljamo primeren kontekst za otrokov razvoj.

Skozi igro otroke vodimo in usmerjamo, da zagotovimo oziroma omogočimo učenje (Mourão, 2014).

2.2.1 VRSTE IGER

V otrokovem življenju se igra pojavlja v različnih oblikah, ki se med seboj tudi prepletajo in povezujejo (Čas in Krajnc, 2015). Oblike igre se glede na otrokovo starost spreminjajo in nadgrajujejo, saj se otrok skozi igro razvija. V prvem starostnem obdobju je igra bolj samostojna oziroma individualna. Kasneje se pojavi vzporedna igra, v kateri se otroci že igrajo skupaj, a še niso zmožni dolgotrajnega sodelovanja. Z leti pa pri otrocih narašča zanimanje za igro z vrstniki, pri kateri se pogosto spreminjajo manjše skupine otrok (Kejžar in Pirih, 2017).

Nemec in Krajnc (2013) sta zapisali, da je v Sloveniji najbolj znana delitev iger, ki jo je leta 1961 izdelal Ivan Toličič. Igre je razdelil na:

• funkcijske igre, ki jih sestavljajo gibalne aktivnosti in raziskovanje različnih predmetov in njihovih značilnosti;

• dojemalne igre, ki jih sestavljajo različne simbolične dejavnosti, kot so poslušanje, opazovanje, posnemanje, branje itd.;

• simbolne igre, ki jih sestavljajo igre pretvarjanja, igre "kot, da";

• ustvarjalne igre, ki jih sestavljajo izmišljanje zgodb, risanje, gradnja ali drugo ustvarjanje novih izdelkov;

• konstrukcijske igre, pri katerih otroci iz različnih materialov sestavijo ali zgradijo zamišljeno konstrukcijo;

• igre s pravili, pri katerih otroci prepoznajo in razumejo vnaprej določena pravila igre.

- 10 -

Čas in Krajnc (2015) sta vrste igre razdelili glede na socialno udeležbo otroka v njej, in sicer na:

• individualno igro, v kateri se otroci igrajo sami, ob sebi si morda želijo le odrasle osebe, ki lahko zadovoljijo njihove potrebe;

• vzporedno igro, v kateri se otroci še vedno igrajo sami, a si želijo biti ob svojih vrstnikih in občasno pri njih najdejo pobudo za igro;

• sodelovalno igro, v kateri se otroci igrajo v manjših in nestalnih skupinah;

• skupno igro, v kateri si otroci že želijo skupne igre, a zanjo nimajo skupnega cilja;

• skupinsko igro, v kateri si otroci sami izberejo soigralce, s katerimi dalj časa sodelujejo v prid skupnega cilja.

2.2.2 GIBALNE IGRE

V Kurikulumu za vrtce (1999) sta kot primarni otrokovi potrebi zapisani igra in gibanje.

Rajtmajer (1990) gibalno igro opisuje kot aktivnost, s katero otroci na zabaven, zanimiv, naraven, svoboden in skupen način zadovoljujejo skoraj vse biološke in socialne potrebe po gibanju.

Za predšolske otroke je gibanje zelo pomembno, saj omogoča vključevanje vseh področij njihovega izražanja, od motoričnega in kognitivnega do čustveno-socialnega. Gibalne igre so sestavni del otrokovih dejavnosti v prvih letih življenja. Prek njih otroci odkrivajo svet, z njimi nadgrajujejo razumevanje govora drugih in svoje lastno govorno izražanje. Otroci se največ naučijo z gibanjem, saj se vsak gib telesa v možganih odtisne kot slikovna podoba. Miselne dejavnosti, podkrepljene z gibi, dlje časa ostanejo v spominu (Videmšek idr., 2003).

Gibalni razvoj otrok se začne že v prenatalnem obdobju in se neprestano razvija, najbolj izrazit pa je v prvih treh letih življenja. Če otroci nimajo možnosti razvijanja svojih gibalnih spretnosti, lahko pride do zaostanka v gibalnem razvoju, ki pa ga kasneje težko ali sploh ne moremo nadoknaditi (Hvasti, 2020).

- 11 -

Gibalne igre so zapleten izobraževalni proces, ki je izjemnega pomena. Telesna aktivnost otrok pozitivno vpliva na njihov telesni razvoj, razvoj motoričnih sposobnosti, telesno pripravljenost, krepitev zdravja itd. (Khanturaev, 2020). Otroci z gibanjem razvijajo psihofizične sposobnosti, kot so gibalne sposobnosti, samozavedanje, zavedanje prostora in časa, govor, zaznavanje oblik, gibanj, dogajanja v okolju, višje spoznavne funkcije, ustvarjalnost, čustveno in socialno prilagojenost (Videmšek idr., 2003).

Igra otrok v predšolskem obdobju je pogosto gibalne narave. Prek gibalnih iger otroci pridobivajo socialne veščine, razvijajo samopodobo in samospoštovanje, kar pozitivno vpliva na njihov čustveno-socialni razvoj (Miševski, 2020).

Otroci z gibanjem skrbijo za svoje zdravje, hkrati pa se prek gibanja na naraven in nevsiljiv način učijo. Ob gibanju preizkušajo svoje zmožnosti, kaj zmorejo in česa ne, gradijo zaupanje vase in doživljajo zadovoljstvo ter veselje (Konečnik, 2020).

Otrokom so skupinske igre bolj zabavne kot individualne gibalne naloge. Ko v igrah prevladuje sodelovanje in ne tekmovanje, otroci na prijeten in dinamičen način razvijajo svoje sposobnosti.

Med seboj sodelujejo, spoštujejo pravila igre in se prilagajajo ciljem celotne skupine. Tako razvijajo solidarnost, medsebojno pomoč ter spoznavajo in spoštujejo medsebojne razlike.

Otroci se v taki igri sprostijo, kar jim zmanjša strah pred zagovarjanjem svojih stališč in govorjenjem pred celotno skupino (Miševski, 2020).

Murgelj (2014) kot cilje gibalnih iger navaja to, da otroci:

• sproščeno izvajajo naravne oblike gibanja (hoja, tek, skoki, plazenje itd.) s podajanjem, lovljenjem in vodenjem žoge;

• prek iger utrjujejo svoje znanje, socialne veščine, razvijajo domišljijo itd.;

• razvijajo svoje gibalne sposobnosti (koordinacija, hitrost, moč, natančnost ali preciznost, gibljivost in ravnotežje) z naravnimi oblikami gibanja, štafetami in igrami;

• zadovoljijo svojo potrebo po gibanju in igri;

• razvijajo svojo samozavest in vztrajnost;

• znajo sprejeti poraz;

• spoznajo pomen medsebojne pomoči, sodelovanja in športnega obnašanja;

• spoznajo, da je gibanje pomembno za njihovo zdravje in dobro počutje.

- 12 -

2.2.3 POPOLNI TELESNI PRISTOP

Popolni telesni pristop (ang. Total Physical Response) je prvi preizkušal ameriški psiholog James Asher, ki je ugotovil, da se otroci materni jezik učijo prek asociacije gib – beseda. Naši možgani narejen gib pretvorijo v besedo ali poved, torej iz neverbalne oblike v verbalno (Derganc, 2015). Popolni telesni pristop lahko uporabimo kot tehniko za učenje tujega jezika, pri kateri otroci s poslušanjem in gibanjem usvajajo nove besede. Vzgojitelj uporabi neko pesem ali zgodbo, ki vključuje navodila, ki jih otroci opravijo z gibom. Na primer, vzgojitelj reče otrokom, naj skočijo (ang. jump), in otroci po navodilih skočijo v zrak, kasneje pa za vzgojiteljem ponovijo novo naučeno besedo (Rokhayani, 2017).

Učenje s popolnim telesnim pristopom je otrokom zelo zabavno, hkrati pa jim pomaga pri pomnjenju novih besed tujega jezika, saj vključuje učenje z levo in desno polovico možganov (Frost, 2020).Med seboj delujejo tudi možgani in telo, kar omogoča hitro in temeljito učenje jezika. Pristop upošteva, da se otroci najlažje učijo z lastno aktivnostjo in da razvijajo slušno razumevanje pred govorom. Otrokom dopušča, da si vzamejo čas, dokler ne bodo sami pripravljeni govoriti v tujem jeziku (Savić, 2014). Pristop lahko uporabimo v manjših ali večjih skupinah otrok, saj je primeren za vse otroke, ne glede na njihove sposobnosti. Otroci so pri učenju zelo aktivni, kar je odlično za otroke, ki potrebujejo veliko gibanja (Frost, 2020).

Gibanje je sredstvo komunikacije, saj sta govor in gibanje tesno povezana. Govor pripada področju motorike, zato ga moramo v zgodnji razvojni fazi razvijati z različnimi gibalnimi dejavnostmi (Derganc, 2015). Otroci se učijo s celostnim pristopom in jezik uporabljajo za smiselne namene in komunikacijo, zato moramo pri poučevanju jezika dati poudarek na vrednost dejavnosti in ne vrednost jezika. Dejavnosti morajo zagotavljati bogat kontekst, možnost sodelovanja, veliko gibanja in zabavne aktivnosti, kot so pesmi, rime, poezija, zgodbe in igre (Savić, 2014).

- 13 -

2.3 UČENJE TUJEGA JEZIKA SKOZI IGRO

Učenje skozi igro je otrokom zanimivejše, v njih vzbuja večjo pozornost, interes in motivacijo (Bognar, 1987). Ko se učimo z veseljem, se učimo hitreje, znanje je trajnejše, pojavi pa se tudi manj napak. Igra in športne aktivnosti so za večino otrok zanimive in zabavne, zato sta ti metodi primerni za seznanjanje otrok s prvimi besedami tujega jezika (Videmšek idr., 2003). Učenje tujega jezika skozi igro je za otroke vesela in zabavna aktivnost, v kateri pridobivajo pomembne socialne in komunikacijske izkušnje (Zosh, Hopkins, Jensen, Liu, Neale, Hirsh-Pasek, Solis in Whitebread, 2017).

Učenje tujega jezika skozi igro otrokom omogoča popolno vključenost v učni proces z vsemi čutili, s katerimi aktivirajo svoje zavedne in nezavedne potenciale, saj je poudarek na učenju in ne poučevanju (Dobrila, Gorjup in Potočnik, 2009). Pri učenju tujega jezika skozi igro je cilj, da so otroci ustvarjalni in samostojni. Med igranjem v tujem jeziku otroci pridobivajo nove izkušnje in spoznanja, ki temeljijo na avtentičnem učenju. Otroci imajo pri učenju skozi igro občutek zadovoljstva in ugodja, kar jih spodbuja k nadaljnjemu učenju in spoznavanju tujih jezikov (Cajhen, 2010). Vsebine aktivnosti, vaj in iger, ki otroke motivirajo in spodbujajo h komunikaciji v tujem jeziku, so učinkoviti jezikovni elementi, ki pripravijo večjezičnega otroka, sposobnega komuniciranja, ustvarjalnosti in domišljije, za življenje v družbi (Brumen, 2004).

Igra je osrednji element zgodnjega učenja tujega jezika, s katero otrokom ustvarimo spodbudno učno okolje. Za učenje tujega jezika predšolskih otrok je treba uporabljati glasbo, različne zgodbe, igro in gibanje. Gibanje otrokom pomaga pri usvajanju, razumevanju in pomnjenju besedišča tujega jezika (Bevec Jevnikar, 2020). Prek gibalnih iger otroci utrjujejo tudi svojo izgovorjavo in slovnico tujega jezika (Brewster idr., 2002). Z učenjem tujega jezika skozi igro se izognemo razlagi teorije, a jo predstavimo v konkretni situaciji oziroma dejavnosti. Igre moramo izbirati v skladu z interesi otrok, da bodo motivirani ter z veseljem in zanimanjem sodelovali (Cajhen, 2010).

Igre pri učenju tujega jezika vzgojitelju pokažejo močna področja otrok, kar pripomore k uspešnejšemu reševanju problemov in pozitivni samopodobi otrok. Če se otroci učijo prek igre v skupinah, se učijo tudi sodelovanja in skupnega reševanja problemov (Cajhen, 2010).

- 14 -

Vzgojitelj z različnimi igrami ohranja motivacijo otrok in ustvarja različne situacije za učenje.

S tem otrokom izboljša koncentracijo, spomin, slušne in bralne sposobnosti. Otroci so tako motivirani za aktivno sodelovanje, s katerim utrjujejo svoje znanje in uporabo tujega jezika (Brewster idr., 2002). Skrbno načrtovane spodbudne gibalne igre otrokom pomagajo izboljšati komunikacijske, socialne in interakcijske veščine, ustvarjalnost, domišljijo in zmožnost divergentnega mišljenja (Robinson idr., 2015).

Primeri iger, s pomočjo katerih se lahko učimo angleškega jezika na predšolski stopnji (Puchta in Elliot, 2017):

1. Igra Animal mimes

Otrokom pokažemo slike različnih živali in jih skupaj poimenujemo v angleščini. Otroke vprašamo: "What animal is this?" Ko otroci odgovorijo, njihov odgovor potrdimo: "That's right, it's a dog." Ko z otroki poimenujemo vse živali na sličicah, izberemo otroka, ki izžreba sličico in s pantomimo uprizori žival na sličici. Ostali otroci glede na gibanje otroka ugibajo, katero žival uprizarja: "You are a dog." Dejavnost ponavljamo, dokler na vrsto ne pridejo vsi otroci.

2. Igra Question and answer basketball

Otroke razdelimo v dve skupini in pred vsako skupino otrok postavimo košarkarski koš. Otroku v prvi skupini zastavimo vprašanje, na primer: "What is your name?" Če otrok na vprašanje odgovori pravilno, z žogo meče na koš. Če koš zadane, svoji skupini priigra novo vprašanje, v nasprotnem primeru vprašanje postavimo nasprotni skupini. Otrokom lahko postavimo različna vprašanja, na primer: "How old are you? What colour is this ball? What is this object ... ?"

Zmaga skupina, v kateri so vsi otroci pravilno odgovorili na postavljena vprašanja.

3. Igra What is your name?

Otrokom podamo navodilo: "Let's make a circle." Z otroki naredimo krog. Podamo jim navodilo, da tisti otrok, ki dobi žogo, odgovori na postavljeno vprašanje. Žogo vržemo naključnemu otroku in ga vprašamo: "What is your name?" Otrok odgovori: "My name is Peter." Otrok nato žogo vrže drugemu otroku in ponovi isto vprašanje. Igra se nadaljuje, dokler vsi otroci ne odgovorijo na zastavljeno vprašanje. Kasneje lahko igro nadgradimo s težjim vprašanjem.

- 15 -

2.3.1 PROSTA IGRA IN STRUKTURIRANI UČNI KOTIČKI

Prosta igra otrokom omogoča igro na podlagi njihovih interesov in potreb. Otroci se sami odločijo, s kom se bodo igrali ter kaj in kako se bodo igrali (Aras, 2016). Najboljša igra je prosta igra otrok, ki ne vključuje odraslih. Kljub temu so vzgojitelji odgovorni za organiziranje spodbudnih igralnih okolij, ki omogočajo otrokovo strukturirano aktivnost. Pripravljene dejavnosti spodbujajo otrokov razvoj pri verbalni komunikaciji, socialnih spretnostih, ustvarjalnosti, domišljiji in veščini reševanja problemov (Mourão, 2018).

Strukturirani učni kotički so mesta v igralnicah, kjer so zbrani razvojno primerni materiali, s katerimi se otroci lahko prosto igrajo in z njimi manipulirajo. Igra je lahko individualna ali skupinska, v interakciji z navodili oziroma sredstvi, ki jih otroci najdejo v določenem kotičku.

Angleški učni kotiček skupaj sestavita vzgojitelj in učitelj angleškega jezika z materialom, ki ga učitelj uporabi pri uri angleščine. Vzgojitelj čez dan ureja učni kotiček in otrokom zagotavlja čas za prosto igro ter otroke podpira in spodbuja pri uporabi angleškega jezika (Mourão, 2014).

Strukturirani učni kotički vzpostavljajo ravnovesje med učenjem, ki ga vodijo učitelji angleškega jezika in prosto igro otrok. Mourão (2014) se je sklicevala na "spiralo igre"

profesorice Moyles.

Slika 1: Spirala igre

- 16 - Spirala igre:

1. "Adult-led play": igra, vodena s strani učitelja ali vzgojitelja;

2. "Child-initiated play": prosta igra, ki nastane na pobudo otrok;

3. "Mastery Practice Revision": otroci novo naučeno znanje uporabljajo v prosti igri in vadijo tuji jezik;

4. "Restructuring Accommodation": otroci že tekoče uporabljajo jezik, kar jim omogoča restrukturirati razumevanje jezika;

5. "Accretion": otroci usvojijo jezik ter ga samodejno in ustrezno uporabljajo.

Spirala igre se začne z vodeno igro učitelja angleščine, kjer so otroci izpostavljeni tujemu jeziku prek aktivnosti. Učitelj pri uri uporablja različne materiale, kot so lutke, kartice, slike itd. Po uri angleščine se otroci prosto igrajo v strukturiranem učnemu kotičku, ki vsebuje iste ali podobne materiale, kot jih je uporabil učitelj. Otroci tako lahko podoživijo njihove izkušnje s tujim jezikom in se sami odločajo, kaj želijo delati s ponujenimi materiali. Na naslednji uri angleščine z učiteljem otroci krepijo svoje znanje in dobijo nove priložnosti za učenje novega jezika. Več priložnosti, kot jih dobijo otroci za prehajanje iz strukturirane v prosto igro v angleškem jeziku, bolj samozavestni bodo postali pri uporabi tega jezika. Prosta igra je bistvena za otrokov razvoj, saj otroci prek nje postanejo odgovorni za svoje učenje, lahko eksperimentirajo, raziskujejo različne situacije in materiale, delajo napake in se kot avtonomni učenci o vsem odločajo sami (Mourão, 2014).

Ko otroci že usvojijo zadostno znanje jezika, naučen jezik že lahko tekoče uporabljajo in obvladujejo svoje spretnosti. Tako poznavanje vzorcev jezika otrokom omogoča restrukturiranje njihovega razumevanja jezika. Otroci med učenjem postopno kopičijo znanje in spretnosti, ki omogočajo samodejno in ustrezno uporabo naučenega jezika (Robinson idr., 2015).

Mourão (2014) je opisala rezultate raziskave na Portugalskem leta 2013. Predšolske otroke je dvakrat tedensko po 30 minut obiskala učiteljica angleščine. Po končanih 30 urah angleščine so v skupinah ustvarili učne kotičke. Osem vzgojiteljev je opazovalo prosto igro otrok v strukturiranem učnem kotičku angleščine. Vsi so opazili, da so se otroci igrali igro vlog, v katero so vključevali dejavnosti iz ure angleščine. Nekateri otroci so v svojo igro vključili dialoge z lutko, knjige, sličice, petje pesmi in pripovedovanje zgodb. Uporabljali so fraze, ki

- 17 -

jih je uporabljala učiteljica angleščine pri svojih urah: "Your turn! Raise your hand! What is missing ...?" Med seboj so se otroci popravljali, si pomagali in se učili drug od drugega. Vsi vzgojitelji so zapisali, da so bili otroci zelo motivirani za igranje v angleščini.

- 18 -

3 EMPIRIČNI DEL

Ob pregledovanju literature sem zasledila, da je na splošno o vlogi oziroma uporabi iger za učenje tujega jezika v vrtcu pisala in raziskovala strokovnjakinja in učiteljica angleškega jezika Sandie Mourão. Mourão (2014) je zapisala, da otroci za učenje angleščine potrebujejo igro, ki jo vodijo odrasli z uporabo raznovrstnih materialov. Po uri angleščine z učiteljem ali vzgojiteljem se otroci pomaknejo v svojo igro z vrstniki, kjer komunicirajo z novo naučenimi besedami ali frazami. Več kot imajo otroci možnosti proste igre z vrstniki v angleščini, bolj samozavestni postanejo pri uporabi jezika. Pri naslednji uri angleščine učitelj ali vzgojitelj znanje utrdi in jim ponudi nove možnosti usmerjene igre in dostopa do jezika.

V Sloveniji vloga gibalnih iger pri učenju angleščine v predšolski dobi še ni bila podrobneje raziskana. Ravno zaradi tega sem si želela preveriti napredek otrok v angleškem besedišču ob gibalnih igrah. Kot sem že omenila, je Sandie Mourão (prav tam) zapisala, da se otroci po strukturirani uri angleščine velikokrat sami igrajo z uporabo novo naučenih besed, zato me je zanimalo, kolikokrat bodo otroci v svoji prosti igri uporabili besede, ki smo se jih naučili skupaj.

Ker je učenje tujega jezika v predšolskem obdobju zelo razširjeno, sem želela preveriti tudi, katera izmed gibalnih iger je bila otrokom najbolj všeč. Tako bodo v prihodnosti vzgojitelji lahko rezultate raziskave uporabili pri načrtovanju svojega dela.

3.1 CILJI DIPLOMSKEGA DELA

Cilji diplomskega dela so:

• ugotoviti otrokov napredek v poznavanju angleškega besedišča po dveh tednih izvajanja gibalnih iger v angleščini;

• ugotoviti otrokov napredek v poznavanju angleškega besedišča po dvotedenskem premoru brez izvajanja gibalnih iger v angleščini;

• ugotoviti, kolikokrat so otroci uporabljali naučene angleške besede pri prosti igri v angleščini;

• ugotoviti, katera gibalna igra v angleščini je bila otrokom najbolj všeč.

- 19 -

3.2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

R1: Koliko novih besed v angleščini bodo otroci prepoznali in poimenovali po dveh tednih izvajanja gibalnih iger v angleščini?

R2: Koliko novih besed v angleščini bodo otroci prepoznali in poimenovali po dvotedenskem premoru brez izvajanja gibalnih iger v angleščini?

R3: Kako pogosto bodo otroci uporabljali novo naučene angleške besede v prosti igri v dvotedenskem obdobju po izvajanju gibalnih iger v angleščini?

R4: Katera gibalna igra v angleščini bo otrokom najbolj všeč?

3.3 RAZISKOVALNA METODA

V raziskavi sem uporabila kvantitativni raziskovalni pristop in kavzalno neeksperimentalno metodo. Kot tehniko zbiranja podatkov sem uporabila opazovanje z udeležbo in preverjanje znanja s ček listo. Ček lista vsebuje besede, izbrane glede na trenutno temo v skupini v vrtcu konec marca 2021. Z vzgojiteljicama sem se dogovorila, da po naših skupnih urah opazujeta prosto igro otrok in si zapisujeta in opišeta trenutke, ko so otroci uporabljali angleški jezik. Prav tako sem s pomočjo intervjujev z otroki ugotovila, katera izmed gibalnih iger jim je bila najbolj všeč.

3.4 VZOREC

Vzorec raziskave je namenski, in sicer so to otroci starostne skupine 5-6 let v enem izmed slovenskih vrtcev, v katerem izvajam tudi prakso. Skupino sestavlja 21 otrok, od tega 7 deklic in 14 dečkov. 9 otrok je starih 6 let, 12 otrok pa 5 let.

- 20 -

3.5 POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV

Gibalne igre v angleščini sem v skupini izvajala dva tedna, in sicer trikrat tedensko po eno uro.

Napredek v poznavanju besedišča sem preverjala s ček listo in slikovnimi karticami. Znanje besedišča sem najprej preverila pred izvajanjem gibalnih iger, nato pa sem dvakrat preverila otrokov napredek – prvič po dveh tednih izvajanja gibalnih iger, drugič po dvotedenskem premoru brez izvajanja gibalnih iger. Pri preverjanju besedišča sem otroke prosila, da pokažejo oziroma poiščejo željeno besedo ali frazo med slikovnimi karticami, na primer: "Show me the colour red," ali pa sem jih prosila, da poimenujejo sličico na kartici: "Which colour is this?"

Po izvedenih vseh gibalnih igrah sem z vsakim otrokom naredila individualni intervju in ga vprašala, katera gibalna igra mu je bila najbolj všeč. V obdobju celotnih štirih tednov sem se z vzgojiteljicama dogovorila, da otroke opazujeta med njihovo prosto igro ter si zapišeta, ko otroci v igri uporabijo angleški jezik, in to opišeta.

V vrtcu so konec marca obravnavali temi pomlad in podrobno spoznavanje telesa, zato sem izbrala gibalne igre, pri katerih smo utrjevali 36 besed v angleščini s teh področij. Da otrokom ne bi bilo danih preveč novih informacij (besed) naenkrat, smo vsako uro izvajali po dve različni igri. Od skupnih šestih ur smo se prvi dve uri igrali gibalni igri, povezani s temama

"FLOWERS" in "ANIMALS", drugi dve uri smo se igrali gibalni igri, povezani s temama

"BODY PARTS" in "WEATHER", zadnji dve uri pa smo utrjevali usvojeno besedišče in se igrali vse štiri gibalne igre. Vsako uro sem razdelila na enake dele, tako da smo vse gibalne igre izvajali enako dolgo. Krajši gibalni igri "ANIMALS" in "WEATHER" smo v določenem času izvedli večkrat, saj je manjše število besed omogočilo več ponovitev. Gibalni igri "FLOWERS"

in "BODY PARTS" pa smo v določenem času izvedli v manj ponovitvah, saj vključujeta več angleških besed.

Pri prvi gibalni igri na temo "FLOWERS" so otroci spoznavali in utrjevali poimenovanja barv in števil v angleškem jeziku. Pred igro sem otrokom pokazala papirnate rože različnih barv (red, blue, yellow, green, orange, purple) in skupaj z otroki poimenovala njihove barve. Kasneje sem otrokom podala navodila igre. Ko sem na primer rekla: "Bring me two yellow flowers,« so otroci v igralnici poiskali dve rumeni roži. Otroci so prinesli nabrane rože, skupaj smo jih prešteli in preverili, ali so prave barve. Igro smo ponavljali z različnimi barvami rož in uporabljali števila do 10.

- 21 -

Pri drugi gibalni igri na temo "ANIMALS" so otroci spoznavali in utrjevali poimenovanja živali v angleškem jeziku. Pred igro sem na steno obesila slike določenih živali in jih skupaj z otroki poimenovala v angleškem jeziku. Otrokom sem podala navodila, da se prosto gibljejo po prostoru. Ko so zaslišali ime določene živali (bear, dog, cat, bird, snake, rabbit), so se po prostoru gibali, kot se giblje določena žival. Z gibanjem so nadaljevali, dokler nisem poimenovala nove živali.

Pri tretji gibalni igri na temo "BODY PARTS" so otroci spoznavali in utrjevali poimenovanja delov telesa v angleškem jeziku. Igra je potekala po navodilih igre "Simon says". Otrokom sem podala navodila, da se morajo dotakniti določenega dela telesa, ki jim ga določi Simon (eyes, nose, mouth, ear, arm, elbow, leg, knee). Paziti so morali, da se določenega dela telesa dotaknejo samo, če pred poimenovanjem dela telesa rečem: "Simon says …" Otrok, ki se je dotaknil določenega dela telesa, ki sem ga poimenovala, ne da bi pred tem rekla "Simon says ...", je bil izključen iz igre. Zmagal je otrok, ki je zadnji ostal v igri. Igro smo prilagodili tako, da je Simon rekel, da se spremenijo v psa in dodal nov del telesa (a tail).

Pri zadnji gibalni igri na temo "WEATHER" so otroci spoznavali in utrjevali poimenovanja vremena oziroma vremenskih pojavov v angleškem jeziku. Pred igro smo z otroki skupaj v angleščini poimenovali vremenske pojave na sličicah, prilepljenih na steno igralnice. Igra je potekala po navodilih igre "letalo, potres, poplava". Z otroki smo pred začetkom igre skupaj določili poseben gib za določen vremenski pojav. Na primer, ko bo sijalo sonce, se vsi uležejo na tla in se sončijo. Ko sem poimenovala določen vremenski pojav (sun, rain, hail, wind, clouds), so otroci ponovili določen gib, ki smo ga predhodno določili.

Med izvajanjem gibalnih dejavnosti so si otroci med seboj pomagali. Tisti z več predhodnega znanja so otrokom, ki niso razumeli vseh besed, pomagali do pravilne rešitve.

3.6 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV

Podatke, pridobljene s ček liste, sem obdelala s kvantitativno metodo in jih predstavila s pomočjo grafov. Podatki, pridobljeni z intervjuji otrok, so prikazani v grafu, rezultati z opazovalnih obrazcev vzgojiteljic pa so predstavljeni v opisni obliki.

- 22 -

3.7 REZULTATI IN RAZPRAVA

V tem poglavju so predstavljeni stolpčni grafikoni, ki prikazujejo povprečno število angleških besed, ki so jih otroci prepoznali in poimenovali pri posameznem preverjanju.

Najprej so predstavljeni rezultati predtesta, da bo kasneje viden otrokov napredek v poznavanju besedišča.

Pri predtestu so otroci povprečno prepoznali 10,3 besed in poimenovali 6,6 besed od skupno 36 besed.

Graf 1: Količina prepoznanih in poimenovanih angleških besed pri predtestu

R1: Koliko novih besed v angleščini bodo otroci prepoznali in poimenovali po dveh tednih izvajanja gibalnih iger v angleščini?

Pri prvem testu, ki sem ga izvedla po dveh tednih izvajanja gibalnih iger v angleščini, so otroci povprečno prepoznali 24,3 besed in poimenovali 15,3 besed.

Otroci so torej po dveh tednih izvajanja gibalnih iger v angleščini povprečno prepoznali 14 besed in poimenovali 8,7 besed več kot pri predtestu.

0 4 8 12 16 20 24 28 32 36

prepoznane besede poimenovane besede

- 23 -

Graf 2: Količina prepoznanih in poimenovanih angleških besed pri prvem testu v primerjavi s predtestom

Otrokom najbolj poznane besede so bile angleške besede za števila. Večina otrok je poznala besede za števila do 5. Kot sem opazila na praksi pri drugih otrocih, so števila v angleščini prva stvar, ki jo starši ali vzgojitelji naučijo oziroma predstavijo otrokom. Veliko otrok je vedelo angleške besede za barve in živali. Ker je največ otrok za svojo najljubšo gibalno igro izbralo igro "ANIMALS", lahko predvidevamo, da so bili otroci za to igro najbolj motivirani in so posledično prepoznali in poimenovali veliko angleških besed za živali. Reinders (2015) je zapisal, da se otroci bolje in lažje učijo tujega jezika, če so samozavestni in za učenje visoko motivirani. Otroci z visoko motivacijo za učenje večkrat komunicirajo v tujem jeziku, imajo oziroma ustvarijo si več možnosti za utrjevanje in vajo tujega jezika ter postanejo bolj aktivni in samostojni govorci. Otrokom najmanj poznane besede so bile angleške besede za dele telesa in vremenske pojave, saj sem že pri predtestu opazila, da večina otrok ne pozna teh izrazov. Le nekaj otrok je poznalo angleške besede za sonce, oči in roke.

R2: Koliko novih besed v angleščini bodo otroci prepoznali in poimenovali po dvotedenskem premoru brez izvajanja gibalnih iger v angleščini?

Pri drugem testu, ki sem ga izvedla po dvotedenskem premoru brez izvajanja gibalnih iger v angleščini, so otroci povprečno prepoznali 25,1 besed in poimenovali 16,2 besed.

Otroci so torej po dvotedenskem premoru brez izvajanja gibalnih iger v angleščini povprečno prepoznali 1,1 besedo in poimenovali 1,2 besede več kot pri prvem testu, takoj po končanih dejavnostih.

0 4 8 12 16 20 24 28 32 36

prepoznane besede pri

predtestu prepoznane besede pri

prvem testu poimenovane besede pri

predtestu poimenovane besede pri prvem testu

- 24 -

S prosto igro v strukturiranem angleškem kotičku otroci svoje znanje angleščine nadgradijo in okrepijo, saj v prosti igri uporabljajo novo naučeno besedišče tujega jezika. Otrokom je omogočena prosta igra, ki jo po svojih željah oblikujejo po svoje (Robinson idr., 2015). Ker so se otroci med dvotedenskim premorom igrali v angleškem kotičku, so napredovali v poznavanju angleškega besedišča tudi brez izvajanja gibalnih iger in brez načrtnega poučevanja angleščine.

Ker pa se otroci lahko sami odločijo za potek svoje proste igre, so otroci bolje osvojili angleške besede iz gibalne igre, ki so se jo večkrat sami igrali.

Graf 3: Količina prepoznanih in poimenovanih angleških besed pri drugem testu v primerjavi s predtestom in prvim testom

Pri drugem testu sem opazila napredek otrok predvsem pri besedah, za katere sta vzgojiteljici opazili, da so jih otroci uporabljali v svoji prosti igri. Otroci so najbolj napredovali pri angleških besedah za barve in števila. Prav tako sem opazila napredek pri prepoznavi angleških besed za živali. Manjši napredek sem opazila pri angleških besedah za dele telesa in vremenske pojave.

Predvidevam, da otroci teh besed niso vključili v svojo prosto igro, saj najmanj poznajo ti dve temi. Glede na rezultate testa bi v prihodnje oziroma če bi imela možnost nadaljevati z dejavnostmi, več časa namenila gibalnima igrama "BODY PARTS" in "WEATHER", da bi otroci imeli več možnosti usvojiti tudi to besedišče.

0 4 8 12 16 20 24 28 32 36

prepoznane besede pri

predtestu

prepoznane besede pri prvem

testu

prepoznane besede pri drugem testu

poimenovane besede pri

predtestu

poimenovane besede pri prvem

testu

poimenovane besede pri drugem testu

- 25 -

R3: Kako pogosto bodo otroci uporabljali novo naučene angleške besede v prosti igri v dvotedenskem obdobju po izvajanju gibalnih iger v angleščini?

Vzgojiteljici sta v obdobju dveh tednov po izvajanju gibalnih iger v angleškem jeziku spremljali prosto igro otrok in vsakič, ko sta opazili, da otroci v svoji igri uporabljajo angleške besede, to tudi zabeležili.

Prvič sta to opazili že po naši prvi skupni uri. Po igri so se otroci odpravili na igrišče. Ko so se vrnili v igralnico, sta vzgojiteljici opazili, da so otroci takoj stekli do sličic, ki so bile prilepljene na omaro v igralnici. Skupaj so poimenovali, kaj je na sličicah, nekateri v slovenščini, nekateri pa tudi že v angleščini.

V obdobju dveh tednov, ko nismo izvajali gibalnih iger v angleščini, so otroci imeli na voljo sličice vseh angleških besed, ki smo se jih skupaj naučili. Sličice so bile prilepljene na omaro v igralnici v "angleškem kotičku". Vzgojiteljici sta skoraj vsak dan opazili, da so otroci pristopili do sličic, si jih ogledovali in ponavljali angleške besede. Če se je kateri izmed otrok zmotil in napačno poimenoval na primer žival s slike ali zanjo uporabil slovensko besedo, so ga ostali otroci hitro popravili.

Podobno je ugotovila Mourão (2014) v svoji raziskavi, in sicer da angleški kotiček otrokom omogoča dostop do materiala, ki so ga otroci uporabljali na uri angleščine, kar jim pomaga vpeljati tuji jezik v svoj vsakdan tudi brez prisotnosti učiteljice angleščine. Z materialom se lahko otroci skozi ves dan igrajo in s tem vključijo angleščino v svojo rutino in načrtovanje dejavnosti (prav tam).

Prav tako so otroci uporabljali različne angleške besede v prosti igri brez sličic. Občasno so uporabili besedno zvezo "thank you" in besedi "yes" in "no". Besede, ki pa sem jih izbrala jaz, so večinoma uporabljali v igri na prostem. Večkrat sta vzgojiteljici opazili, da so se otroci igrali igro "ANIMALS". Tekali so po travniku, eden izmed otrok je poimenoval žival in vsi otroci so se premikali kot poimenovana žival.

V igralnici so ob likovnem ustvarjanju za poimenovanja barv, s katerimi so ustvarjali, uporabljali angleške besede. Med seboj so se spodbujali in se spraševali: "Katero barvico imaš ti? Moja je 'blue'." Nekateri otroci so povedali cele stavke v angleščini, na primer: "What colour do you have? Mine is yellow." Angleška poimenovanja za barve so uporabljali tudi pri igri s kockami. Opisovali so svoje stolpe oziroma konstrukcije in poimenovali barve, ki so jih uporabili.

- 26 -

Ker v istem vrtcu opravljam tudi študentsko delo, sem otroke iz te skupine vsakodnevno srečevala. Deklica S. je do mene pristopila na igrišču in me vprašala: "Urša, kaj po angleško pomeni 'Merry Christmas'?" Vesela sem bila, saj so otroci tako pokazali željo po znanju angleških besed, v meni pa so videli osebo, ki jim te informacije lahko poda. Večkrat se mi je zgodilo, da sem otroke srečala tudi na poti domov. Vsakič so staršem z veseljem povedali:

"Glej, to je Urša, ki me uči angleščino." Eden izmed staršev mi je povedal, da njegov otrok doma vsakič pove vse, kar smo se skupaj naučili, in tudi njih nauči vse nove angleške besede.

Vzgojiteljici sta mi sporočili, da je veliko staršev enako povedalo tudi njima. Večina otrok je doma z veseljem vsem pokazala novo znanje in ga želela uporabljati tudi doma.

R4: Katera gibalna igra v angleščini bo otrokom najbolj všeč?

Po dveh tednih izvajanja gibalnih iger v angleščini sem vsakega otroka vprašala, katera gibalna igra mu je bila najbolj všeč. Večina otrok se ni mogla odločiti le za eno gibalno igro in rekli so, da so jim bile všeč vse. Štirje otroci so se na koncu odločili za gibalno igro "ANIMALS", trije za gibalno igro "FLOWERS", trije za gibalno igro "WEATHER", dva za gibalno igro "BODY PARTS", devet otrok pa je vztrajalo z odgovorom, da so jim bile vse igre enako všeč.

Graf 4: Prikaz izbranih najljubših gibalnih iger otrok

Glede na rezultate testov, ki sem jih izvedla po izvajanju gibalnih iger v angleščini, lahko predvidevamo, da so otroci za svoje najljubše gibalne igre izbrali tiste, ki vključujejo njim najbolj poznane besede. Andugar in Cortina-Perez (2018) sta zapisali, da je v predšolskem obdobju motivacija otrok zelo pomembna. Otroci za aktivnost niso motivirani, ker mislijo, da se bodo iz nje nekaj naučili, ampak ker je aktivnost zabavna in ker v njej lahko odkrivajo nove

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

gibalna igra

"FLOWERS" gibalna igra

"ANIMALS" gibalna igra "BODY

PARTS" gibalna igra

"WEATHER" vse gibalne igre

- 27 -

stvari. V študiji, ki so jo izvedli Stipek idr. leta 1995, so bili otroci bolj uspešni pri pridobivanju znanja pri aktivnostih, v katerih so se otroci igrali in uživali, kot pa pri strukturiranem pouku.

Iz tega lahko sklepamo, da se otroci najbolje učijo skozi igro.

- 28 -

4 ZAKLJUČEK

Pisanja diplomskega dela in izvedbe raziskave sem se zelo veselila, saj so mi od nekdaj blizu tuji jeziki, predvsem angleščina. Zanimalo me je, kako otrokom predstaviti nov jezik, s katerim večina še ni imela formalnega stika. S pisanjem diplomskega dela sem se naučila pomembnosti zgodnjega učenja tujega jezika, saj se otroci v predšolskem obdobju najlažje naučijo novega jezika.

Pred izvedbo raziskave otrok in vzgojiteljic nisem poznala, a so me kljub temu vsi odlično sprejeli in z menoj sodelovali. Nekateri otroci so bili na začetku, ko sem izvajala predteste nekoliko sramežljivi, a smo se skupaj skozi igro ugibanja besed v angleščini (ček lista) sprostili.

Otroci so bili pred prvo uro izvajanja naših gibalnih iger zelo navdušeni in neučakani.

Spraševali so me, kaj se bomo igrali in ali se bomo igrali z istimi slikovnimi karticami kot pri predtestu. Med samim izvajanjem gibalnih iger v angleščini so otroci odlično sodelovali in si med seboj pomagali. Po vsaki uri so mi rekli, da komaj čakajo da se spet vidimo in skupaj igramo. To mi je dalo potrditev, da so v naših skupnih urah res uživali in bili motivirani za učenje.

Po vsaki skupni uri sem opazila napredek otrok v njihovem poznavanju besedišča. Vsakič je več otrok razumelo več besed in se z njimi tudi izražalo. S tem sem dobila potrditev, da se otroci med izvajanjem iger res učijo, kar je pokazal tudi test po dveh tednih.

V sklopu prvega raziskovalnega vprašanja me je zanimalo, koliko novih besed v angleščini bodo otroci prepoznali in poimenovali po dveh tednih izvajanja gibalnih iger v angleščini.

Ugotovila sem, da so otroci v povprečju prepoznali 14 besed in poimenovali 8,7 besed več kot pri predtestu. V sklopu drugega vprašanja me je zanimalo, koliko novih angleških besed bodo otroci prepoznali in poimenovali po dvotedenskem premoru brez izvajanja gibalnih iger v angleščini. Otroci so povprečno prepoznali 1,1 besedo in poimenovali 1,2 besede več kot pri prvem testu, takoj po končanih dejavnostih. Pri tretjem raziskovalnem vprašanju me je zanimalo, kako pogosto bodo otroci uporabljali novo naučene angleške besede v prosti igri v dvotedenskem obdobju po izvajanju gibalnih iger v angleščini. Ugotovila sem, da so otroci zelo pogosto oziroma skoraj vsakodnevno uporabljali novo naučene angleške besede. Uporabljali so jih v prosti igri v angleškem kotičku, med vodenimi dejavnostmi in v prosti igri tekom dneva.

Pri zadnjem raziskovalnem vprašanju pa me je zanimalo, katera gibalna igra v angleščini bo otrokom najbolj všeč. Med otroki je najbolj priljubljena gibalna igra "ANIMALS", nato gibalni

- 29 -

igri "FLOWERS" in "WEATHER", najmanj priljubljena pa je gibalna igra "BODY PARTS".

Večina otrok pa se je odločila za vse gibalne igre, saj so jim bile vse enako všeč.

Menim, da sem izbrala odlično temo diplomskega dela, saj sem to temo z veseljem raziskovala in o njej tudi z veseljem pisala. Prav tako pa sem uživala tudi v izvajanju raziskave v vrtcu, saj me delo z otroki zelo veseli. Zelo vesela sem bila, da so v gibalnih igrah v angleščini uživali tudi otroci in se naučili nekaj novega. Izbrala sem primerne gibalne igre, saj so otroci razumeli njihova navodila, aktivno sodelovali in se prek njih naučili nove angleške besede.

Vesela sem, da sem dobila priložnost izvesti svojo raziskavo, saj sem s tem dobila potrditev, da otroke prek gibalnih iger lahko naučimo tuj jezik. Menim, da se premalo zavedamo, koliko so zmožni predšolski otroci, jim ne ponujamo dovolj možnosti za učenje novih stvari in ne postavljamo dovolj velikih izzivov, kot je na primer učenje tujega jezika. Znanje, ki sem ga pridobila s pisanjem diplomske naloge in izvedbo raziskave, bom z veseljem vključila v svoje nadaljnje delo, kjer bom lahko otroke še bolj intenzivno učila angleški jezik.

- 30 -

5 VIRI IN LITERATURA

1. Andugar, A. in Cortina-Perez, B. (2018). EFL Teachers' Reflections on Their Teaching Practice in Spanish Preschools: A Focus on Motivation.V M. Schwartz (ur.), Preschool Bilingual Education (str. 219-244).

2. Aras, S. (2016). Free play in early childhood education: a phenomenological study.

Early Child Development Care, 186(7), 1173-1184.

3. Bevec Jevnikar, N. (2020). Angleščina v vrtcu je zabavna. V M. Željeznov Seničar (ur.), Vzgojno izobraževalne potrebe predšolskega otroka: XIII. mednarodna strokovna konferenca vzgojiteljev v vrtcih (str. 376-378). Ljubljana: MiB.

4. Bognar, L. (1987). Igra pri pouku na začetku šolanja. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

5. Brewster, J., Ellis, G. in Girard, D. (2002). The Primary English Teacher's Guide: New Edition. Essex: Penguin English Guides.

6. Brumen, M. (2004). Didaktični nasveti za začetno poučevanje angleškega in nemškega jezika. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

7. Brumen, M. (2009). Učenje in poučevanje dodatnih jezikov v otroštvu. V K. Pižorn (ur.), Prednosti učenja tujega jezika v predšolski dobi (str. 63-70). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

8. Cajhen, S. (2010). Didaktične igre pri pouku tujega jezika. V M. Turk Škraba (ur.), Drugi tuji jezik v osnovni šoli (str. 210-242). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

9. Cameron, L. (2001). Teaching languages to young learners. Cambridge: Cambridge University Press.

10. Čas, M. in Krajnc M. (2015). Otroška razigranka: učbenik/priročnik za modul Igre za otroke v programu Predšolska vzgoja. Velenje: Modart.

11. Derganc, E. (2015). From head to toe – Zgodnje učenje tujih jezikov preko gibalnih dejavnosti. V M. Željeznov Seničar (ur.), Gibanje in predšolski otrok: zbornik VIII.

mednarodna strokovna konferenca vzgojiteljev v vrtcih (str. 18-27). Ljubljana: MiB.

12. Dobrila, V., Gorjup, P. in Potočnik B. (2009). 80 iger za učenje tujih jezikov: priročnik za učitelje. Radovljica: Didakta.

13. Donoša, A. (2020). Igra je naš vsakdan. V M. Željeznov Seničar (ur.), Vzgojno izobraževalne potrebe predšolskega otroka: XIII. mednarodna strokovna konferenca vzgojiteljev v vrtcih (str. 269-271). Ljubljana: MiB.