ŽIVALI V ANGLEŠKEM JEZIKU V PREDŠOLSKEM OBDOBJU

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

EVA STARE

UPORABA SLIKANIC Z ZAVIHKI KOT SPODBUDA PRI UČENJU POIMENOVANJA

ŽIVALI V ANGLEŠKEM JEZIKU V PREDŠOLSKEM OBDOBJU

DIPLOMSKO DELO

Ljubljana, 2021

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

Študijski program: predšolska vzgoja

EVA STARE

Mentorica: doc. dr. Mateja Dagarin Fojkar

UPORABA SLIKANIC Z ZAVIHKI KOT SPODBUDA PRI UČENJU POIMENOVANJA

ŽIVALI V ANGLEŠKEM JEZIKU V PREDŠOLSKEM OBDOBJU

DIPLOMSKO DELO

Ljubljana, 2021

POVZETEK

V diplomskem delu sem raziskovala, ali slikanice z zavihki motivirajo predšolske otroke za učenje angleškega jezika in ali lahko predšolske otroke naučim poimenovanja določenih živali v angleškem jeziku s pomočjo izbranih slikanic z zavihki.

V teoretičnem delu diplomskega dela sem pisala o zgodnjem poučevanju angleškega jezika in o motivaciji otrok za učenje angleškega jezika. Nato sem se osredotočila na slikanice in njihov pomen pri poučevanju angleškega jezika. Navedla sem merilo za izbiro slikanic, ki pripomore k uspešnemu poučevanju angleškega jezika, in opisala različne vrste slikanic. Ob koncu teoretičnega dela sem se osredotočila na slikanice z zavihki. Navedla sem nekaj primerov slikanic z zavihki, ki so primerne za poučevanje angleškega jezika v predšolskem obdobju.

V empiričnem delu diplomskega dela sem pisala o načrtovanju in izvajanju dejavnosti na temelju izbranih slikanic z zavihki v angleškem jeziku. Dejavnosti sem izvajala v marcu in aprilu 2021. Načrtovala sem predtest in test po obravnavi slikanic ter šest vmesnih učnih priprav, ki so vključevale slikanico z zavihki. Vsako pripravo sem izvedla v enem dnevu. Na začetku sem vedno najprej prebrala slikanico, nato so sledile raznovrstne dejavnosti, ki so temeljile na poslušanju in poimenovanju živali v angleškem jeziku.

Ko sem končala z izvajanjem dejavnosti, sem preverila, ali so se otroci naučili poimenovanja živali v angleškem jeziku. Rezultate sem primerjala z rezultati, ki sem jih dobila pri predtestu pred začetkom izvajanja načrtovanih dejavnosti. Ugotovila sem, da so slikanice z zavihki primerne za poučevanje angleškega jezika na tej stopnji. Prav tako so se vsi otroci naučili poimenovati vse izbrane živali v angleškem jeziku. Slikanice z zavihki so otroke močno motivirale za učenje angleškega jezika in so vseskozi aktivno sodelovali v dejavnostih.

Prek raziskovanja in izvajanja načrtovanih dejavnosti v vrtcu sem ugotovila, da otroci zelo uživajo pri učenju angleškega jezika. Ob ustrezni motivaciji in pristopu bodo zelo dejavni in posledično si bodo novo znanje zapomnili učinkoviteje.

Ključne besede: angleški jezik, slikanice z zavihki, učenje poimenovanja živali, vrtec, zgodnje poučevanje tujega jezika

ABSTRACT

In the diploma thesis, I was researching whether Lift-the-Flap storybooks motivate preschool children to learn the English language and if I can teach preschool children the names of animals in English with chosen Lift-the-Flap storybooks.

In the theoretical part I described early foreign language teaching and children's motivation for learning the English language. I focussed on storybooks and their importance in teaching English. I added the criteria for choosing the right storybook and described different types of storybooks. At the end of the theoretical part, I examined Lift-the-Flap storybooks. I also added a few examples of Lift-the-Flap storybooks that are appropriate for teaching English at preschool level.

The empirical part contains planning and implementation of activities based on the chosen Lift-the-Flap storybooks. I performed the activities throughout March and April 2021. I planned a test before discussing the storybooks, a test after discussing the storybooks and six lessons in between. I taught one lesson per day. I always read the storybook first and then did different activities with children that are based on listening and naming the animals in English.

At the end, I checked if children learned the chosen animals with the test. I compared the results with the results of the test I used at the beginning. I came to the conclusion that we can teach children English with Lift-the-Flap storybooks and all the children learned all the chosen animals in English. Lift-the-Flap storybooks highly motivated children for learning English.

I realized preschool children really enjoy learning English. With the right motivation and approach, children will be very active and consequently learning English will be more efficient.

Key words: early foreign language teaching, English language, kindergarten, learning animals in English, Lift-the-Flap storybooks

VSEBINA

I. UVOD ... 1

II. TEORETIČNI DEL ... 2

1. ZGODNJE POUČEVANJE ANGLEŠKEGA JEZIKA ... 2

1.1. MOTIVACIJA OTROK ZA UČENJE ANGLEŠKEGA JEZIKA ... 4

2. POMEN SLIKANIC PRI POUČEVANJU ANGLEŠKEGA JEZIKA ... 7

2.1. MERILA ZA IZBIRO SLIKANIC ... 8

3. SLIKANICA ... 10

3.1. RAZVOJ SLIKANICE ... 12

3.2. KAKOVOSTNA SLIKANICA ... 12

3.3. ZAHTEVNOSTNE STOPNJE SLIKANIC ... 14

3.4. VRSTE SLIKANIC ... 15

3.5. SLIKANICE Z ZAVIHKI ... 17

III. EMPIRIČNI DEL ... 25

1. OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA ... 25

1.1. CILJI RAZISKOVANJA... 25

1.2. RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ... 25

1.3. OSNOVNA RAZISKOVALNA METODA ... 26

1.4. RAZISKOVALNI VZOREC ... 26

1.5. POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV ... 26

1.6. POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV ... 26

2. PRIPRAVA NA IZVEDBO DEJAVNOSTI V VRTCU ... 26

3. IZVEDBA DEJAVNOSTI V VRTCU ... 27

3.1. PREVERJANJE PREDZNANJA OTROK ... 27

3.2. DOMAČE ŽIVALI – SPOT GOES TO THE FARM (1) ... 30

3.3. DOMAČE ŽIVALI – SPOT GOES TO THE FARM (2) ... 33

3.4. DOMAČE ŽIVALI – OH DEAR! (1) ... 35

3.5. DOMAČE ŽIVALI – OH DEAR! (2) ... 38

3.6. ŽIVALI IZ ŽIVALSKEGA VRTA – DEAR ZOO (1) ... 40

3.7. ŽIVALI IZ ŽIVALSKEGA VRTA – DEAR ZOO (2) ... 42

3.8. PREVERJANJE ZNANJA PO OBRAVNAVANJU SLIKANIC Z ZAVIHKI ... 45

4. ODGOVORI NA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ... 47

III. ZAKLJUČEK ... 49

VIRI IN LITERATURA ... 50

SPLETNI VIRI SLIKOVNEGA GRADIVA ... 52

KAZALO SLIK

Slika 2: Naslovnica slikanice Where's Spot? ... 19

Slika 3: Naslovnica slikanice Peek-a-Moo! ... 20

Slika 4: Naslovnica slikanice Seek & Peek Farm ... 20

Slika 5: Naslovnica slikanice Where is Baby's Belly Button? ... 21

Slika 6: Naslovnica slikanice I say, You Say Opposites! ... 21

Slika 7: Naslovnica slikanice Lift the Flap Colours ... 21

Slika 8: Naslovnica slikanice Lift the flap Counting Book ... 22

Slika 9: Naslovnica slikanice My Backpack! ... 22

Slika 10: Naslovnica slikanice Spot Goes to the Farm ... 23

Slika 11: Naslovnica slikanice Oh Dear! ... 23

Slika 12: Naslovnica slikanice Dear Zoo ... 24

Slika 13: Plakata ZOO ANIMALS in FARM ANIMALS ... 44

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 2: Opazovalna lista za preverjanje znanja po obravnavi slikanic z zavihki ... 47

1

I. UVOD

V današnjem času je poučevanje angleškega jezika zelo pomembno in se začne že v predšolskem obdobju. Pri tem je izjemnega pomena, na kakšen način predšolskim otrokom predstavimo in posredujemo angleški jezik. Za čim bolj učinkovito poučevanje angleškega jezika morajo vzgojitelji uporabiti raznovrstne primerne pristope, ki temeljijo predvsem na igri. Tako bodo pri otrocih vzbudili veselje do učenja tujega jezika. Posledično bodo otroci dobro motivirani in bolj aktivni pri dejavnostih, medtem ko bo usvojeno znanje razumljivejše in trajno.

Pristopov za poučevanje angleškega jezika v predšolskem obdobju, ki so primerni in učinkoviti, je veliko, med njimi je poučevanje angleškega jezika prek gibanja, prek igre, s pomočjo lutke, prek glasbene in likovne umetnosti ter s pomočjo zgodb in slikanic. Osredotočila sem se na poučevanje angleščine v predšolskem obdobju s pomočjo slikanic, natančneje s pomočjo slikanic z zavihki.

Avtorica L. Cameron (2001) pravi, da se otroci prek slikanic in zgodb zatečejo v domišljijski svet, kjer se zabavajo in hkrati učijo tujega jezika. Poleg tega imajo slikanice še veliko drugih pozitivnih vplivov na učenje angleškega jezika v predšolskem obdobju. Avtorici G. Ellis in J. Brewster (2014) jih navajata kar nekaj, med njimi tudi razvoj domišljije, s čimer podpreta tudi Cameronovo (2001).

A za poučevanje angleškega jezika s pomočjo slikanice ni dovolj prva slikanica, ki nam pride pod roke. Če hočemo doseči svoj namen in otrokom uspešno predstaviti izbrano temo v angleškem jeziku, moramo slikanico izbrati po določenih merilih. Tudi ta merila za izbiro ustrezne slikanice sta zbrali in predstavili avtorici G. Ellis in J.

Brewster (2014).

2

II. TEORETIČNI DEL

1. ZGODNJE POUČEVANJE ANGLEŠKEGA JEZIKA

»Osnovni cilj zgodnjega učenja tujega jezika je ustvariti v otroku pozitiven odnos do učenja jezika nasploh« (Seliškar, 1995, str. 5).

Zgodnje učenje tujega jezika je vsako učenje tujega jezika v predšolski dobi. Globalni cilj zgodnjega učenja tujega jezika je naučiti otroke medsebojne, proste izmenjave besed in jim vzbuditi veselje do usvajanja tujega jezika. Dejavnosti učenja tujega jezika morajo biti zabavne, da otroke pritegnejo. Takšne dejavnosti vključujejo veliko ponavljanja, kot so pesmi, igre, izštevanke, uganke, zgodbe, igranje vlog … Tako se bodo otroci hkrati zabavali in učili. Na ta način učenje poteka hitreje in pridobljeno znanje bo trajnejše. Vzgojitelj ima pri tem predvsem nalogo vzbuditi in obdržati motivacijo otrok ter jim omogočati uporabo tujega jezika kot sredstvo komunikacije (Seliškar, 1995).

Večjezičnost spodbuja strpnost, spoštovanje različnosti in drugačnosti med različnimi narodi in jezikovnimi skupinami. V evropskem in slovenskem okolju se učenje in poučevanje tujega jezika pomikata v zgodnejše obdobje. Otroci se lahko začnejo tujega jezika učiti že v vrtcu in v prvem razredu osnovne šole. Vsi otroci z obveznim učenjem tujega jezika začnejo v drugem razredu osnovne šole. Z zgodnjim poučevanjem in učenjem tujega jezika otroci postanejo uspešni govorci, kar jim posledično omogoča več možnosti za zaposlitev v širšem svetovnem merilu (Bela knjiga, 2011).

Da bi otroci usvojili in razvili odlično znanje angleškega jezika, je pomembno, da se poučevanje začne v zgodnjih letih otroštva. Angleški jezik je viden kot mednarodni jezik na vse več področjih ter nam omogoča socialno in ekonomsko napredovanje.

Ravno zaradi tega je pritisk, da otroci obvladajo angleščino, vse večji (Murphy in Evangelou, 2016).

Učenje in poučevanje tujega jezika v vrtcu se integrira v vsakdanje dnevne dejavnosti. Učenje poteka po tematskih področjih ter prek veččutnega in celostnega učenja. To pomeni, da mora biti učenje aktivno, sodelovalno, metakognitivno, problemsko, projektno ter podprto z raziskovanjem in odkrivanjem. Učni cilji, situacije in načini vrednotenja dosežkov morajo biti čim izvirnejši in čim bolj raznoliki.

3

Pomembno je, da je učenje tujega jezika usmerjeno k otroku in omogoča individualizacijo. Za uspešno učenje in poučevanje tujega jezika v predšolskem obdobju je pomembna tudi usposobljenost vzgojiteljev. Uporabiti morajo ustrezne sodobne pristope za poučevanje mlajših otrok (Bela knjiga, 2011).

Usvajanje tujega jezika pri otrocih poteka prek celostnega pridobivanja novih znanj in vedenj, kot so spoznavanje glasovne podobe, ugotavljanje pomena besed, ugotavljanje razlik in podobnosti v vedenjskih vzorcih sporočanja, prehajanje k zavestnemu usvajanju jezikovnih struktur in primerjanje obeh jezikov (Brumen, 2004).

Da otrokom omogočimo čim bolj optimalno in uspešno usvajanje tujega jezika, moramo uporabiti primerne tehnike, metode in strategije poučevanja. Med primerne tehnike, metode in strategije poučevanja sodijo raziskovalne, domišljijske, posnemovalne in simbolične igre; raba in urjenje jezikovnih struktur prek govora, recitiranja, petja, ritmiranja in igranja vlog; spodbujanje tvorbe besedil, dopolnjevanje, povezovanje in razvrščanje jezikovnih struktur ter nebesedni odziv, kot so ples, risanje, gib, likovno ustvarjanje (Brumen, 2004).

Usvajanje tujega jezika temelji na naslednjih izhodiščih:

• Pri organiziranju dejavnosti usvajanja tujega jezika upoštevamo otrokov jezikovni, čustveni, spoznavni, psihični in družbeni razvoj.

• Upoštevamo otrokove predispozicije za učenje jezikov, kot so inteligentnost, mišljenje, spoznavanje in razlike med spoloma.

• Upoštevamo pogoje za razvoj predispozicij za učenje jezikov.

• Pomembne so posebnosti tujega jezika, ki ga otroci usvajajo, na primer didaktika tujega jezika.

• Ne smemo pozabiti na možnosti rabe jezika v otrokovem neposrednem okolju (Čok, 1999).

Poučevanje tujega jezika na predšolski stopnji se razlikuje od poučevanja mladostnikov in odraslih. Za uspešno poučevanje otrok na predšolski stopnji je pomembno, da poznamo in razumemo otrokov svet in njegov vsakdanjik. Posledično se morajo vsebine povezovati z otroki in njihovimi izkušnjami. Pri tem je treba upoštevati razvojne značilnosti predšolskih otrok. Zavedati se moramo, da je otrok egocentričen; da še vedno razvija svoj prvi jezik; da ga zanima ogromno drugih

4

stvari, zato usvajanje tujega jezika poteka počasneje; da je spontan in vedoželjen;

ima željo po nastopanju; rad posnema govor in dejanja odraslih ter da še nima povsem razvitega spomina, zato hitro pozablja in potrebuje več ponavljanja (Skela idr., 1999).

Tudi L. Cameron (2001) pravi, da so najuspešnejše dejavnosti tiste, ki upoštevajo potrebe in interes otrok ter ne interes vzgojitelja. Delo vzgojitelja, načrtovanje ciljev in celotno usvajanje jezika naj torej potekajo usmerjeno na otroke. L. Cameron (prav tam) dodaja, da je otrokom manj nerodno govoriti v tujem jeziku kot odraslim in posledično, zaradi manjših zadržkov, usvojijo bolj avtohton naglas usvojenega jezika.

Pri poučevanju otrok sledimo njihovemu intelektualnemu razvoju, zato se izogibamo abstraktnim pojmom, pravilom in pojasnilom. Za otroke je pomembnejša funkcionalna raba jezika, ki je postavljen v jasen kontekst. Prav tako ne smemo pozabiti na zbranost, ki bo ob nezanimivi, pretežki ali neuporabni vsebini zelo kratka. Ker je usvajanje tujega jezika za otroke naporno, je pomembno, da vzgojitelj pripravi raznovrstne, zanimive in zabavne dejavnosti ter s tem spodbuja notranjo motivacijo otrok. K pozitivnemu odnosu do usvajanja tujega jezika bo vzgojitelj pripomogel z dejavnostmi, ki spodbujajo vsa čutila otrok. Poučevanje naj zato vključuje igralne, praktične dejavnosti, projekte, risanje in čutne pripomočke (Skela idr., 1999). J. Skela idr., (prav tam) prav tako spodbujajo, naj bodo vzgojitelji sproščeni, veseli in potrpežljivi, ker tako otroke sprostijo in jih spodbujajo.

N. Seliškar (1995) navaja nekaj dolgoročnih ciljev učenja tujega jezika:

• razvijanje občutka za jezik, pridobivanje pozitivnega odnosa, samozaupanja in spretnosti;

• priprava za kasnejše učenje;

• vzbujanje občutka za drugačno kulturo, prek usvajanja tujega jezika otrok spoznava tudi tujo kulturo;

• splošni razvoj intelektualne, socialne in čustvene rasti.

1.1. MOTIVACIJA OTROK ZA UČENJE ANGLEŠKEGA JEZIKA

Učenje tujega jezika ima pomemben vpliv na socialno naravo učenca, saj učenje poleg usvajanja spretnosti in jezikovnih vsebin vključuje še privzemanje kulturnih in

5

družbenih vzorcev vedenja ter spremembe samopodobe. Na uspešnost usvajanja tujega jezika močno vpliva motivacija (Skela idr., 1999).

R. E. Ames in C. Ames (1984) pravita, da je motivacija odvisna od človekovih misli in ne od nekega instinkta, potrebe ali zagona. J. Skela idr. (1999) motivacijo opredeljujejo kot proces, ki spreminja poučevanje v učenje, zajema vse pobude in usmeritve, ki določajo trajanje in intenzivnost znanja. Motivacija je najprej zunanja, torej pobude in dražljaji okolja, vzgojiteljev in staršev. Iz zunanje motivacije se kasneje razvije notranja motivacija ob pogovoru, igri s sovrstniki, gledanju televizije

…, ko ima otrok lasten interes za usvajanje tujega jezika (Skela idr., 1999). Po D.

Stipek (2002) je notranja motivacija prirojeno nagnjenje k razvoju sposobnosti in k vključevanju v učne dejavnosti, pri čemer zunanja spodbuda ni potrebna. Notranja motivacija je še toliko pomembnejša v primerih, kjer zunanja motivacija ni prisotna.

Zato je otroke treba spodbujati k notranji motivaciji, da bodo sposobni reševati in izvajati naloge kasneje v življenju, kjer ne bo prisotne zunanje motivacije. Nekatere študije so odkrile, da okoliščine, ki spodbujajo notranjo motivacijo, prav tako vplivajo na večjo ustvarjalnost. Vzgojitelji bodo pri otrocih pozitivno vplivali na razvoj ustvarjalnosti, če bodo usmerjali otrokovo pozornost na njegovo notranjo motivacijo in stran od zunanje nagrade, ki je povezana z dejavnostjo (Stipek, 2002).

Motivacija je psihološki proces, ki spodbuja in usmerja naše vedenje, čustva, misli, stališča, prepričanja; usmerja nas k cilju ter vpliva na smer, vztrajnost in intenzivnost vedenja. Motivirano vedenje se kaže v povečanju energije; vztrajnosti, moči in učinkovitosti vedenja; usmerjenosti k cilju in v spreminjanju vedenja. Vendar so učinki motivacije začasni, kar pomeni, da smo v enem trenutku močno motivirani in v naslednjem povsem nedejavni (Kobal Grum in Musek, 2009).

M. Brumen (2004) motivacijo za usvajanje tujega jezika opredeljuje kot naravno motivacijo. Otroci takšno motivacijo pridobivajo tako pri delu v vrtcu kot tudi v vsakdanjem življenju, na primer ob poslušanju glasbe, uporabi računalnika, gledanju televizije in druženju s starši in vrstniki. Ker se otroci med seboj zelo razlikujejo, je pomembno, da vzgojitelji uporabljajo različne vrste motivacije, kot so igrače, vizualna sredstva in predmeti iz okolja. Kako vzgojitelji prepoznajo, da so otroci zares motivirani za usvajanje tujega jezika? Ko otrok želi samostojno izraziti svoje želje,

6

misli in potrebe v tujem jeziku, takrat vemo, da je notranje motiviran za usvajanje tujega jezika (Brumen, 2004).

Avtorji J. Skela idr. (1999) zastavljajo vprašanje, kateri od motivacije in uspeha je vzrok in kateri posledica. Torej, ali motivacija vodi k uspehu, ali uspeh spodbuja motivacijo. Na odnos med motivacijo in uspehom najpogosteje gledamo enosmerno, in sicer uspeh proti motivaciji, kar si lahko razlagamo, da so uspešnejši otroci bolj motivirani. Vendar J. Skela idr. (prav tam) poudarjajo, da ni nujno, da so motivirani otroci tudi uspešni.

Pomembno vlogo pri motivaciji imajo vzgojitelji, ki na otroke delujejo celostno s svojo osebnostjo, zahtevami, odnosi in najpomembneje s spodbudami. Pozitivna spodbuda bo otroke vodila do razvoja pozitivne samopodobe in pozitivne izkušnje do pozitivnih pričakovanj (Skela idr., 1999). Naloga vzgojiteljev je, da usmerijo otroke k razumevanju in razvoju svojih kompetenc ter zmanjšajo zaskrbljenost otrok do zunanjega ocenjevanja in predsodkov. Če se bodo otroci preveč osredotočali na okolje in svoje predsodke, ne bodo želeli izkoristiti priložnosti, ki bi pozitivno vplivale na njihovo prihodnost. Pomembno je, da vzgojitelji načrtujejo takšne dejavnosti, ki jih bodo otroci želeli izvajati in dokončati, saj bo to spodbudilo notranjo motivacijo otrok (Stipek, 2002).

Poleg vzgojitelja na motivacijo otrok, tako zunanjo kot notranjo, vpliva vzdušje v igralnici. To mora biti sproščeno in sodelovalno. Napake je treba obravnavati kot del učenja, zato otrokom nudimo več možnosti in jih spodbujamo z namigi. Ko vzgojitelji nimajo znanja o nečem, kar zanima otroke, naj jim to povejo in skupaj lahko poiščejo odgovore. Pomemben del pozitivnega vzdušja v igralnici je vzor vzgojitelja. Če bo vzgojitelj pokazal zanimanje in navdušenje, bo zagotovo enaka čustva vzbudil tudi pri otrocih (Stipek, 2002).

Različne vrste motivacije različno vplivajo na usvajanje tujega jezika. Integrativna motivacija vpliva na otrokov pozitivni odnos do kulture učenega jezika. Otrok ima željo komunicirati s predstavniki tuje kulture in jo spoznavati. Stopnja uspešnosti je odvisna od stopnje privlačnosti tuje kulture, katere jezik otrok usvaja. Druga vrsta motivacije je instrumentalna motivacija, ki vpliva na instrumentalno potrebo po usvajanju tujega jezika. To pomeni, da je otrok motiviran za usvajanje tujega jezika, ker ve, da mu bo nov jezik pomagal v nadaljnjem življenju, na primer pri boljši službi,

7

študiju … Čeprav ima vsaka motivacija svoj namen in vpliv, sta pri otrocih največkrat prisotni tako integrativna kot tudi instrumentalna motivacija (Skela idr., 1999).

2. POMEN SLIKANIC PRI POUČEVANJU ANGLEŠKEGA JEZIKA

Zgodbe otrokom nudijo namišljen svet, v katerega lahko vstopijo, uživajo in se hkrati učijo tujega jezika. Z njihovo pomočjo otrokom prikažemo besedila, ki izvirajo izven šolske učilnice oziroma vrtčevske igralnice. To vzpostavi nove zahteve za učitelja, vzgojitelja, ki poučuje tuji jezik. Vzgojitelj mora delati vzporedno z zgodbo, da vsebino približa otrokom in da načrtuje ustrezne dejavnosti, ki omogočajo izkušnje za učenje tujega jezika (Cameron, 2001).

Pripovedovanje zgodb je govorna dejavnost, zato so oblikovane tako, da se jih posluša in v nekaterih primerih, na primer aktivirajoča slikanica, slikanica z zavihki …, tudi aktivno sodeluje (Cameron, 2001).

Slikanice pri otrocih vzbudijo zanimanje in vključevanje na način kot zelo malo drugih metod in pripomočkov. Otroci imajo raznolike učne potrebe in so, predvsem v predšolskem obdobju, na različnih stopnjah znanja angleškega jezika. Slikanice vzgojiteljem omogočajo lažje delo, ne glede na razlike med otroki. Vsi otroci so, s pomočjo ilustracij in ustreznih vzgojiteljevih metod poučevanja, sposobni razumeti okvirno zgodbo slikanice. Vsak otrok se nato odziva po svoje, glede na svoje kognitivne sposobnosti in znanje angleškega jezika. Ker slikanice vsebujejo ponavljajočo se in lahko zapomnljivo vsebino, so najprimernejša metoda za usvajanje angleškega jezika (Ellis in Brewster).

G. Ellis in J. Brewster (2014) navajata nekaj razlogov za uporabo slikanic pri poučevanju angleškega jezika:

• Slikanice otroke motivirajo, ob njih neizmerno uživajo in pridobivajo pozitiven odnos do tujega jezika, kulture in do učenja tujega jezika.

• Prek slikanic otroci razvijajo domišljijo, se identificirajo z junaki ter skušajo razumeti zgodbo in ilustracije. Posledično razvijajo tudi ustvarjalnost.

• Slikanice pomagajo otrokom povezati domišljijski in realni svet ter jih naučijo razlikovati med njima.

8

• Skupinsko branje slikanice omogoča socializacijo. Tako vsi otroci hkrati doživljajo različna čustva, kar posledično pomaga pri otrokovem socialnem, čustvenem razvoju in razvoju otrokove samozavesti.

• Otroci slikanice radi prebirajo znova in znova, kar jim poleg ponavljajoče se strukture in besed omogoča uspešnejše usvajanje jezika in lažjo zapomnitev.

• Lahko zapomnljiva in otrokom znana vsebina omogoča vzgojiteljem pri podajanju in ponavljanju novih besed in stavkov. To bo obogatilo njihovo razmišljanje in posledično bodo sami začeli uporabljati angleški jezik.

• Prek slikanic se otroci seznanijo z ritmom, intonacijo in pravilno izgovarjavo jezika.

• Slikanice so primerne za vse otroke ne glede na njihovo stopnjo jezikovnega in kognitivnega razvoja, saj so namenjene različnim interesom in učnim potrebam.

• Slikanice predstavljajo različna okolja in kulture avtorjev in ilustratorjev, kar pomaga otrokom pri razumevanju medkulturnih razlik in razvijanju medkulturne strpnosti.

• Prek slikanic otroci razvijajo različne miselne strategije, kot so opredelitev bistva, predvidevanje, ugotavljanje pomena in izražanje domnev; spretnosti poslušanja in zbranosti.

• Slikanice presegajo vsakodnevno življenje in dejavnosti, zato otrokom omogočajo razmišljanje o idejah, čustvih in težavah, ki so zanje pomembni.

• Slikanice omogočajo vzgojiteljem uporabo metode poučevanja jezika, pri kateri je stopnja zahtevnosti rahlo nad stopnjo, ki je primerna za otroke, kar jim omogoča napredovanje v jeziku.

• Prek slikanic vzpostavljamo medpredmetno usvajanje znanja, saj omogočajo povezavo učenja angleškega jezika z drugimi področji kurikuluma.

• S pomočjo slikanic otroci razvijajo osnovne jezikovne funkcije, strukture, besedišče in spretnosti učenja jezika (Ellis in Brewster, 2014).

2.1. MERILA ZA IZBIRO SLIKANIC

Za uspešno poučevanje angleškega jezika prek slikanic je zelo pomembna izbira le- teh. Pri tem si vzgojitelji lahko pomagajo z merili za izbiro slikanic po G. Ellis in J.

9

Brewster (2014), ki jih delita na jezikovno, psihološko, kognitivno, socialno in kulturno merilo.

Jezikovno merilo

• Jezikovna stopnja mora biti ustrezna otrokovemu jezikovnemu razvoju in mu zagotavljati ustrezno raven izziva. Besedišče mora biti bogato in hkrati razumljivo.

Jezikovno in psihološko merilo

• Literarni prijemi morajo otrokom pomagati razumeti zgodbo, omogočati sodelovanje, izboljšati njihovo izgovarjavo, spodbujati predvidevanje, zapomnitev in zbranost ter obogatiti njihovo znanje jezika.

• Vsebina mora biti blizu otrokovim interesom, zanimiva, zabavna in lahko zapomnljiva, da bo otroke pritegnila.

Psihološko in kulturno merilo

• Ilustracije se morajo povezovati z besedilom in podpirati otrokovo razumevanje vsebine. Prav tako morajo biti privlačne, raznobarvne, ustrezne velikosti in primerne starosti otrok.

• Postavitev ilustracij mora podpirati otrokovo razumevanje vsebine in spodbujati interakcijo otrok s slikanico.

• Slikanice naj prikazujejo življenje različnih kultur.

Psihološko, kulturno in kognitivno merilo

• Spodbujanje razvoja jezikovnih spretnosti.

• Povezovanje vsebine z drugimi področji kurikuluma.

• Spoznavanje sveta in drugih kultur.

• Oblikovanje novih pojmov.

• Spodbujanje razvoja različnih inteligentnosti.

Psihološko, kulturno, kognitivno in socialno merilo

• Motiviranje otrok z opisovanjem izkušenj, ki so jim blizu.

• Spodbujanje razvoja domišljije in radovednosti.

10

• Spodbujanje pozitivnega odziva in pozitivnega odnosa do usvajanega jezika in kulture.

• Spodbujanje razvoja pozitivne samopodobe.

• Spodbujanje nadaljnjega učenja.

Kulturno, kognitivno in socialno merilo

• Spoznavanje in razumevanje moralnih vrednot.

• Spodbujanje skupinskega dela, sodelovanja.

• Spodbujanje izražanja čustev.

• Omogočanje širokega pogleda na svet.

• Spoznavanje in razumevanje okoljskih in ekoloških težav, spola, rase, človekovih pravic, zdravja, varnosti, strpnosti …

• Spodbujanje medkulturne vzgoje.

Kulturno merilo

• Vsebina o kulturi jezika, ki ga usvajamo (Ellis in Brewster, 2014).

Ob izbiranju ustrezne slikanice za poučevanje angleškega jezika se vprašamo še, ali nam slikanica omogoča nadaljnje delo in dejavnosti za usvajanje jezika (Ellis in Brewster, 2014).

3. SLIKANICA

D. Haramija in J. Batič (2013) opredelita definicijo slikanice kot posebno obliko knjige, ki združuje ilustracijo in besedilo v enovito celoto. Poudarjata, da se od drugih knjig razlikuje na literarno-likovno-oblikovni ravni.

Mourão (2016) definicijo slikanic povzema po avtorici Barbari Bader (1976), ki pravi, da je slikanica besedilo, ilustracije in celoten konstrukt; je industrijski izdelek; socialni, kulturni in zgodovinski dokument; in najpomembnejše, izkušnja za bralca. Deluje na soodvisnosti slik in besed, sočasnem prikazu dveh strani in razburljivosti naslednje strani.

M. Kobe (1987) slikanico opredeli kot prvo otrokovo knjigo, ki z likovno in besedno neločljivo povezanostjo izraža skupno estetsko sporočilo. V slikanicah najdemo vse literarne zvrsti in oblike, medtem ko prevladujejo pravljične in fantastične vsebine. Te

11

se povezujejo s pravljičnim obdobjem otrokovega bralnega razvoja. L. Prap (2004) pravi, da je ravno izbira teme najtežji del pri izdelavi slikanice, saj je zelo pomembno, da se tema lahko razvije tako v zanimivo besedilo kot tudi v likovno pestre ilustracije.

Slikanica je zbirka slik, ilustracij, prav te ji dajejo značaj. Slikanice so za otroke prvi učbeniki, s pomočjo katerih se otroci vzgajajo in izobražujejo (Hlevnjak 2000).

Hlevnjak (prav tam) poudarja, da je treba ilustracijo ceniti enakovredno kot besedilo.

Pisatelj in ilustrator morata delovati skupaj, se povezovati in najti pravo razmerje med sliko in besedilom.

L. Klemenčič (2004) opiše slikanico kot moderno, vizualno komunikacijo, ki nudi bralno-estetski užitek vsakemu bralcu, ne glede na njegovo starost. Takšna slikanica je vrhunska oziroma prava slikanica. Medtem N. Grafenauer (1976) pravi, da je slikanica prilagojena otrokovim komunikacijskim in identifikacijskim sposobnostim. Za otroka je najpomembnejši element slikanice ilustracija, saj mu mora besedilo nekdo brati. Torej otroku slika pove več kot besedilo in iz nje izhajajo njegove predstave o vsebini. Prek slikanic otroci dobivajo kulturne informacije in oblikujejo svojo kulturno zavest (Grafenauer, 1976).

M. Nikolajeva in C. Scott (2001) slikanico opredelita kot umetniško obliko, ki temelji na sodelovanju dveh ravni komunikacije, in sicer vizualne in verbalne ravni. Vizualna in verbalna raven komunikacije sta se razvili iz slikovnih in konvencionalnih znakov.

Različne kombinacije le-teh naj bi vsebovala vsaka slikanica. Slikovni znaki so tisti, kjer znak neposredno predstavlja svoj pomen. Avtorja (prav tam) podajata primer znaka tiskalnika na računalniku, ki neposredno predstavlja tiskalnik. V večini primerov ne potrebujemo posebnega znanja, da razumemo preproste slikovne znake. Konvencionalni znaki so znaki, ki nimajo neposredne povezave z objektom, ki ga predstavljajo. Avtorja (prav tam) podajata primer besede »print« (»tiskaj«) na računalniku, ki jo razumemo le, če imamo znanje o črkah, sestavljanju črk v besede in razumevanje, kaj besede pomenijo. Konvencionalni znaki temeljijo na dogovoru posameznih jezikovnih skupin, zato so osebam izven jezikovne skupine ti znaki brezpomenski oziroma nerazumljivi. V slikanicah ilustracije predstavljajo slikovne znake in besedilo konvencionalne znake. Funkcija ilustracij (slikovnih znakov) je prikazovanje in opisovanje, medtem ko je primarna funkcija besedila (konvencionalnih znakov) pripovedovanje (Nikolajeva in Scott 2001).

12

Slikanico sestavljajo besedilo, ilustracije in vsebinsko-oblikovni odnos med besedilom in ilustracijo. S pomočjo ilustracije si razlagamo pomen besedila in z besedilom pomen ilustracij, zato temu odnosu pravimo interakcija (Haramija in Batič 2013).

3.1. RAZVOJ SLIKANICE

Otroške slikanice so se začele pojavljati v drugi polovici 19. stoletja v Združenih državah Amerike. Prvi, ki jih je začel izdajati, je Anglež Randolph Caldecott. Po njem se imenuje tudi najpomembnejša nagrada za slikanice. Poleg Caldecotta sta za razvoj slikanice pomembna še dva Američana, in sicer Waren Chapel, ki je uvedel novo tipologijo dvostranske ilustracije, ki dopušča samostojno vnašanje besedila, in Maurice Sendak, ki je izdal prvo postmodernistično slikanico z naslovom Outside Over There (Haramija in Batič, 2013).

3.2. KAKOVOSTNA SLIKANICA

Slikanica ni le izbor besed, ilustracij in književnih vrst, slikaniška oblika, nastane šele, ko se vzpostavi odnos med njimi (Haramija in Batič, 2013).

Kakovost slikanice se vrednoti na vseh treh ravneh, torej besedilo, ilustracije in oblikovanje (Haramija in Batič, 2013). Medtem B. Hlevnjak (2000, v Javor, 2000) pravi, da slikanico vrednotimo skozi ilustracije, sliko, ki je opaznejša od besedila.

Po D. Haramija in J. Batič (2013) naj bi kakovostno slikanico določali naslednji elementi:

• Prvi element je kakovost literarnega dela, kamor sodijo estetska, etična in spoznavna vrednost besedila. Pomembno je, da si pri izbiri slikanice ne zastavimo zgolj vzgojnega cilja, saj to vodi v moraliziranje.

• Pri izbiri kakovostne slikanice moramo upoštevati, da je besedilo v njej jezikovno ustrezno ter prilagojeno starosti otrok in njihovi stopnji jezikovnega razvoja.

• Etična komponenta kakovostne slikanice se kaže na način, da ne podpira nestrpnosti in razlik v veri, rasi, spolu …

• Kakovost slikanice bodo izboljšale različne metode branja, kot je metoda družinskega branja, večkratnega branja, branja v nadaljevanjih …

• Razmerje med domačo in prevedeno slikanico naj bo nagnjeno k domači.

13

• Ustrezno razmerje mora biti prav tako med klasičnimi in sodobnimi slikanicami. Med spoznavanjem klasičnih likov naj se otroci seznanjajo tudi z novostmi sodobnih likov.

• Tematika oziroma vsebina slikanice mora biti primerna starosti otrok. Pri slikanicah je pomembnejša tema besedila kakor glavni liki v njem.

• Kakovost določajo tudi raznolikost besedil in ilustrativne možnosti pri raznolikih slikanicah (Haramija in Batič, 2013).

Poleg besedila tudi ilustracije pripovedujejo zgodbo. Otrokovo domišljijo bo tako najbolj spodbudila dobra ilustracija, zato je pomembno, da so tudi te kakovostne (Sokolov, 2011, v Grosman, idr., 2011).

Prav ilustracije so po navadi razlog za izbiro slikanice, saj pritegnejo in motivirajo otroke k zanimanju zanjo. To je prva vloga ilustracije. Druga vloga oziroma kognitivna funkcija ilustracije se izraža, ko otrok ilustracije preučuje in jih povezuje ter tako spoznava svet. Tretja vloga oziroma čustvena funkcija ilustracije poskrbi za afektivno plat razvoja otrok, in sicer prek likovno formalne govorice (Zupančič, 2012). Zupančič (prav tam) pravi, da otroci prek branja kakovostne slikanice bogatijo svoj besedni zaklad, razvijajo čut za literarni slog, skladnjo in dramaturgijo zgodbe. Prek ogledovanja ilustracij kakovostne slikanice razvijajo čut za likovno estetsko vrednost.

Pri ilustracijah ni pomembno samo, da so te kakovostne, ampak tudi, da so v slikanici na ustreznem mestu. Ilustracija na ustreznem mestu dopolnjuje besedilo po logičnem kronološkem redu, ob neustrezni postavitvi ilustracij nadaljevanje zgodbe postane nesmiselno. Ilustracija na ustreznem mestu je samostojna pripovedovalka, ki slikanico obogati ter nadomesti nekatere besede in povedi ter pričara vzdušje, ki ga besede ne morejo (Sokolov, 2011, v Grosman, idr., 2011).

Tudi avtor Kropp (2000) navaja nekaj smernic za izbiro kakovostne slikanice:

• Bogate in podrobne ilustracije, ki spodbudijo pogovor in otrokovo domišljijo.

Ta smernica je še posebej pomembna pri slikanicah brez besedila, saj zgodba temelji le na našem razumevanju ilustracij.

• Slikanica naj bo primerna za leto ali dve več, kot je trenutna otrokova starost.

Tako lahko ob slikanici uživajo več let in jo kasneje preberejo tudi sami.

14

• Pomembno je, da ima slikanica malo besedila. Če je besedila preveč, bo otrok želel stran obrniti.

• Za lažjo zapomnitev in ponavljanje je pomembno, da se besedilo rima, ima ritem, logiko ali se vrstice ponavljajo. Takšna slikanica bo otroke bolj pritegnila.

• Ustrezna izbira zgodbe, ki pritegne tako otroke kot tudi njihove starše ali vzgojitelje.

• Vsebina zgodbe mora biti otrokom blizu, mora biti za otroke in o njih. Pri tem je pomembno, da se lahko otroci poistovetijo z vsebino ali z junaki.

• Da bi bila slikanica koristna za otrokov razvoj in odraščanje, mora otroke nagovarjati in vsebovati pomembne teme, kot so ljubezen, izguba …

• Trpežna in trajna slikanica, ki zdrži večkratno branje in grobo ravnanje otrok (Kropp, 2000).

3.3. ZAHTEVNOSTNE STOPNJE SLIKANIC

Slikanice so primerne za otroke vse od njihovega zgodnjega predbralnega do zgodnjega šolskega obdobja. Zato je pomembno, da otrokom glede na njihovo starost ponudimo ustrezno zahtevne slikanice (Kobe, 1987).

M. Kobe (1987) navaja tri stopnje zahtevnosti slikanic:

• Prva zahtevnostna stopnja so harmonikarsko zložljive kartonske zgibanke, ki so prehodna stopnja med igračo in pravo knjigo. Po vsebini so najpreprostejše, primerne so za otroke do tretjega leta. Te vrste slikanic se delijo še na nekaj podstopenj zahtevnosti. Prve kartonske zgibanke so brez besedila, ki prikazujejo predmete, pojme in živa bitja. Druge vključujejo krajše besedilo, ki pojasnjujejo slike vsakdanjih dogodkov otrok. Tretje s kratkimi otroškimi pesmicami otroke seznanjajo z umetnostjo.

• Druga zahtevnostna stopnja so slikanice s trdimi kartonastimi listi, ki prikazujejo vsebine, povezane z življenjem otrok, in kratke pesmice.

• Tretja zahtevnostna stopnja so slikanice kot prave knjige s tankimi listi, pri katerih je vsebina že zahtevnejša (Kobe, 1987).

15 3.4. VRSTE SLIKANIC

3.4.1. VRSTE SLIKANIC GLEDE NA RAZMERJE MED BESEDILOM IN ILUSTRACIJAMI

Slikanice ločimo od drugih oblik knjig glede na količino besedila in ilustracij. Tako tipe knjig delimo na slikanice brez besedila, stripe, slikanice, ilustrirane knjige in knjige brez ilustracij. Slikanice brez besedila ali tako imenovane tihe knjige (angl. silent books, wordless picture books) pripovedujejo zgodbo izključno samo prek ilustracij.

Od bralca se zahteva, da ilustracije preučuje in jih povezuje med seboj ter tako ustvarja pomen zgodbe. Pri stripu so poleg slik, ki vodijo zgodbo, prisotni še dialogi med liki v obliki oblačkov, znakov. Naslednjo stopnjo razmerja med besedilom in ilustracijo predstavljajo slikanice, ki vsebuje manj kot polovico besedila in pri katerih so ilustracije že povezane z besedilom. Sledi ilustrirana knjiga, ki vsebuje več kot polovico besedila, medtem ko ilustracije ponazarjajo le posamezne segmente zgodbe. Knjiga brez ilustracij vsebuje le besedilo (Haramija in Batič, 2013).

3.4.2. VRSTE SLIKANIC GLEDE NA FUNKCIJO

D. Haramija in J. Batič (2013) opredeljujeta dve funkciji slikanic: informativne in leposlovne slikanice.

• Informativne slikanice uporabimo, ko si zastavimo točno določen cilj, ki ga želimo doseči, kot je na primer učenje ali spoznavanje resničnosti. Da bo izbrani namen kakovostno dosežen, morajo biti opisi veljavni, besedišče preprosto, jezik neumetnosten, ilustracije morajo realno prikazovati izbrano področje, ki ga želimo otrokom predstaviti.

• Pri leposlovni slikanici ima večji pomen bistvo umetnosti. Takšna slikanica mora vsebovati umetnostni jezik (Haramija in Batič, 2013).

Medtem P. Čačko (2000) loči pet osnovnih funkcij slikanice in pravi, da vse ustrezajo potrebam otrok tako v predšolski dobi kot tudi v dobi začetnih bralcev.

• Informacijsko-izobraževalna funkcija

V slikanici bodo otroci dobili odgovore na vprašanja, ki se jim porajajo v mislih.

Hkrati bodo dobili odgovore tudi na vprašanja oziroma težave, na katere ne pomislijo zavestno, jih ne opazijo. Tako se otroci naučijo, da so knjige vir znanja, prek katerih spoznavajo in razumevajo povezave, odnose med stvarmi

16

in pojavi. Prek takšnih slikanic otroci razvijajo svoje mišljenje, kot so analiza, sinteza, primerjava, posploševanje in abstrakcija.

• Spoznavna funkcija

S pomočjo slikanice otroci poglobijo svoja znanja o stvareh in pojavih, o njihovih odnosih ter dobivajo zagotovilo, da so njihova spoznanja pravilna in ustrezna.

• Izkustvena funkcija

Izkustvena funkcija se izraža prek socializacije. Otroci prek slikanic spoznajo, kako so starejše generacije živele. Slikanice spodbudijo pogovor med otroki in starši ter tako vzpostavljajo povezave med njimi.

• Estetska funkcija

Slikanice v otrocih izzovejo čustva, torej posledično razvijajo empatijo. Prav tako razvijajo tudi občutek lepote. Ravno vizualna podoba je po navadi spodbuda za zanimanje za slikanico.

• Zabavna funkcija

Otroci se morajo s knjigo igrati in zabavati, saj prek igre pridobivajo ogromno novega znanja. Gledanje in branje slikanice ne smeta biti dolgočasni (Čačko 2000, v Javor, 2000).

3.4.3. VRSTE SLIKANIC GLEDE NA OBLIKOVANJE

Tudi glede na oblikovanje ločimo dve vrsti slikanic. Prva skupina slikanic so klasične slikanice. Pri tej vrsti slikanic so informacije in pomen zgodbe predstavljeni prek dveh sporočevalnih kod, in sicer prek ilustracije in besedila. Pri drugi skupini slikanic je interakcija med ilustracijami in besedilom intenzivnejša (Haramija in Batič, 2013). D.

Haramija in J. Batič (prav tam) poudarjata, da je pomembno vedeti, da se poimenovanje ne navezuje na čas nastanka.

3.4.4. PREMIČNE SLIKANICE

Premične slikanice so slikanice s posebnimi elementi in dodatki, ki so lahko tridimenzionalni ali zahtevajo posebno dejavnost otrok. Namen premičnih slikanic je, da poudarjajo temo in vsebino, ustvarjajo napetost ter otroke uvajajo v svet branja.

Zaradi različnih oblik takšne slikanice odstopajo od običajnih. Nekatere slikanice so lahko kombinacija različnih premičnih oblik (Haramija in Batič, 2013).

17 Premične slikanice delimo na naslednje oblike:

• 'Pop-up' knjige, pri katerih se ob odpiranju strani dvigujejo tridimenzionalne oblike.

• Knjige z vrtljivimi elementi (angl. volvelles), pri katerih bralec vrti posamezne elemente ter tako odkriva nove podobe in informacije. Takšne slikanice otrokom omogočajo računske operacije oziroma odkrivanje dodatnih operacij, ki razkrijejo nove elemente ilustracije.

• Knjige v obliki kukala (angl. tunnel book) so knjige, ki imajo izrezane odprtine na sredini in so povezane s stranicami, prepognjenimi v harmoniko. Bralec knjigo raztegne in pogleda v notranjost in tako vidi vsebino knjige.

• Knjige z zavihki (angl. flap books) vsebujejo manjše dele, ki jih bralec dvigne in tako vidi, kaj se skriva pod njimi. Zavihki lahko prikrivajo besedilo ali ilustracije.

• Knjige z okenci 'povleci in poglej' (angl. pull tabs) so podobne knjigam z zavihki. Obe obliki knjig imata enak namen, in sicer, da spodbujajo bralca k odkrivanju, razmišljanju in radovednosti (Haramija in Batič, 2013).

Posebno obliko slikanic predstavljajo elektronske slikanice. Elektronske slikanice vključujejo še multimedijske elemente, kot so animacije, glasovi, glasba in zvočni učinki (Haramija in Batič, 2013).

L. Klemenčič (2004) k slikanicam dodaja še tako imenovane knjigrice. Knjigrice so pol knjige, pol slikanice in pol igrače; so iz neobičajnih materialov za knjigo, kot so les, blago ali plastika ter nenavadnih oblik, na primer v obliki vozila, živali, blazin … Takšne slikanice so po navadi pralne, vzdržljive in mehke. Knjigrice ne zadovoljujejo starejših bralnih skupin.

3.5. SLIKANICE Z ZAVIHKI

Po D. Haramija in J. Batič (2013) slikanice z zavihki sodijo v skupino premičnih slikanic.

Slikanice z zavihki so edinstvene interaktivne slikanice, ki skrivajo presenečenje na vsaki strani. Presenečenje se pokaže, ko odpremo nov zavihek in tako se nam razkrije nadaljevanje zgodbe ali odgovor na zastavljeno vprašanje. Nekatere slikanice z zavihki poleg ilustracij in besedila vsebujejo tudi različne materiale, ki se

18

jih otrok lahko dotakne. Slikanice z zavihki otroke spodbujajo k aktivnemu sodelovanju. Vplivajo na razvoj ustvarjalnega mišljenja, medtem ko z odpiranjem zavihkov otrok razvija tudi fino motoriko. Vprašanja, slike ali besedilo, ki je skrito za zavihkom, otroke spodbuja k pogovoru, odkrivanju, razmišljanju in ugibanju, kaj se skriva pod zavihkom. To otrokom omogoča razvijanje domišljije, radovednosti in lastnega mišljenja. Slikanice z zavihki pripomorejo k razvoju pozornosti otrok in jih motivirajo za pridobivanje novega znanja (Sartono in Irawati, 2019).

Slikanice z zavihki spodbujajo razvoj ustvarjalnega mišljenja. Ustvarjalno mišljenje je miselna sposobnost obdelave in oblikovanja obstoječih znanj v nove vzorce in strukture. Otrokove sposobnosti ustvarjalnega mišljenja so vključene v kognitivno področje razvoja, ki poteka s pridobivanjem spoznanj prek socialnih interakcij in s pomočjo pripomočkov, ki jih otroku ponuja okolje. Pri tem ima ključno vlogo jezik.

Slikanice z zavihki prek skupinskih dejavnosti spodbujajo otroke k reševanju odprtih vprašanj, ki se skrivajo pod zavihki in k samostojnemu razmišljanju (Sartono in Irawati, 2019). Torej E. Sartono in E. Irawati, (prav tam) pravita, da z zagotavljanjem interakcije s slikanicami z zavihki vplivamo na razvoj ustvarjalnega mišljenja otrok in posledično na njihov kognitivni razvoj.

Slikanice z zavihki otrokom omogočajo uspešno usvajanje novega znanja, ne glede na to, kateri učni slog, vizualni, avditivni ali kinestetični, jim je ljubši. Otroke z vizualnim učnim slogom vzgojitelj usmerja k razumevanju pomena učne vsebine prek opazovanja ilustracij v slikanici. Otrokom z avditivnim učnim slogom vzgojitelj bere besedilo o učni vsebini v slikanici. Otroke s kinestetičnim učnim slogom vzgojitelj usmerja k uporabi in odpiranju zavihkov v slikanici za spoznavanje učne vsebine.

Dejavnosti učenja in usvajanja tujega jezika tako postanejo učinkovitejše in zabavnejše, saj otroci aktivno sodelujejo (Sartono in Irawati, 2019).

E. Sartono in E. Irawati (2019) sta v Yogyakarti v Indoneziji izvedla raziskavo, kjer sta želela ugotoviti, ali otrokom prijazne slikanice z zavihki »Kayanya Negeriku« (Child- Friendly Based Lift-the-Flap Story Book) vplivajo na razvoj ustvarjalnega mišljenja.

Otrokom prijazne slikanice z zavihki so slikanice, ki ne vključujejo diskriminacije, nasilja in poniževanja. Zgodbe v otrokom prijaznih slikanicah predstavljajo vsebino, ki ni abstraktna ter je v skladu z vsakdanjim življenjem otrok in njihovimi potrebami.

Takšne slikanice prav tako spodbujajo aktivno sodelovanje otrok pri usvajanju

19

novega znanja. Rezultati njune raziskave so pokazali, da otrokom prijazne slikanice z zavihki »Kayanya Negeriku« vplivajo tako na razvoj ustvarjalnega mišljenja kot tudi na samouresničitev otrok. Poleg tega sta avtorja odkrila, da so otrokom prijazne slikanice z zavihki »Kayanya Negeriku« veliko učinkovitejše pri izboljšanju ustvarjalnega mišljenja otrok in samouresničitve v primerjavi z integrirano tematsko knjigo in kurikularnim učbenikom (Sartono in Irawati, 2019).

3.5.1. PRIMERI SLIKANIC Z ZAVIHKI KOT SPODBUDA ZA UČENJE ANGLEŠKEGA JEZIKA Navedla bom nekaj slikanic z zavihki, ki so primerne kot spodbuda za učenje angleškega jezika v predšolskem obdobju.

Julia Donaldson in Axel Scheffler: Fox's Socks

Slika 1: Naslovnica slikanice Fox's Socks

Slikanico Fox's Socks sta ustvarila Julia Donaldson in Axel Scheffler, ki sta prav tako ustvarila znani otroški slikanici The Gruffalo (Zverjasec) in Room on the Broom (Bi se gnetli na tej metli). Slikanica je primerna za učenje poimenovanja oblačil v angleškem jeziku, saj govori o lisici, ki s pomočjo miške išče svoje nogavice. Pod zavihki se skrivajo različna oblačila, na koncu se skrivajo še nogavice. Besedilo je napisano v rimah, kar še popestri branje.

Eric Hill: Where's Spot?

Slika 2: Naslovnica slikanice Where's Spot?

20

Avtor Eric Hill ima kar nekaj znanih slikanic z zavihki. Ena izmed njih je slikanica Where's Spot? (Kje je Piki?). Slikanica je primerna za učenje poimenovanja živali v angleškem jeziku. Skozi zgodbo bralec z odpiranjem zavihkov pomaga Pikijevi mami poiskati Pikija. Pod zavihki se skrivajo različne živali, kot so kača, opica, pingvin in druge. Pod zadnjim zavihkom bralec najde Pikija.

Marie Torres Cimarusti in Stephanie Petersen: Peek-a-Moo!

Slika 3: Naslovnica slikanice Peek-a-Moo!

Slikanica Peek-a-Moo! je primerna za učenje poimenovanja živali v angleškem jeziku in za spoznavanje, kako se živali oglašajo. Na vsaki strani se skriva žival za svojimi tačkami, kopiti, krili. Ko bralec odpre zavihek, spozna, katera žival se je skrivala, besedilo mu pove, kako se ta žival oglaša (Peek-a-squeak says the mouse).

Elizabeth Golding in Tony Neal: Seek & Peek Farm

Slika 4: Naslovnica slikanice Seek & Peek Farm

Tudi slikanica Seek & Peek Farm vsebuje živali, ki živijo na kmetiji. Za primer sem jo izbrala, saj poleg spoznavanja živali vključuje tudi matematiko, in sicer štetje od 1 do 4. Na vsaki strani mora bralec pod zavihki najti določeno število živali. Tako je slikanica primerna za učenje števil v angleškem jeziku.

21 Karen Katz: Where is Baby's Belly Button?

Slika 5: Naslovnica slikanice Where is Baby's Belly Button?

S pomočjo slikanice Where is Baby's Belly Button?, avtorice Karen Katz, se otroci, prek odpiranja zavihkov, učijo poimenovanja delov telesa v angleškem jeziku.

Tad Carpenter: I Say, You Say Opposites!

Slika 6: Naslovnica slikanice I say, You Say Opposites!

Slikanica I Say, You Say Opposites! je primerna za učenje nasprotnih si pojmov v angleškem jeziku. Otroci z odpiranjem zavihkov spoznajo nasprotja, kot so majhno- veliko (angl. small-big), nizko-visoko (angl. short-tall), noč-dan (angl. night-day), počasi-hitro (angl. počasi-hitro), zgoraj-spodaj (angl. up-down), tiho-glasno (angl.

quiet-loud), vroče-mrzlo (angl. hot-cold), živijo-adijo (angl. hello-goodbye).

Felicity Brooks: Lift the Flap Colours

Slika 7: Naslovnica slikanice Lift the Flap Colours

22

Prek slikanice Lift the Flap Colours se otroci učijo poimenovanja barv v angleškem jeziku, spoznajo mešanje barv in se učijo števila v angleškem jeziku. Vsaka stran bralca na drugačen način spodbudi k iskanju ali poimenovanju barv. Na prvi strani so cvetlice različnih barv, pod njihovimi zavihki se skriva poimenovanje barve. Na naslednji strani k iskanju prave živali v barvnem vagonu bralca spodbudijo uganke.

Tretja stran bralca spodbudi k iskanju živali pod zavihki in k poimenovanju barv najdenih živali. Na eni izmed strani otroci spoznajo mešanje barv in na drugi števila predmetov določene barve.

Felicity Brooks: Lift the Flap Counting Book

Slika 8: Naslovnica slikanice Lift the flap Counting Book

Slikanica Lift the Flap Counting Book, prav tako avtorice Felicity Brooks, je primerna za učenje števil od 1 do 10 in štetja v angleškem jeziku. Vsaka stran bralca spodbudi, da pod zavihki poišče določeno število predmetov ali živali. Števila se stopnjujejo na vsaki strani od 1 do 10.

Skip Hop: My Backpack!

Slika 9: Naslovnica slikanice My Backpack!

23

Slikanica My Backpack! je primerna za učenje poimenovanja hrane v angleškem jeziku. Bralec z odpiranjem zavihkov spoznava, katero hrano ima vsaka žival v nahrbtniku.

Naslednje tri slikanice sem izbrala za preverjanje, ali lahko prek njih otroke v predšolskem obdobju naučim poimenovanja živali v angleškem jeziku.

Eric Hill: Spot Goes to the Farm

Slika 10: Naslovnica slikanice Spot Goes to the Farm

Očka Spota (slo. Piki) želi Spotu na kmetiji pokazati mladičke živali, vendar se mladički skrivajo. Bralci prek odpiranja zavihkov iščejo mladičke in hkrati spoznavajo živali, ki živijo na kmetiji. Prek slikanice otroci usvojijo poimenovanje naslednjih živali, ki živijo na kmetiji: krava (angl. cow), konj (angl. horse), zajec (angl. rabbit), kokoš (angl. chicken), ovca (angl. sheep), raca (angl. duck), gos (angl. goose), pujs (angl.

pig) in mačka (angl. cat).

Rod Campbell: Oh Dear!

Slika 11: Naslovnica slikanice Oh Dear!

V slikanici deček Buster obišče babico na kmetiji. Babica ga prosi, naj prinese jajca.

Bralci z odpiranjem zavihkov spoznavajo živali, ki živijo na kmetiji in pomagajo

24

Busterju poiskati jajca. Prek slikanice otroci usvojijo poimenovanje naslednjih živali, ki živijo na kmetiji: krava (angl. cow), konj (angl. horse), zajec (angl. rabbit), kokoš (angl. chicken/ hen), ovca (angl. sheep), raca (angl. duck), pes (angl. dog) in pujs (angl. pig).

Rod Campbell: Dear Zoo

Slika 12: Naslovnica slikanice Dear Zoo

V slikanici otrok piše pismo živalskemu vrtu, da bi rad imel eno izmed njihovih živali.

Vendar živali pošlje nazaj zaradi različnih razlogov, nekatere so prevelike, previsoke, preveč strašne … Na koncu mu iz živalskega vrta pošljejo žival, ki je zanj popolna.

Bralci, glede na obliko in velikost paketa, ugotavljajo, katera žival se skriva v njem. Z odpiranjem zavihkov spoznajo najrazličnejše živali iz živalskega vrta. Prek slikanice otroci usvojijo poimenovanje naslednjih živali iz živalskega vrta: slon (angl. elephant), žirafa (angl. giraffe), lev (angl. lion), kamela (angl. camel), opica (angl. monkey), kača (angl. snake), žaba (angl. frog) in pes (angl. dog).

25

III. EMPIRIČNI DEL

1. OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA

V empiričnem delu diplomskega dela sem raziskala, ali lahko z izbranimi slikanicami z zavihki uspešno naučim predšolske otroke poimenovati živali v angleškem jeziku.

Predšolski otroci potrebujejo različne in predvsem dejavne načine za uspešno spoznavanje in učenje angleškega jezika. Zanimalo me je, ali bo slikanica z zavihki otroke dovolj pritegnila in motivirala, da se bodo naučili poimenovati izbrane živali v angleškem jeziku.

1.1. CILJI RAZISKOVANJA

Cilji mojega diplomskega dela so:

- preveriti predznanje otrok pri poimenovanju določenih živali (cow, horse, rabbit, chicken, sheep, duck, goose, pig, cat, dog, elephant, snake, giraffe, frog, lion, camel, monkey) v angleškem jeziku;

- ugotoviti, ali lahko z izbranimi slikanicami z zavihki uspešno naučim predšolske otroke poimenovati določene živali (cow, horse, rabbit, chicken, sheep, duck, goose, pig, cat, dog, elephant, snake, giraffe, frog, lion, camel, monkey) v angleškem jeziku;

- ugotoviti, ali slikanice z zavihki motivirajo predšolske otroke za učenje angleškega jezika.

1.2. RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

Raziskovalna vprašanja mojega diplomskega dela so:

1. Ali otroci znajo poimenovati določene živali (cow, horse, rabbit, chicken, sheep, duck, goose, pig, cat, dog, elephant, snake, giraffe, frog, lion, camel, monkey) v angleškem jeziku?

2. Ali lahko z izbranimi slikanicami z zavihki uspešno naučim predšolske otroke poimenovati določene živali (cow, horse, rabbit, chicken, sheep, duck, goose, pig, cat, dog, elephant, snake, giraffe, frog, lion, camel, monkey) v angleškem jeziku?

3. Ali slikanice z zavihki motivirajo otroke za učenje angleškega jezika?

26 1.3. OSNOVNA RAZISKOVALNA METODA

Osnovna raziskovalna metoda, ki sem jo uporabila v empiričnem delu diplomskega dela, je kavzalna eksperimentalna metoda. Raziskovalni pristop, ki sem ga uporabila, je akcijska raziskava, znotraj katere sem želela vplivati na konkretno pedagoško prakso (poučevanje angleščine kot tujega jezika v predšolskem v vrtcu).

1.4. RAZISKOVALNI VZOREC

Vzorec, zajet v raziskavi, je neslučajnostni, namenski. V raziskavo sem vključila 22 otrok, starih pet do šest let. Sodelovala sem tudi z vzgojiteljico in pomočnico vzgojiteljice. Dejavnosti sem izvajala v skupini otrok, starih pet do šest let v eni izmed enot vrtca v osrednji Sloveniji.

1.5. POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV

Raziskavo sem izvajala 10 ur v obdobju štirih tednov pedagoške prakse, vsak dan približno eno uro. Za raziskovanje sem uporabila postopek opazovanja z udeležbo.

Za začetek raziskovanja sem preverila predznanje otrok pri prepoznavanju in poimenovanju živali v angleškem jeziku s pomočjo slik in strukturirane opazovalne liste, na kateri sem si zabeležila, katere živali so otroci znali poimenovati v angleškem jeziku in katerih ne. Otrokom sem nato večkrat prebrala izbrane slikanice z zavihki in izvedla nekaj dejavnosti. Na koncu sem zopet s pomočjo slik in strukturirane opazovalne liste preverila usvojeno besedišče. Podatke sem zbirala s pomočjo opazovanja odzivov otrok in preverjanjem usvojenega znanja besedišča s pomočjo strukturirane opazovalne liste.

1.6. POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV

Podatke, pridobljene v raziskavi, sem obdelala z uporabo kvantitativne in kvalitativne metode. Podatke, pridobljene pri preverjanju predznanja otrok, sem primerjala s podatki, pridobljenimi pri končnem preverjanju usvojenega znanja. Razlike sem analizirala na temelju zastavljenih ciljev ter jih nato interpretirala in grafično prikazala.

2. PRIPRAVA NA IZVEDBO DEJAVNOSTI V VRTCU

Prvi korak k izvedbi dejavnosti v vrtcu je bila izbira teme. Po dolgem razmisleku sem se odločila, da se mi tema živali zdi primerna za predšolske otroke. Ker sem želela, da bo učenje poimenovanja živali v angleškem jeziku zanimivejše, sem si poleg

27

domačih živali izbrala tudi živali iz živalskega vrta. Potem je sledila izbira ustreznih slikanic z zavihki, ki vsebujejo domače živali in živali iz živalskega vrta. Pri tem sem se osredotočila tudi na dolžino zgodbe, saj nisem želela, da bi bila zgodba predolga, ker bi otroci prehitro izgubili motivacijo. Tako sem izbrala naslednje tri slikanice z zavihki: E. Hill: Spot Goes to the Farm, R. Campbell: Oh Dear! in R. Campbell: Dear Zoo. V prvih dveh nastopajo domače živali, v zadnji živali iz živalskega vrta. Ko sem imela izbrane slikanice pri sebi, sem začela z načrtovanjem priprav. Pri tem sem se osredotočala na dejavnosti, ki imajo poudarek na poimenovanju živali in na večkratnem ponavljanju.

V naslednjem poglavju bom opisala potek raziskave. Najprej sem izvedla preverjanje predznanja otrok s predtestom, nato sledi šest učnih priprav in na koncu še preverjanje znanja otrok po obravnavi slikanic z zavihki.

3. IZVEDBA DEJAVNOSTI V VRTCU

3.1. PREVERJANJE PREDZNANJA OTROK

Datum: 26. 3. 2021 Starost otrok: 5–6 let Število otrok: 22 POTEK:

V prvem delu sem otrokom pokazala slike živali, ki nastopajo v vseh treh slikanicah z zavihki, torej E. Hill: Spot Goes to the Farm, R. Campbell: Oh Dear! in R. Campbell:

Dear Zoo. V angleškem jeziku sem poimenovala živali in otroke spodbudila, naj mi pokažejo sliko ustrezne živali. V prvi razpredelnici sem z znakom ✓ označila živali, ki jih otroci prepoznajo, ko jih poimenujem v angleškem jeziku in z znakom x živali, ki jih ne prepoznajo.

V drugem delu sem preverjala, ali otroci te živali znajo tudi sami poimenovati v angleškem jeziku. V drugi razpredelnici sem z znakom ✓ označila živali, ki jih otroci znajo poimenovati v angleškem jeziku in z znakom x živali, ki jih ne znajo poimenovati v angleškem jeziku. Če v razpredelnici ni opombe, pomeni, da velja za vse otroke (npr. vsi otroci prepoznajo žival na sliki ali nihče ne prepozna živali na sliki). Če je v razpredelnici opomba, pomeni, da je bilo med otroki nekaj izjem.

28

OPAZOVALNA LISTA ZA PREVERJANJE PREDZNANJA

ŽIVAL ALI OTROCI NA SLIKI PREPOZNAJO ŽIVAL, KI JO POIMENUJEM V ANGLEŠKEM

JEZIKU?

(OPOMBE)

ALI JO OTROCI ZNAJO POIMENOVATI V ANGLEŠKEM

JEZIKU?

(OPOMBE)

FARM ANIMALS

COW

✓

(Več kot polovica otrok prepozna žival na sliki.)

✓

(Več kot polovica otrok zna poimenovati žival v angleškem jeziku.)

HORSE

x

(Več kot polovica otrok ne prepozna živali na sliki.)

x

RABBIT

x x

CHICKEN

x

(Skoraj noben otrok ne prepozna živali na sliki.)

x

SHEEP

x x

DUCK

x x

GOOSE

x x

PIG

✓

(Več kot polovica otrok prepozna žival na sliki.)

✓

(Več kot polovica otrok zna poimenovati žival v angleškem jeziku.)

CAT

✓ ✓

29 DOG/PUPPY

✓ ✓

ZOO ANIMALS ELEPHANT

x x

GIRAFFE

x x

LION

x x

CAMEL

x x

SNAKE

✓ ✓

(Več kot polovica otrok zna poimenovati žival v angleškem jeziku.)

MONKEY

x x

FROG

x x

Preglednica 1: Opazovalna lista za preverjanje predznanja

ANALIZA

Otroci so aktivno sodelovali, saj imajo zelo radi angleški jezik in se radi učijo novih besed v angleškem jeziku. Vsi otroci so na sliki prepoznali naslednje živali, ki sem jih poimenovala v angleškem jeziku: cat, dog in snake. Več kot polovica otrok je na sliki prepoznala tudi cow in pig. Le trije otroci so na sliki prepoznali horse, le en otrok tudi chicken. Vseh drugih živali ni na sliki prepoznal nihče.

30

Vsi otroci so znali poimenovati v angleškem jeziku cat in dog. Več kot polovica otrok je znala poimenovati v angleškem jeziku tudi cow, pig in snake. Vseh drugih živali ni znal poimenovati nihče.

3.2. DOMAČE ŽIVALI – SPOT GOES TO THE FARM (1)

1. PRIPRAVA Ime in priimek: Eva Stare

Datum: 30. 3. 2021 Starost otrok: 5–6 let Število otrok: 17

Tema: Farm animals- Spot Goes to the Farm Cilji:

• Otrok sodeluje v pogovoru o jezikih.

• Otrok spoznava poimenovanje domačih živali v angleškem jeziku.

• Otrok usvaja poimenovanje domačih živali v angleškem jeziku.

• Otrok posnema glasove in gibanje domačih živali.

• Otrok posluša zgodbo o domačih živalih v angleškem jeziku.

• Otrok sodeluje v pogovoru o prebrani slikanici.

• Otrok se gibalno odziva na slišano.

Metode dela: Pripovedovanje, pogovor, razlaga, demonstracija, igra Oblike dela: Skupna

Pripomočki:

• Slikanica Eric Hill: Spot Goes to the Farm

• Kartončki s slikami živali, ki nastopajo v slikanici

• Zemljevid sveta

• Plakat

31 VSEBINSKI DEL

Uvodni del/motivacija

Otroke pozdravim in jih povabim, da se skupaj usedemo v krog. Z otroki načnem pogovor o jezikih in jim zastavim nekaj vprašanj:

• Kateri jezik govorimo v Sloveniji?

• Ali kdo pozna še druge jezike, ki jih govorijo v drugih državah?

• Morda veste v katerih?

• Ali kdo izmed vas govori še kateri drugi jezik poleg slovenščine?

Otrokom povem, da bomo spoznavali živali v angleškem jeziku. Vprašam jih, ali kdo zna povedati kaj v angleškem jeziku. Potem na sredino kroga položim zemljevid sveta in otrokom pokažem države, v katerih govorijo angleški jezik.

Otrokom pokažem kartončke, na katerih so slike živali, ki nastopajo v slikanici Spot Goes to the Farm. Pri vsakem kartončku jih vprašam, katera žival je na sliki in ali kdo ve, kako se žival imenuje v angleškem jeziku. Preden nadaljujem z naslednjim kartončkom, za vsako žival ponovim poimenovanje v slovenskem in angleškem jeziku.

Glavni del

Ko spoznamo vse živali, ki nastopajo v slikanici Spot Goes to the Farm, sledi branje slikanice. Otrokom pokažem slikanico in jim povem, da jo bomo prebrali v angleškem jeziku. Vprašam jih, ali jo morda že poznajo.

Ko otrokom pokažem naslovnico slikanice, jih vprašam:

»What kind of animal is Spot?/Katera žival je Spot?«

»Which animal is next to Spot?/Katera žival je na sliki poleg Spota?«

Branje slikanice avtorja Erica Hilla, Spot Goes to the Farm.

Med branjem pred vsakim zavihkom otroke vprašam »Which animal do you think is hiding in here?«/»Katera žival se skriva za zavihkom?«

Po branju slikanice sledi pogovor z otroki.

32

• Did you like the story?/Vam je bila zgodba všeč?

• Which animals appear in the story? How do the animals sound?/Katere živali nastopajo v zgodbi? Kako se živali oglašajo?

• Which baby animals did Spot find?/Katere mladičke je našel Spot?

• Where were the baby animals hiding?/Kje so se skrivali mladički?

Pri odgovarjanju na vprašanja otroke spodbudimo, da živali, poleg v slovenščini, poimenujejo še v angleščini.

GIBALNA IGRA

Otrokom pokažem kartončke, na katerih so krava, konj, zajec in kokoš. Vsako žival poimenujem v angleškem jeziku in spodbudim otroke, da ponovijo za mano. Živali pritrdim na plakat, na katerem je naslov FARM ANIMALS/ DOMAČE ŽIVALI in ga obesim na vidno mesto na eno izmed omar v igralnici.

Nato sledi gibalna igra. Otroke povabim, da vstanemo in se postavimo v krog.

Razložim jim, da bomo za živali (krava, konj, zajec, kokoš) pokazali njihovo gibanje.

Najprej sama poimenujem žival v angleškem jeziku in otrokom pokažem gib.

»RABBIT« – poskakujem kot zajec

Otroci ponovijo za mano, pokažejo gib in poimenujejo žival. Nato gremo naprej po krogu in vsak otrok izbere eno žival (krava, konj, zajec, kokoš), jo poimenuje v angleškem jeziku in pokaže njen gib. Ko smo za vse štiri živali določili gib, sledi igra.

Otroci se gibajo po prostoru. V angleškem jeziku poimenujem eno žival (krava, konj, zajec, kokoš) in otroci pokažejo njen gib.

Zaključni del

Z otroki se usedemo v krog in ponovno preberemo slikanico Spot Goes to the Farm.