in gozdnih ekosistemov

(1)

UREDNIK Marko KOVAČ

Monitoring gozdov

in gozdnih ekosistemov

Priročnik za terensko snemanje podatkov

(2)

Studia Forestalia Slovenica 140 ISSN zbirke 0353-6025

Uredniški svet založbe: doc. dr. Tom Levanič, predsednik / dr. Andreja Ferreira, dr. Barbara Piškur, prof. dr. Dušan Jurc, dr. Gregor Božič, prof. dr. Hojka Kraigher, doc. dr. Jožica Gričar, dr. Lado Kutnar, dr. Marko Kovač, doc. dr. Matjaž Čater, dr. Miran Čas, dr. Mitja Ferlan, dr. Nike Kranjc, dr. Nikica Ogris, dr. Primož Simončič, mag. Robert Robek, dr. Tine Grebenc, dr. Urša Vilhar

Tehnični urednik založbe: Tina Drolc

Monitoring gozdov in gozdnih ekosistemov – priročnik za terensko snemanje podatkov

Vsebina in avtorji poglavij:

I. GOZDNA INVENTURA (Marko KOVAČ, Mitja SKUDNIK, Anže JAPELJ, Špela PLANINŠEK, Saša VOCHL)

II. POPIS EPIFITSKIH LIŠAJEV (Franc BATIČ, Damijana KASTELEC) III. POPIS POVZROČITELJEV POŠKODB DREVJA (Dušan JURC, Maja JURC) IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL (Primož SIMONČIČ, Milan KOBAL) V. LITERATURA

Izdal in založil:

Gozdarski inštitut Slovenije, Založba Silva Slovenica, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, Slovenija, 2014 Predstavnik izdajatelja:

dr. Primož Simončič, direktor Gozdarskega inštituta Slovenije Urednik strokovne monografije:

Marko Kovač Tehnični urednik:

Jure Žlogar

Oblikovanje naslovnice:

Jagoda Jejčič, dipl.oblikovalka vizualnih komunikacij Tisk:

Tiskarna Pleško d.o.o., Ljubljana; 100 izvodov Sofinanciranje:

Publikacija je bila financirana iz programa Javne gozdarske službe na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in projekta EUFORINNO, European Forest Research and Innovation, 7^th FP EU Capacities Programme RegPot No. 315982.

(3)

UVOD

PREDGOVOR

Slovenska gozdarska stroka se povezav med gozdom in ēůŽǀĞŬŽm zaveda ǎe dolgo, zato v prid optimalnemu razvoju in ohranjanju gozdov pri gospodarjenju z njimi ƵǀĞůũĂǀůũĂƚƌŝŶĂēĞůĂ͘Najstarejše med njimi, nĂēĞůŽƚƌĂũŶŽƐƚŝ, je bilo v preteklosti pomembno predvsem zaradi nadzora ƐĞēŶũĞ, danes pa pomaga predvsem pri krepitvi ƵƌĂǀŶŽƚĞǎĞŶŽƐƚŝgozdov͘Drugo je ŶĂēĞůo sonaravnega gojenja gozdov, ki stremi k ŝǌŬŽƌŝƓēĂŶũƵ ŶĂƌĂǀŶŝŚ Ɛŝů Ɖƌŝ ŐŽũĞŶũƵ ŐŽǌĚŽǀ ;ŶƉƌ͘naravna obnova gozdnih sestojev, vzgoja sestojev z ƌĂƐƚŝƓēƵƉƌŝŵĞƌŶŝŵŝdrevesnimi vrstami in zgradbami)͘Zadnje v vrsti je ŶĂēĞůŽǀĞēŶĂŵĞŶƐŬe rabe gozdov, katerega namen je zagotavljanje ƌĂǌůŝēŶih ekosistemskih storitev kot so ŶƉƌ͘ǌĂƓēŝƚĂēůŽǀĞŬovega ǎŝǀůũĞŶũĂŝŶ ƉƌĞŵŽǎĞŶũĂpred ƌĂǌůŝēŶŝŵŝnaravnimi poũĂǀŝ;ƐŶĞǎŶŝŝŶǌĞŵĞůũƐŬŝplazovi, hudourniki), ohranjanje naravnih virov ;ǀŽĚĂ͕ŐŽǌĚŶĂƚůĂͿ͕ohranjanje habitatov rastlinskih in ǎŝǀĂůskih vrst, ŽŵŽŐŽēĂŶũĞrekreacije, ŝƚŶ͘

Gospodarjenje, ki zasleduje ǀĞēraznovrstnih ciljev hkrati, seveda ne more ƚĞēŝbrez kakovostnih informacij͘

Zaradi kredibilnosti ocen se te ponavadi pridobivajo Ɛ ƐƚĂƚŝƐƚŝēŶŝŵi monitoringŝ͘ Slovenski "Monitoring gozdov in gozdnih ekosistemov", ēŝŐĂƌvsebina je prikazana ǀƚĞŵƉƌŝƌŽēŶŝŬƵ͕ũĞtako eden izmed številnih v svetu; z metodoůŽƓŬĞŐĂǀŝĚŝŬĂƚĞŵĞůũŝŶĂŶĂēĞůŝŚƐůƵēĂũŶŽƐƚŝ͕z vsebinskega pa poskuša zaobjeti vsa danes znana pomembna nacionalna in mednarodna ƉƌŝƉŽƌŽēŝůa in dokumente kot so npr:

- Zakon o gozdovih,

- Resolucija o nacionalnem gozdnem programu, - Pravilnik o varstvu gozdov,

- WƌĂǀŝůŶŝŬŽŶĂēƌƚŝŚǌĂŐŽƐƉŽĚĂƌũĞŶũĞǌŐŽǌĚŽǀŝŝŶƵƉƌĂǀůũĂŶũĞǌĚŝǀũĂĚũŽ, - Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin,

- <ũŽƚŽ ƉƌŽƚŽŬŽů ;<WͿ ŝŶ KŬǀŝƌŶa konvencija ĚƌƵǎĞŶŝŚ ŶĂƌŽĚŽǀ Ž ŬůŝŵĂƚƐŬŝŚ ƐƉƌĞŵĞŵďĂŚ

;hE&Ϳ,

- &ŽƌĞƐƚƵƌŽƉĞ;prej Ministrska konferenca o varƐƚǀƵŐŽǌĚŽǀǀǀƌŽƉŝ- DW&Ϳ͕

- Globalne ŽĐĞŶĞŐŽǌĚŶŝŚǀŝƌŽǀ;'&Z͕hE–&KͬͿ͕

- Konvencija o ŽŶĞƐŶĂǎĞǀĂŶũƵǌƌĂŬĂŶĂǀĞůŝŬĞƌĂǌĚĂůũĞƉƌĞŬŽŵĞũĂ;>ZdWͿŝŶŶũĞŶƉƌŽŐƌĂŵŝ/W

&ŽƌĞƐƚ͕/WŵĂƉƉŝŶŐĂŶĚŵŽĚĞůůŝŶŐ,

- ,ĂƌŵŽŶŝǌĂĐŝũĂ ŶĂĐŝŽŶĂůŶŝŚ ŐŽǌĚŶŝŚ ŝŶǀĞŶƚƵƌ ǀ ǀƌŽƉŝ͗ ƚĞŚŶŝŬĞ ǌĂ ƵƐŬůĂũĞŶŽ ƉŽƌŽēĂŶũĞ ;K^d ϰϯͿŝƚŶ͘

S prenovljenim pƌŝƌŽēŶŝŬŽŵ za terenski popis podatkov, za katerega si avtorji ǎĞůŝŵŽ͕ĚĂďŝďŝůrazumljiv tudi negozdarskim strokovnjakom, ǎĞůŝŵŽprispevati k dvigu ravni znanja pri inventarizaciji gozdnega in posredno negozdnega prostora in k dvigu kakovosti prostorskih ƉŽĚĂƚŬŽǀ͘KďƚĞŵne pƌŝēĂŬƵũĞŵŽ͕ĚĂďŝƐĞ pƌŝƌŽēŶŝŬs strani drugih uporabnikov uporabljal z enako mero intenzivnosti kot pri inventarizaciji gozdov, upamo pa, da bo uporabnikom ǀƉŽŵŽē pri njihovih morebitnih inventarizacijah gozdov in krajine, da jim bo kot zgled ƐůƵǎŝůpri razvoju novih ǌŶĂŬŽǀ ;kazalcev) in da se bodo z njegovo rabo ŬƌĞƉŝůĂ ŶĂēĞůĂ monitoringa, kot so objektivnost, ponovljivost in primerljivost merskih in ocenjevanih znakov ǀ ēĂƐƵ ŝŶ prostoru, stroškovna sprejemljivost in zadostna informacijska ƵēŝŶŬŽǀŝƚost znakov, korektna ƐƚĂƚŝƐƚŝēŶĂ zasnova inventure Ɛ ĐŝůũĞŵ ŝǌƌĂēƵŶĂǀĂnja zanesljivih ocen parametrov znakov in korektna interpretacija rezultatov͘

Za vse soavtorje, MarŬŽ<ŽǀĂē

(4)

(5)

VSEBINA

I. GOZDNA INVENTURA . . . . . . 7

Marko KOVAČ, Mitja SKUDNIK, Anže JAPELJ,

Špela PLANINŠEK, Saša VOCHL

II. POPIS EPIFITSKIH LIŠAJEV . . . .113

Franc BATIČ, Damijana KASTELEC

III. POPIS POVZROČITELJEV POŠKODB DREVJA . . . .143

Dušan JURC, Maja JURC

IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL . . . .179

Primož SIMONČIČ, Milan KOBAL

V. LITERATURA . . . .225 KAZALO

(6)

(7)

I. GOZDNA INVENTURA

DZ<K <Ks͕D/d:^<hE/<, E :W>:͕aW> W>E/Ea<͕^a sK,>

I. GOZDNA INVENTURA

(8)

I. GOZDNA INVENTURA

'KE/EsEdhZ

1. SPLOŠNO O GOZDNI INVENTURI OZ. MONITORINGU GOZDOV IN GOZDNIH EKOSISTEMOV

1.1 Razvoj

Pod pojmom gozdna inventura se danes ŶĂũǀĞēŬƌĂƚrazume zbiranje ƌĂǌůŝēŶŝŚpodatkov o gozdnih sestojih in ŶũŝŚŽǀŝŚ ƌĂƐƚŝƓēŝŚz objektivnimi ƐƚĂƚŝƐƚŝēŶŝŵŝ ǀǌŽƌēŶŝŵŝ ƚĞŚŶŝŬĂŵŝ͘Skupaj z drugimi viri so tako pridobljeni podatki neobhodni za celostno poznavanje njihovih stanj in razvojnih dinamik ter za pridobivanje ocen parametrov snemanih ǌŶĂŬŽǀ͘

V preteklosti so se v Sloveniji podatki o gozdnih sestojih za raven ĚƌǎĂǀĞzbirali s povzemanjem in z ǌĚƌƵǎĞǀĂŶũĞŵƉŽĚĂƚŬŽǀŐŽǌĚŶŽŐŽƐƉŽĚĂƌƐŬŝŚĞŶŽƚ;ǀŶĂĚĂůũĞǀĂŶũƵ''Ϳ͘Z vidika stroškov je bil ŶĂēŝŶsicer ugoden, imel pa je številne ƚĞŚŶŝēŶĞpomanjkljivosti, zaradi katerih je bila kakovost rezultatov ǀƉƌĂƓůũŝǀĂ͘

Slovensko gozdarstvo je metodološko korektno ƐƚĂƚŝƐƚŝēŶŽ ǀǌŽƌēĞŶũĞ ŶĂ ƌĂǀŶŝ ĚƌǎĂǀĞ Ɖƌǀŝē ƵƉŽƌĂďŝůŽv sredini 80-ih let, in sicer v primeru popisa zdravstvenega stanja gozdov, ki je potekal v okviru programa hEͬ /W &ŽƌĞƐƚ͘ Zaradi potreb po ocenah parametrov ƌĂǌůŝēŶŝŚ ǌŶĂŬŽǀ ƐŽ ƐĞ poleg podatkov zdravstvenega stanja dreves ǎĞtakrat pridobivali tudi podatki o ƌĂƐƚŝƓēŝŚ͕o gozdnih sestojih, o dendrometrijskih znakih ŝŶ ƚƵĚŝ Ž ŝǌďƌĂŶŝŚ ĞŬŽƐŝƐƚĞŵƐŬŝŚ ƐƚŽƌŝƚǀĂŚ͘Ne glede na razmeroma zgodnje ǌĂēĞƚŬĞ inventarizacije so pravne podlage zanje prišle precej pozno; prvo zakonsko podlago za WĞƌŝŽĚŝēŶŝ ƉŽƉŝƐ ƉŽƓŬŽĚŽǀĂŶŽƐƚŝ ĚƌĞǀũĂ ;ĚĂŶĞƐ Donitoring gozdov in gozdnih ekosistemov) ũĞ ŶĂŵƌĞē Ɠele ů͘ ϮϬϬϬ prinesel Pravilnik o vĂƌƐƚǀƵŐŽǌĚŽǀ;hƌ͘ ů͘Z^Ɠƚ͘ϵϮͬϮϬϬϬ)͘

EĂũƉŽŵĞŵďŶĞũƓĞ ůĂƐƚŶŽƐƚŝ DŽŶŝƚŽƌŝŶŐĂ ŐŽǌĚŽǀ ŝŶ ŐŽǌĚŶŝŚ ĞŬŽƐŝƐƚĞŵŽǀ ;ǀ ŶĂĚĂůũĞǀĂŶũƵ D''Ϳ͕ Ŭŝ ƐĞ danes uporablja v Sloveniji, so:

ͻ ƵƐƚƌĞǌĂŶũĞǌĂŚƚĞǀĂŵƐůƵēĂũŶŽƐƚŶĞŐĂǀǌŽƌēĞŶũĂ͕

ͻ popis trakta z dvo- ĂůŝƚƌŝēůĂŶƐŬŽƚĞrensko ekipo v enem dnevu,

ͻ ŵŽǎŶŽƐƚƵƉŽƌĂďĞƌĂǌůŝēŶŝŚƐƚĂƚŝƐƚŝēŶŝŚƚĞŚŶŝŬǌĂŝǌƌĂēƵŶĂǀĂŶũĞŽĐĞŶǌŶĂŬŽǀ͕

ͻ ŽĚƉƌƚŽƐƚǌĂŵŽǎŶĞŶŽǀĞƉƌŝůĂŐŽĚŝƚǀĞŝŶdopolnitve͘

sĞēŝŶĂ ǌŶĂŬŽǀ D''se je razvijala skladno z razvojem potreb in z razvojem tehnik ŵŽŶŝƚŽƌŝŶŐĂ͘Zelo ƉŽŵĞŵďĞŶ ǌĂ ŶũĞŐŽǀ ƌĂǌǀŽũ ũĞ ďŝů ƚƵĚŝ ŵĞĚŶĂƌŽĚŶŝ ǀƉůŝǀ͕ ƐĂũ ũĞ D'' ƉƌĂǀ ǌĂƌĂĚŝ ƓƚĞǀŝůŶŝŚ ƉƌŝƉŽƌŽēŝů͕

ƉƌŽĐĞƐŽǀŝŶƚƵĚŝƉƌŽũĞŬƚŽǀǌŵĞĚŶĂƌŽĚŶŝŵŝŵŽŶŝƚŽƌŝŶŐŝƉƌŝŵĞƌůũŝǀŝŶƚƵĚŝŚĂƌŵŽŶŝǌŝƌĂŶ͘

(9)

I. GOZDNA INVENTURA

ϭ͘ϭ͘ϭ Inventurni tip in vǌŽƌēŶĂŵƌĞǎĂ

Z vidika delitve inventurnih sistemov se D'' ƵǀƌƓēĂŵĞĚǀǌŽƌēĞŶũĂǀƚƌĂŬƚŝŚ;Žǌ͘ŐƌŽǌĚŝŚ͖ĂŶŐů͘cluster sampling)͘ Na nacionalni ravni D''zagotavlja ēĂƐŽǀŶŽin prostorsko opredeljene podatke z znano ƐƚĂƚŝƐƚŝēŶo zanesljivostũŽ͘ Sam terenski popis se izvaja na traktih, katerih lokacije ĚŽůŽēa ǀǌŽƌēŶa ŵƌĞǎa z gostoto ϰ x ϰ Ŭm; kot razkriva slika 1, so ti po gozdovih ĚƌǎĂǀĞ ƐŝƐƚĞŵĂƚŝēŶŽ ƌĂǌƉŽƌĞũĞŶi ne glede na ůĂƐƚŶŝƓƚǀŽ͘WŽƉŝƐƐĞŝǌǀĂũĂǀenem ali ǀĞēletnih obdobjih͘

^ůŝŬĂϭ͗WƌŝŬĂǌŵƌĞǎĞϰ x ϰŬŵ͘^ůŝŬĂƉƌŝŬĂǌƵũĞƐƚĂŶũĞŝǌůĞƚĂϮϬϭϮ͘

ϭ͘ϭ͘Ϯ KďůŝŬĂƌĂǌƉŽƌĞĚŝƚǀĞŝŶǀƌƐƚĂƐtalnih vǌŽƌēŶih ploskev na traktih

KĚnastanka do danes ũĞ D'' ƉƌĞƓĞů ǀĞē ƌĂǌǀŽũŶŝŚ ŽďůŝŬ͘ Ğ ũĞ ďŝů Žď ƐǀŽũĞŵ ǌĂēĞƚŬƵzaradi zasnove trakta ;ŬǀĂĚƌĂƚ, ǀ ēŝŐĂƌ ŽŐůŝƓēŝŚ ƐŽ ďŝůĞploskve s po 6 drevesi) primeren predvsem za spremljanje zdravstvenega stanja gozdov, je od ů͘2000 ŶĂƉƌĞũ͕ǌĂƌĂĚŝƵǀĞĚďĞŬŽŶĐĞŶƚƌŝēŶŝŚƉĞƌŵĂŶĞŶƚŶŝŚƉůŽƐŬĞǀ ǌ odmerjeno površino, primeren za spremljanje prav vseh procesov v gozdu ;osnovne lastnosti obeh tipov ploskev pa so navedene v spodnjem okvirju)͘DĞĚŶĂũƉŽŵĞŵďŶĞũƓe se vsekakor ƵǀƌƓēĂũŽ razvoj sestojev, razvoj in stanje biotske pestrosti, razvoj in stanje ekosistemskih storitev͘

Dejansko razporeditev štirih ploskev s po 6 drevesi ;DϲͿ ŝŶ ĞŶĞ ŬŽŶĐĞŶƚƌŝēŶĞ ƉĞƌŵĂŶĞŶƚŶĞ ƉůŽƐŬǀĞ ǌ

(10)

I. GOZDNA INVENTURA

'KE/EsEdhZ

ƉŽƐŶĞƚŝ͕ēĞŶĞ͕ƚƌĂŬƚĂŶĂƚĞũůŽŬĂĐŝũŝŶŝ͘sƐŬůĂĚƵs ƐƚĂƚŝƐƚŝēŶŽƚĞŽƌŝũŽǀƐĂŬƚƌĂŬƚƚĞŽƌĞƚŝēŶŽƉƌĞĚƐƚĂǀůũĂ16 km² gozdne površine ;ϰkm ǆϰkm = 16 km²)͘

DϲƉůŽƐŬĞǀŽǌ͘ƉůŽƐŬĞǀƐϲǀǌŽƌēŶŝŵŝĚƌĞǀĞƐŝje tip ǀǌŽƌēŶĞƉůŽƐŬǀĞƐƐƚĂůŶŝŵƓƚĞǀŝůŽm ĚƌĞǀĞƐ͘ĂƚĞƉůŽƐŬǀĞũĞǌŶĂēŝůŶŽ͕

da imajo spremenljivo površino, saj njihove polmere ĚŽůŽēajo od ƐƌĞĚŝƓēĂ ƉůŽƐŬĞǀŶĂũďŽůũŽĚĚĂůũĞŶĂ;ϲ͘) merska¹ drevĞƐĂ͘

Dobri lastnosti te metode sta predvsem ŵĂũŚŶĂƉŽƌĂďĂēĂƐĂ;ǀĞůũĂǌĂŶŽƌŵĂůŶŽƉŽǀƉƌĞēŶŽǌĂƌĂƐƚŽǌ͘ŐŽƐƚŽƚŽĚƌĞǀũĂͿŝŶ stalnost števila drevja, ki je osnova za ŝǌƌĂēƵŶĂǀĂŶũe ĚĞůĞǎĞǀ͕slabosti pa so spremenljive površine, neenaka verjetnost izbora dreves v vzorec in pristranost ocen͘

<ŽŶĐĞŶƚƌŝēŶĂ ƉĞƌŵĂŶĞŶƚŶĂ ƉůŽƐŬĞǀ ;ǀ ŶĂĚaljevanju KPP) ima stalno površino na horizontalni ravnini²͘ WŽũĞŵ ŬŽŶĐĞŶƚƌŝēŶosti ũĞ ƚƌĞďĂ ƌĂǌƵŵĞƚŝ ŶĂ ŶĂēŝŶ͕da ploskev sestavlja ǀĞē ŚŝĞƌĂƌŚŝēŶŝŚpodploskev, ki imajo ǌĂƌĂĚŝ ƌĂǌůŝēŶŝŚ ƉŽůŵĞƌŽǀ ƌĂǌůŝēŶĞ ƉŽǀƌƓŝŶĞ͘ dĂ ŬŽŶĐĞƉƚ ũĞ ǌĂ ƐŶĞŵĂŶũĞ ŐŽǌĚŶŝŚ ǌŶĂŬŽǀ ǌĞůŽ ƉƌŝŵĞƌĞŶ͕ ƐĂũ ũĞ ǌ Ŷũŝŵ ŵŽŐŽēĞ ŽƉƚŝŵŝƌĂƚŝ ƉŽƌĂďŽ ēĂƐĂs kakovostjo podatkov͘ WƌŝŵĞƌ͗ ǌŶĂŬ͕ Ŭŝ ũĞ ƉŽŐŽƐƚŽ ƉƌŝƐŽƚĞŶ ŝŶ ēŝŐĂƌ ƐŶĞŵĂŶũĞpotrebuje ǀĞůŝŬŽ ēĂƐĂ ;ŶƉƌ͘

število drevja v mladju), ƐĞƉŽŶĂǀĂĚŝƐŶĞŵĂŶĂŵĂũŚŶŝŚƉŽĚƉůŽƐŬǀĂŚ͕ǌŶĂŬ͕ŬŝũĞƌĞĚĞŬ;ŶƉƌ͘ število dreves, debelih ŶĂĚϱϬ cm) pa praviloma ŶĂǀĞůŝŬŝŚ͘V nasprotju s ploskvami s stalnim številom drevja ploskve z odmerjeno površino izpolnjujejo ǀƐĞďŝƐƚǀĞŶĞǌĂŚƚĞǀĞƐůƵēĂũŶŽƐƚŶĞŐĂǀǌŽƌēĞŶũĂ;ǀĞƌũĞƚŶŽƐƚŝǌďŽƌĂũĞǌĂǀƐĂĚƌĞǀĞƐĂĞŶĂŬĂ, nepristranost cenilkͿ͘

^ůŝŬĂϮ͗WƌŝŬĂǌƉƌŽƐƚŽƌƐŬĞƌĂǌƉŽƌĞĚŝƚǀĞƉůŽƐŬĞǀ<WWŝŶDϲ͘^ůŝŬĂŬĂǎĞƉrimer, ŬũĞƌ<WWΗƉĂĚĞΗǀŐŽǌĚŝŶ ƚĂŬŽŶĂƌĞŬƵũĞǌĂŬŽůŝēĞŶũĞĐĞůŽƚŶĞŐĂƚƌĂŬƚĂ͘

1DĞƌƐŬŽĚƌĞǀŽũĞƚŝƐƚŽ͕ŬŝǌĂĚŽǀŽůũŝĚŽůŽēĞŶĂŵĞƌŝůĂŝŶũĞǌĂƌĂĚŝƚĞŐĂƉŽƉŝƐĂŶŽ͘DĞƌŝůĂ͕ŬŝƐĞƵƉŽƌĂďůũĂũŽǀD', so podrobno pojasnjena v nadaljevanju, obiēĂũŶŽũĞƚŽƉƌĞŵĞƌĚĞďůĂŶĂǀŝƓŝŶŝϭ͕ϯŵ͕ƚ͘ŝ͘ƉƌƐŶŝƉƌĞŵĞƌ͘

12

1 Mersko drevo je tisto, ki zadovolji določena merila in je zaradi tega popisano. Merila, ki se uporabljajo v MGEE, so podrobno pojasnjena v nadaljevanju, običajno je to premer debla na višini 1,3 m, t. i. prsni premer.

(11)

I. GOZDNA INVENTURA

Slika 3͗WƌŽƐƚŽƌƐŬĂƌĂǌƉŽƌĞĚŝƚĞǀƉůŽƐŬĞǀ– <WWǌŽǌŶĂēĞŶŝŵŝƌĂĚŝũŝ ƉŽĚƉůŽƐŬĞǀ͘

Podrobna shema ƐĂŵĞ<WW;sůŝŬĂϯͿŬĂǎĞ͕ĚĂploskev sestavljajo štiri podploskve z ƌĂǌůŝēŶŝmi radijŝ͘Na vsaki izmed njih sĞƉŽƉŝƐƵũĞũŽƌĂǌůŝēŶŝǌŶĂŬŝ͕ki so podrobneje pojasnjeni ǀŶĂĚĂůũĞǀĂŶũƵ͘V preglednici 1 je ŶƉƌ͘

prikazano, kako so mejni premeri uporabljeni v primeru snemanja ǎŝǀŝŚ ĚƌĞǀĞƐ ŝŶ ŽĚŵƌůĞ ĚƌĞǀĞƐŶĞ ďŝŽŵĂƐĞ͘<Žƚje prikazano, sĞŶĂƉŽĚƉůŽƐŬǀŝ<WWϭƐŶĞŵĂũŽǎŝǀĂĚƌĞǀĞƐĂ͕ŬĂƚĞƌŝŚƉƌƐŶŝƉƌĞŵĞƌ;ǀǀŝƓŝŶŝϭ͕ϯ ŵŽĚƚĂůͿũĞǀĞēũŝŽĚŶŝē͕ŶĂƉŽĚƉůŽƐŬǀŝƐĞƐŶĞŵĂũŽĚƌĞǀĞƐĂ͕ŬĂƚĞƌŝŚƉƌƐŶŝƉƌĞŵĞƌŝƐŽǀĞēũŝĂůŝĞŶĂŬŝ 10 cm, ŶĂ<WWϯƉĂƐĞƐŶĞŵĂũŽƐĂŵŽĚƌĞǀĞƐĂ͕ŬĂƚĞƌŝŚƉƌƐŶŝƉƌĞŵĞƌŝǌŶĂƓĂũŽϯϬ ĐŵŝŶǀĞē͘WŽĚŽďŶŽje treba mejne premere razumeti pri snemanju posamezniŚƚŝƉŽǀŵƌƚǀĞĚƌĞǀĞƐŶĞďŝŽŵĂƐĞ͘

WƌĞŐůĞĚŶŝĐĂϭ͗KƐŶŽǀŶŝƉŽĚĂƚŬŝŽ<WWǌŶĞŬĂƚĞƌŝŵŝŵĞũŶŝŵŝǀƌĞĚŶŽƐƚŵŝ

ŶĂŬ ƉůŽƐŬǀĞ KPP1 <WWϮ KPP3 <WWϰ

Radij ploskve

[m] ϯ͕Ϭϵ 7,98 ϭϯ͕ϴϮ Ϯϱ͕Ϯϯ

Površina ploskve

[ar] Ϭ͕ϯ 2,0 6,0 20,0

WKW/^>^dEK^d/Z^d/a/E^^dK:

>ĂƐƚŶŽƐƚŝ

ƌĂƐƚŝƓēĂ kamnitost, skalovitost, nagib ƚĞƌĞŶĂ͘͘͘

>ĂƐƚŶŽƐƚŝƐĞƐƚŽũĂ razvojna faza, mešanost, skleƉ͘͘͘

WKW/^/s/,Zs^

^ƚŽũĞče živo drevje

0 cm < Dϭ͕ϯ < 10 cm , ш ϭ͕ϯ ŵ͕ ƉŽ višinskih razredih

Dϭ͕ϯ шϭϬĐŵŽǌ͘

obsegϭ͕ϯшϯϭĐŵ Dϭ͕ϯ шϯϬĐŵŽǌ͘

obsegϭ͕ϯшϵϰĐŵ ͬ WKW/^KDZ>Zs^E/KD^

^ƚŽũĞēĞ odmrlo

ĚƌĞǀũĞ;ƐƵƓŝĐĂͿ Dϭ͕ϯ шϭϬĐŵ Dϭ͕ϯ шϯϬcm

>ĞǎĞēĞ odmrlo

ĚƌĞǀũĞ;ƉŽĚƌƚŝĐĂͿ D^ϭ͕ϯшϭϬĐŵ Dϭ͕ϯшϯϬĐŵ Panj, štor шϭϬĐŵ

,шϮϬĐŵ ͬ

(12)

I. GOZDNA INVENTURA

'KE/EsEdhZ

KƉŽŵďĞ͗ ϭ͕ϯ – premer drevesa na prsni višini Žǌ͘ ǀŝƓŝŶŝ ϭ͕ϯ ŵ od tal; D – premer kosa; H – ǀŝƓŝŶĂ͖ >– ĚŽůǎŝŶĂ

DĞũŶa ǀƌĞĚŶŽƐƚǌĂ ƉŽƉŝƐ ƐƚŽũĞēĞŐĂ ǎŝǀĞŐĂ ĚƌĞǀesa je podana bodisi v obliki prsnega obsega bodisi v obliki prsnega premera͘sǌĂĚŶũĞŵēĂƐƵƐĞƉƌŝƉŽƉŝƐƵdrevja ;Žbsegϭ͕ϯшϯϭĐŵͿŵĞƌŝ obseg debla in je kot mejna vrednost uporabljen obseg͘ZĂǌůŽŐǌĂtako meritev je manjša napaka meritve zaradi morebitnih »nepravilnih« oblik ƉƌĞēŶega preseka debla

;ŶƉƌ͘ĞůŝƉƐŽŝĚŶega preseka, izrazitega reakcijskega lesa^ϯna deblu)͘

Poleg obsegov se v praksi še vedno uporabljajo ƚƵĚŝƉƌĞŵĞƌŝ͘ Premeru 10 cm enakovreden ũĞŶƉƌ͘ŽďƐĞŐϯϭĐŵ, premeru ϯϬ Đŵpa obseg ϵϰ Đŵ͘ Wƌŝ ƉŽƉŝƐƵ ŽĚŵƌůĞ ĚƌĞǀĞƐŶĞ ďŝŽŵĂƐĞ ƐĞ ƵƉŽƌĂďůũĂ ŵĞƌŝƚĞǀƉƌĞŵĞƌĂ͕ ƐĂũ ũĞmeritev tega znaka dovolj ŶĂƚĂŶēŶĂza pridobitev zanesljive ocene ŬŽůŝēŝŶĞ ŽĚŵƌůĞ ďŝŽŵĂƐĞ͘ s ŶĞŬĂƚĞƌŝŚ ƉƌŝŵĞƌŝŚ Ɛe kot mejne vrednosti uporabljajo tudi ŵĞũŶĞǀŝƓŝŶĞ͘

KďƐĞŐĞƐĞŵĞƌŝǌŵĞƌƐŬŝŵƚƌĂŬŽŵ͕ŬŝŝŵĂŶĂĞŶŝƐƚƌĂŶŝĐĞŶƚŝŵĞƚƌƐŬŽůĞƐƚǀŝĐŽŝŶƐĞŝǌŶũĞŽĚēŝƚĂŽďƐĞŐ͕ŶĂĚƌƵŐŝƐƚƌĂŶŝƉĂũĞ lestvica, Ŭŝ ŬĂǎĞ ƉƌĞƌĂēƵŶ ǀ ƉƌĞŵĞƌ͘ Ă ŶĞƉŽƐƌĞĚŶŽ ŵĞƌũĞŶũĞ ƉƌĞŵĞƌĂ ƐĞ ƵƉŽƌĂďůũĂ ŐŽǌĚĂƌƐŬĂ ƉƌĞŵĞƌŬĂ͕ ǌĂ ŵĞƌũĞŶũĞ ĚŽůǎŝŶ ƉĂ ŵĞƌƐŬŝ ƚƌĂŬ͘ sŝƓŝŶĞ ƐĞ ŽďŝēĂũŶŽ ŵĞƌŝũŽ ǌ ǀŝƓŝŶŽŵĞƌŝ͖ ǀ ǌĂĚŶũĞŵ ēĂƐƵ ƐĞ ƉŽŐŽƐƚŽ ƵƉŽƌĂďůũĂũŽ ĞůĞŬƚƌŽŶƐŬŝ͕ Ŭŝ ĚĞůƵũĞũŽƐƉŽŵŽēũŽůĂƐĞƌƐŬĞŐĂĂůŝƵůƚƌĂǌǀŽēŶĞŐĂƐŝŐŶĂůĂ ;ǀƐĂƚĞƌĞŶƐŬĂoprema je predstavljena v Prilogi 6)͘

^ůŝŬĂϰ͗WƌŝŵĞƌũĂǀĂŝǌŵĞƌĞŽďƐĞŐĂŝŶƉƌĞŵĞƌĂĚƌĞǀĞƐĂǌŵĞƌƐŬŝŵƚƌĂŬŽŵ;Ɖŝ-ŵĞƚƌŽŵͿ͘

Mejna vrednost za popis stoječega živega drevesa je podana bodisi v obliki prsnega obsega bodisi v obliki prsnega premera. V zadnjem času se pri popisu drevja (obseg1,3 ≥ 31 cm) meri obseg debla in je kot mejna vrednost uporabljen obseg. Razlog za tako meritev je manjša napaka meritve zaradi morebitnih »nepravilnih« oblik prečnega preseka debla (npr. elipsoidnega preseka, izrazitega reakcijskega lesa na deblu).

Poleg obsegov se v praksi še vedno uporabljajo tudi premeri. Premeru 10 cm enakovreden je npr. obseg 31 cm, premeru 30 cm pa obseg 94 cm. Pri popisu odmrle drevesne biomase se uporablja meritev premera, saj je meritev tega znaka dovolj natančna za pridobitev zanesljive ocene količine odmrle biomase. V nekaterih primerih se kot mejne vrednosti uporabljajo tudi mejne višine.

Obsege se meri z merskim trakom, ki ima na eni strani centimetrsko lestvico in se iz nje odčita obseg, na drugi strani pa je lestvica, ki kaže preračun v premer. Za neposredno merjenje premera se uporablja gozdarska premerka, za merjenje dolžin pa merski trak. Višine se običajno merijo z višinomeri; v zadnjem času se pogosto uporabljajo elektronski, ki delujejo s pomočjo laserskega ali ultrazvočnega signala (vsa terenska oprema je predstavljena v Prilogi 6).

1

Drevesa skušajo zaradi delovanja vetra, nagiba rastišča ali premikov tal »popraviti« svojo lego s tvorbo reakci-

'KE/EsEdhZ

KƉŽŵďĞ͗ ϭ͕ϯ – premer drevesa na prsni višini Žǌ͘ ǀŝƓŝŶŝ ϭ͕ϯ ŵ od tal; D – premer kosa; H – ǀŝƓŝŶĂ͖ >– ĚŽůǎŝŶĂ

DĞũŶa ǀƌĞĚŶŽƐƚǌĂ ƉŽƉŝƐ ƐƚŽũĞēĞŐĂ ǎŝǀĞŐĂ ĚƌĞǀesa je podana bodisi v obliki prsnega obsega bodisi v obliki prsnega premera͘sǌĂĚŶũĞŵēĂƐƵƐĞƉƌŝƉŽƉŝƐƵdrevja ;Žbsegϭ͕ϯшϯϭĐŵͿŵĞƌŝ obseg debla in je kot mejna vrednost uporabljen obseg͘ZĂǌůŽŐǌĂtako meritev je manjša napaka meritve zaradi morebitnih »nepravilnih« oblik ƉƌĞēŶega preseka debla

;ŶƉƌ͘ĞůŝƉƐŽŝĚŶega preseka, izrazitega reakcijskega lesa^ϯna deblu)͘

Poleg obsegov se v praksi še vedno uporabljajo ƚƵĚŝƉƌĞŵĞƌŝ͘ Premeru 10 cm enakovreden ũĞŶƉƌ͘ŽďƐĞŐϯϭĐŵ, premeru ϯϬ Đŵpa obseg ϵϰ Đŵ͘ Wƌŝ ƉŽƉŝƐƵ ŽĚŵƌůĞ ĚƌĞǀĞƐŶĞ ďŝŽŵĂƐĞ ƐĞ ƵƉŽƌĂďůũĂ ŵĞƌŝƚĞǀƉƌĞŵĞƌĂ͕ ƐĂũ ũĞmeritev tega znaka dovolj ŶĂƚĂŶēŶĂza pridobitev zanesljive ocene ŬŽůŝēŝŶĞ ŽĚŵƌůĞ ďŝŽŵĂƐĞ͘ s ŶĞŬĂƚĞƌŝŚ ƉƌŝŵĞƌŝŚ Ɛe kot mejne vrednosti uporabljajo tudi ŵĞũŶĞǀŝƓŝŶĞ͘

KďƐĞŐĞƐĞŵĞƌŝǌŵĞƌƐŬŝŵƚƌĂŬŽŵ͕ŬŝŝŵĂŶĂĞŶŝƐƚƌĂŶŝĐĞŶƚŝŵĞƚƌƐŬŽůĞƐƚǀŝĐŽŝŶƐĞŝǌŶũĞŽĚēŝƚĂŽďƐĞŐ͕ŶĂĚƌƵŐŝƐƚƌĂŶŝƉĂũĞ lestvica, Ŭŝ ŬĂǎĞ ƉƌĞƌĂēƵŶ ǀ ƉƌĞŵĞƌ͘ Ă ŶĞƉŽƐƌĞĚŶŽ ŵĞƌũĞŶũĞ ƉƌĞŵĞƌĂ ƐĞ ƵƉŽƌĂďůũĂ ŐŽǌĚĂƌƐŬĂ ƉƌĞŵĞƌŬĂ͕ ǌĂ ŵĞƌũĞŶũĞ ĚŽůǎŝŶ ƉĂ ŵĞƌƐŬŝ ƚƌĂŬ͘ sŝƓŝŶĞ ƐĞ ŽďŝēĂũŶŽ ŵĞƌŝũŽ ǌ ǀŝƓŝŶŽŵĞƌŝ͖ ǀ ǌĂĚŶũĞŵ ēĂƐƵ ƐĞ ƉŽŐŽƐƚŽ ƵƉŽƌĂďůũĂũŽ ĞůĞŬƚƌŽŶƐŬŝ͕ Ŭŝ ĚĞůƵũĞũŽƐƉŽŵŽēũŽůĂƐĞƌƐŬĞŐĂĂůŝƵůƚƌĂǌǀŽēŶĞŐĂƐŝŐŶĂůĂ ;ǀƐĂƚĞƌĞŶƐŬĂoprema je predstavljena v Prilogi 6)͘

^ůŝŬĂϰ͗WƌŝŵĞƌũĂǀĂŝǌŵĞƌĞŽďƐĞŐĂŝŶƉƌĞŵĞƌĂĚƌĞǀĞƐĂǌŵĞƌƐŬŝŵƚƌĂŬŽŵ;Ɖŝ-ŵĞƚƌŽŵͿ͘

(13)

I. GOZDNA INVENTURA

2. ,

2.1 DELOVNE FAZE

Pravilna izvedba terenske gozdne inventure obsega naslednje korake:

ĂͿ/ǌĚĞůĂǀĂƐĞǌŶĂŵĂƚƌĂŬƚŽǀ

obsega pripravo popisnih listov za ǎĞĞǀŝĚĞŶƚŝƌĂŶe in popisane trakte, seznam za eventualne nove trakte in za eventualno opustitev le-ƚĞŚ͘ Ž ǌĂĚŶũŝŚ ĚǀĞŚ ƉƌŝŵĞƌŽǀ ƉƌŝŚĂũĂ ǌĂƌĂĚŝ ǌĂƌĂƓēĂŶũĂ, ogozditve prej ŶĞŐŽǌĚŶŝŚ ǌĞŵůũŝƓē Ăůŝzaradi trajne sƉƌĞŵĞŵďĞ ŐŽǌĚŶŝŚ ǌĞŵůũŝƓē ǀ ŶĞŐŽǌĚŶĂ͘ WƌĞŐůĞĚ ŵŽƌĂ ƚĞŵĞůũŝƚŝ ŶĂ ƚŽēŶŝŚǀŝƌŝŚ, kot so aktualni digitalni ortofoto posnetki ;K&), ǀŝĚĞŶĐĂĚĞũĂŶƐŬĞƌĂďĞŬŵĞƚŝũƐŬŝŚŝŶŐŽǌĚŶŝŚ ǌĞŵůũŝƓēƚĞƌ seveda na terenskih ogledih͘

ďͿWƌŝƉƌĂǀĂƉŽƉŝƐŶŝŚŽďƌĂǌĐĞǀ

Zaradi popravljanja eventualnih napak in zaradi stalnosti nekaterih znakov obrazci vsebujejo vrednosti ǌŶĂŬŽǀŝǌƉƌĞũƓŶũĞŝŶǀĞŶƚƵƌĞ;ŶƉƌ͘številka drevesa, stari obseg, stara osutost, razvojna faza itn͘)͘

ĐͿWƌĞŐůĞĚŝŶĚŽŬƵƉƚĞƌĞŶƐŬĞŽƉƌĞŵĞ

ĚͿ/ǌǀĞĚďĂƚĞēĂũĂǌĂƚĞƌĞŶƐŬĞĞŬŝƉĞ͕ŬŝďŽĚŽŝǌǀĂũĂůĞƉŽƉŝƐ

Pomembno je, da se uvajalnega ƚĞēĂũĂ na terenu ƵĚĞůĞǎŝũŽǀƐĞƚĞƌĞŶƐŬĞĞŬŝƉĞ, ki sodelujejo v inventuri͘

ĞͿhǀĂũĂŶũĞƚĞƌĞŶƐŬŝŚĞŬŝƉǀĚĞůŽ ŶĂƚĞƌĞŶƵ

hǀĂũĂŶũe ekip na terenu pod nadzorstvom inštruktorjev je potrebno ƚĂŬŽũ͕ ŬŽ ĞŬŝƉĞ ǌĂēĞŶũĂũŽs ƐĂŵŽƐƚŽũŶŝŵ ĚĞůŽŵ͘ ŝůũtega uvajanja sta zagotovitev pravilnega izvajanja meritvenih postopkov in ƉƌĞƉƌĞēĞǀĂŶũĞŶĂƉĂēŶĞŐĂƌĂǌƵŵĞǀĂŶũĂ inventurnih ŶĂǀŽĚŝů͘

ĨͿsǌƉŽƐƚĂǀŝƚĞǀŬŽŵƵŶŝŬĂĐŝũĞŵĞĚƚĞƌĞŶƐŬŝŵŝĞŬŝƉĂŵŝŝŶŬŽŶƚĂŬƚŶo ƚŽēŬo

ŽůŽēŝƚĞǀŶĂēŝŶĂŬŽŵƵŶŝĐŝƌĂŶũĂŝŶĚĞůŽǀĂŶũĞŬŽŶƚĂŬƚŶĞƚŽēŬĞǀēĂƐƵƚĞƌĞŶƐŬĞŐĂpopisa sta ŬůũƵēŶĂ pogoja za enotno ŝǌǀĞĚďŽŝŶǀĞŶƚƵƌĞ͘WŽůĞŐƉŽƐƌĞĚŽǀĂŶũĂƐƉůŽƓŶŝŚŶĂǀŽĚŝůƐŽŶĂůŽŐĞŬŽŵƵŶŝĐŝƌĂŶũĂŝŶŬŽŶƚĂŬƚŶĞ osebe tudi obravnava nerešenih ;ŶŽǀŽŶĂƐƚĂůŝŚŶĂƚĞƌĞŶƵͿŵĞƌŝƚǀĞŶŝŚƉŽƐƚŽƉŬŽǀ͕ŝƐŬĂŶũĞƌĞƓŝƚĞǀǌĂŶũĞŝŶ posredovanje enotnih navodil glede ƚĞŚƉŽƐƚŽƉŬŽǀǀƐĞŵĞŬŝƉĂŵ͘

ŐͿ/ǌǀĞĚďĂƉŽƉŝƐĂ

x KĐĞŶũĞǀĂŶũĞǌŶĂŬŽǀ, ǀĞǌĂŶŝŚŶĂƉŽƚĚŽƉůŽƐŬǀĞŝŶŶĂƓŝƌƓŽŽŬŽůŝĐŽ<WW;ĞŬŽƐŝƐƚĞŵƐŬĞƐƚŽƌŝƚǀĞͿ x KĐĞŶũĞǀĂŶje znakov, ǀĞǌĂŶŝŚŶĂƓŝƌƓŽŽŬŽůŝĐŽ<WW;ŽƉŝƐƌĂƐƚŝƓēĂŝŶƐĞƐƚŽũĂͿ

x Meritve in ocena znakov, vezanih na drevesa na KPP

x Meritve in ocena znakov, vezanih na odmrlo drevesno biomaso na KPP

x Posebne meritve in popisi, kot so: popis talne vegetacije, popis in odvzem materiala za kemijsko analizo tal in humusa, popis zdravstvenega stanja dreves na KPP in preostalih ploskvah, ĚŽůŽēĂŶũĞ ƚŝƉĂ ůŝƓĂũĞǀ ŝŶ ŽĐĞŶũĞǀĂŶũĞ ŶũŝŚŽǀĞ ƉŽŬƌŽǀŶŽƐƚŝ ŶĂ ŝǌďƌĂŶŝŚ ĚƌĞǀĞƐŝŚ͕ ƉŽƉŝƐ ƚĂŶŬĞŐĂ

;ƉŽĚŵĞƌƐŬĞŐĂͿĚƌĞǀũĂ͕ǌŶĂŬŽǀŽĚƌƵŐŝŚĨƵŶŬĐŝũĂŚŐŽǌĚĂŝƚŶ͘

ŚͿPƌĞǀĞƌũĂŶũĞ ƉŽƉŝƐĂ

Preveri se najmanj ϱ % traktov, ki so lahko izbrani na kateri ŬŽůŝ ŶĂēŝŶ͕ Ŭŝ ƵƐƚƌĞǌĂ ƉƌĞĚƉŝƐŽŵ ƐůƵēĂũŶŽƐƚŶĞŐĂ ǀǌŽƌēĞŶũĂ͘ Kontrolne ploskve se ŝǌďĞƌĞũŽ ƐůƵēĂũŶŽƐƚŶŽ, Ɖƌŝ ēĞŵĞƌ ƐĞ ƵƉŽƓƚĞǀĂ ƚƵĚŝ

(14)

I. GOZDNA INVENTURA

'KE/EsEdhZ

2.2 SEZNAM ZNAKOV, VEZANIH NA PLOSKEV KPP Ϯ͘Ϯ͘ϭ ǀŝĚĞŶēŶŝƉŽĚĂƚŬŝ

ĂƉ͘Ɠƚ͘

znaka

znaka Ime ĞĨŝŶŝĐŝũĂͬƓŝĨƌĂŶƚͬƉŽƐƚŽƉĞŬͬĐŝůũ

1 Postopek: vpis imena in priimka popisovalcev s tiskanŝŵŝēƌŬĂŵŝ͘

Cilj: preverjanje doslednosti popisovalca tĞŬŽŵƉŽƉŝƐŽǀĂŶũĂŝŶŬĂůŝďƌĂĐŝũĂ͘

2 Postopek: vƉŝƐĚŶĞǀĂ͕ŵĞƐĞĐĂŝŶůĞƚĂƉŽƉŝƐĂ͘

Cilj: izraēƵŶĂǀĂŶũĞ znakov glede na obdobje popisa in zagotavljanje izvedbe v ƉƌĞĚƉŝƐĂŶĞŵēĂƐƵ͘

ϯ Definicija: ēas delovnega dne se deli na:

1 ēĂƐ ƉƌŝŚŽĚĂ ŶĂ trakt͗ ƵƉŽƓƚĞǀĂ ƐĞ ēĂƐhoje od avta do trenutka, ko se prepozna ploskev;

2 ēĂƐ ĚĞůĂ ŶĂ ƉůŽƐŬǀah͗ ƵƉŽƓƚĞǀĂ ƐĞ ēĂƐ ƉƌŝƉƌĂǀĞ ŽƉƌĞŵĞ ŝŶ ŵĂƚĞƌŝĂůŽǀ ƚŝŬ ƉƌĞĚ ǌĂēĞƚŬŽŵ ĚĞůĂ ŶĂ ƉůŽƐŬǀŝ͕ ƉŽƉŝƐ Žǌ͘ ŝǌŵĞƌĂ kazalcev na ploskvi in v njeni okolici ter priprava na odhod proti avtomobilu;

ϯ ēĂƐŚŽũĞŽĚƚƌĂŬƚĂdo avtomobila;

ϰ ƐŬƵƉŶŝēĂƐŽĚŵŽƌŽǀŝŶŵĂůŝĐĞ͘

Postopek: dĞůŽǀŶŝēĂƐƐĞďĞůĞǎŝ ůŽēĞŶŽǌĂ ŐůĂǀŶĞĚĞůŽǀŶĞĨĂǌĞ͘ĂŵĞƌũĞŶũĞēĂƐĂũĞ ƉƌŝƉŽƌŽēůũŝǀĂƵƉŽƌĂďĂŵĞƌŝůŶŝŬĂēĂƐĂ͘sŽďƌazec se vpiše ēĂƐabsolutnega trajanja delovne faze ;ǀŵŝŶƵƚĂŚǌĂƉŽƐĂŵĞǌŶŽĨĂǌŽͿ͘

1 – ēĂƐ prihoda na trakt od avtomobila

2 – ēĂƐĚĞůĂ na traktu

ϯ – ēĂƐ odhoda od trakta proti avtu

ϰ- ēĂƐ odmora

;ƐŬƵƉĂũ minut)

Cilj: ƉƌŝĚŽďŝƚĞǀŽĐĞŶĞŽƉŽƌĂďůũĞŶĞŵēĂƐƵǌĂĚĞůŽŶĂĞŶĞŵƚƌĂŬƚƵŝŶŽƉƚŝŵŝǌĂĐŝũĂĚĞůĂ͘

ϰ

–

Definicija: vidljivost je normalna͕ ēĞje drevesne krošnjeŵŽŐŽēĞdobro videti in je ŶũŝŚŽǀĞ ǌŶĂŬĞ ŵŽŐŽēĞ ŽĐĞŶũĞǀĂƚŝ͘ sŝĚůũŝǀŽƐƚ ũĞ ƉŽƐůĂďƓĂŶĂ͕ ēĞ ŬƌŽƓĞŶũ ǌaradi megle, ŽďůĂēŶŽƐƚŝ͕ĚĞǎũĂĂůŝĚƌƵŐŝŚǀƌĞŵĞŶƐŬŝŚŽŬŽůŝƓēŝŶ ŶŝŵŽŐŽēĞŽƉĂǌŽǀĂƚŝŽǌ͘ŽĐĞŶũĞǀĂƚŝ͘

Koda:

1 normalna 2 poslabšana

(15)

I. GOZDNA INVENTURA

ĂƉ͘Ɠƚ͘

znaka

znaka Ime ĞĨŝŶŝĐŝũĂͬƓŝĨƌĂŶƚͬƉŽƐƚŽƉĞŬͬĐŝůũ

ϰ

– Postopek: ĚŽůŽēŝƚĞǀvidljivosti glede na trenutne vremenske razmere in izbira ustrezne kode͘sƉƌŝŵĞƌƵŵŽēŶŽƉŽƐůĂďƓĂŶĞǀŝĚůũŝǀŽƐƚŝse ƉŽƉŝƐŶĞŽƉƌĂǀŝ͘

Cilj: ŽĐĞŶũĞǀĂŶũĞŝŶŵĞƌũĞŶũĞǌŶĂŬŽǀŶĂƚĞƌĞŶƵũĞůĂŚŬŽƉƌŝƐůĂďƓŝǀŝĚůũŝǀŽƐƚŝŽƚĞǎĞŶŽŝŶ Ɛ ƚĞŵ ŽďƌĞŵĞŶũĞŶŽ ǌ ŶĂƉĂŬŽ͘ ŝůũ ƚĞŐĂ ǌŶĂŬĂ ũĞ Ɖoznavanje ŵŽƌĞďŝƚŶŝŚ ŽŵĞũƵũŽēŝŚ vremenskih ŽŬŽůŝƓēŝŶǀēĂƐƵƉŽƉŝƐĂ͘

Ϯ͘Ϯ͘Ϯ Znaki, vezani na popisno ploskev

ĂƉ͘Ɠƚ͘

znaka Ime znaka ĞĨŝŶŝĐŝũĂͬƓŝĨƌĂŶƚͬƉŽƐƚŽƉĞŬͬĐŝůũ

ϱ –

æ

Postopek: vƉŝƐǌĂƉŽƌĞĚŶĞƓƚĞǀŝůŬĞƚƌĂŬƚĂ͘

Cilj: identifikacija trakta͘

6 –

æ

Postopek: vƉŝƐǌĂƉŽƌĞĚŶĞƓƚĞǀŝůŬĞ<WW͘Ğ<WWǎĞŽďƐƚĂũĂ͕ŝŵĂĞŶĂŬŽ/

Ɠƚ͘ŬŽƚƚƌĂŬƚ;^dͿ͕ǀŶĂƐƉƌŽƚŶĞŵƉƌŝŵĞƌƵƐĞƉƌŝƉŝƓĞŶŽǀŽ͘

Cilj: iĚĞŶƚŝĨŝŬĂĐŝũĂ<WW͘

7

, – « ȋȋȌǡȋȌǡ ȋȌ

Postopek: vnos celih kilometrskih koordinat s karte brez oznake ŐĞŽŐƌĂĨƐŬĞĐŽŶĞ͘

Cilj: prostorska ŽƉƌĞĚĞůŝƚĞǀƐƌĞĚŝƓēĂ<WW͘

8

– ȋ ȋȌǡȋȌǡȋȌ Postopek: vpis ŽĚēŝƚŬŽǀ y ŝŶ zkoordinat z GPS naprave brez oznake geograĨƐŬĞĐŽŶĞ͘

Popisna površina: tŽēŬŽǀŶĂ ŽĐĞŶĂ͕ ǀĞǌĂŶĂ ŶĂ ƐƌĞĚŝƓēĞ <WW͕ Ŭŝ ũĞ ƚƵĚŝ ŬŽŽƌĚŝŶĂƚŶŽŝǌŚŽĚŝƓēĞtrakta͘

Cilj: prostorska ŽƉƌĞĚĞůŝƚĞǀƐƌĞĚŝƓēĂ<WW͘

9

– æ

Definicija: lastništvo je pravno priznana pravica do ǌĞŵůũŝƓēĂ͘

Koda:

1 ĚƌǎĂǀŶŽ

2 zasebno ;ĨŝǌŝēŶĞŝŶƉƌĂǀŶĞŽƐĞďĞ͕ƚƵĚŝĐĞƌŬǀĞŶŝŐŽǌĚŽǀŝͿ ϯ neznano

ϰ lokalne skupnosti ;ŽďēŝŶĂ͕ĂŐƌĂƌŶĂƐŬƵƉŶŽƐƚŝƚĚ͘Ϳ

(16)

I. GOZDNA INVENTURA

'KE/EsEdhZ

ĂƉ͘Ɠƚ͘

znaka Ime znaka ĞĨŝŶŝĐŝũĂͬƓŝĨƌĂŶƚͬƉŽƐƚŽƉĞŬͬĐŝůũ

9

– æ Postopek: pregled lastništva v podatkovni zbirki Zavoda za gozdove Slovenije in ŝǌďŝƌĂƵƐƚƌĞǌŶĞŬŽĚĞ͘

Popisna površina: tŽēŬŽǀŶĂŽĐĞŶĂ͕ǀĞǌĂŶĂŶĂƐƌĞĚŝƓēĞ<WW͘

Cilj: spremljanje lastniške strukture gozdov͕ƐƚƌĂƚŝĨŝŬĂĐŝũĂƉŽĚĂƚŬŽǀ͘

10

ǡǡǡ– «ǡǡ ǡ

Postopek: vƉŝƐŽǌŶĂŬĞŐŽǌĚŶŽŐŽƐƉŽĚĂƌƐŬĞŐĂŽďŵŽēũĂ͕ŐŽǌĚŶŽŐŽƐƉŽĚĂƌƐŬĞ ĞŶŽƚĞ͕ŽĚĚĞůŬĂŝŶŽĚƐĞŬĂ͘ Vir podatkov: podatkovna zbirka Zavoda za gozdove

^ůŽǀĞŶŝũĞ͘

Popisna površina: tŽēŬŽǀŶĂŽĐĞŶĂ, ǀĞǌĂŶĂŶĂƐƌĞĚŝƓēĞ<WW͘

Cilj: Identifikacija in stratifikacija trakƚĂ͘

11

Definicija: ƌĞůŝĞĨũĞƉƌĞǀůĂĚƵũŽēĂŽďůŝŬĂǌĞŵĞůũƐŬĞŐĂƉŽǀƌƓũĂ͕ŶĂŬĂƚĞƌŝůĞǎŝƚƌĂŬƚ͘

Koda:

1 ravnina 2 vrh hriba, greben ϯ dno kotanje ϰ ƉŽďŽēũĞ

ϱ ŬŽŶǀĞŬƐŶŝƉƌĞůŽŵƉŽďŽēũĂ 6 ŬŽŶŬĂǀŶŝƉƌĞůŽŵƉŽďŽēũĂ 7 jarek

Postopek: dŽůŽēŝƚĞǀ ŽďůŝŬĞ ƌĞůŝĞĨĂ ŐůĞĚĞ ŶĂ Ɛƚanje na terenu in izbira ustrezne kode͘ ŽůǎŝŶĂ ƉŽďŽēũĂ ;ǀ ƐŵĞƌŝ ƉĂĚŶŝĐĞ ƚĞƌĞŶĂͿ͕ ǌĂ ŬĂƚĞƌĞŐĂ ƐĞ ĚŽůŽēĂ ŽďůŝŬŽ ƌĞůŝĞĨĂ͕ŶĂũďŽǀƐĂũϱϬŵ͕ŽĚƚĞŐĂϮϱŵŶĂǀƐĂŬŽƐƚƌĂŶ<WW͘

Popisna površina: <WWϰ͘

Cilj: oƉŝƐƌĂƐƚŝƓēĂ͕ƐƚƌĂƚŝĨŝŬĂĐŝũĂƉŽĚĂƚŬŽǀ͘

(17)

I. GOZDNA INVENTURA

ĂƉ͘

Ɠƚ͘ Ime

znaka DĞĨŝŶŝĐŝũĂͬƓŝĨƌĂŶƚͬƉŽƐƚŽƉĞŬͬĐŝůũ

12

– æ«

Definicija: ekspozicija je kŽƚŵĞĚŶĞďĞƐŶŝŵƐĞǀĞƌŽŵŝŶƐŵĞƌũŽƉĂĚŶŝĐĞƚĞƌĞŶĂ͘

Postopek: vƉŝƐ ŽĚēŝƚŬĂ ŶĂbusoli na ϱΣ ŶĂƚĂŶēŶŽ͘ ŽůǎŝŶĂ ƉŽďŽēũĂ ;ǀ ƐŵĞƌŝ ƉĂĚŶŝĐĞ terena), za kĂƚĞƌĞŐĂƐĞĚŽůŽēĂĞŬƐƉŽǌŝĐŝũĂ͕ŶĂũbo ǀƐĂũϮϱŵ͕ŽĚƚĞŐĂϭϮ͕ϱŵŶĂǀƐĂŬŽ stran KPP͘

Popisna površina: KPPϰ͘

Cilj: oƉŝƐƌĂƐƚŝƓēĂ͕ƐƚƌĂƚŝĨŝŬĂĐŝũĂƉŽĚĂƚŬŽǀ͘

ϭϯ

– «æ« Definicija: ŬĂŵŶŝŶĂũĞŵĂƚŝēŶĂƉŽĚůĂŐĂ, na kateri so se raǌǀŝůĂƚůĂ͘

Koda:

1 karbonatna 2 nekarbonatna ϯ mešana

Postopek: ŝǌďŝƌĂƚŝƉŝēŶĞŐĂ vzorca kamnine͕ŬŝŶĂũůĞǎŝēŝŵďůŝǎũĞƐƌĞĚŝƓēƵ<WW͘^ƐŽůŶŽ ŬŝƐůŝŶŽ ;,ůͿ ƐĞ ŶĂƚŽ ŽŵŽēŝ ŵĂƚŝēŶŽ ŬĂŵŶŝŶŽ͘Intenzivno šumenje in penjenje sta znaka za karbonatno in manj intenzivno za ŵĞƓĂŶŽŬĂŵŶŝŶŽ͘ĞƚĞƚŝƉŝēŶĞƌĞĂŬĐŝũĞŶŝ͕

ũĞŬĂŵŶŝŶĂŶĞŬĂƌďŽŶĂƚŶĂ͘

Cilj: ŽƉŝƐƌĂƐƚŝƓēĂ͘

ϭϰ

– æ«

Definicija: ƐŬĂůŽǀŝƚŽƐƚũĞĚĞůĞǎƉŽǀƌƓŝŶĞ, ki ga zavzemajo skale͘^ŬĂůĂũĞƉƌŽƐƚŽ ůĞǎĞēĂůŝ ŵĂƚŝēŶŝŬŽƐŬĂŵŶŝŶĞǌĚŝŵĞŶǌŝũŽǀƐĂũϯϬǆϯϬǆϯϬĐŵ͘

Koda:

1 brez skal

2 ƉŽƐĂŵŝēŶĞƐŬĂůĞ͖Wsk ч ϱ % ϯ majhna skalovitost; Psk = 6–Ϯϱ % ϰ srednja skalovitost; Psk = 26–ϱϬ % ϱ velika skalovitost; Psk сϱϭ–ϳϱ % 6 izjemna skalovitost; Psk шϳϲ%

Postopek: ocena deůĞǎĂƐŬĂů, prisotnih na ploskvi, in izbira ustrezne kode͘

(18)

I. GOZDNA INVENTURA

'KE/EsEdhZ

ĂƉ͘

Ɠƚ͘ Ime

znaka ĞĨŝŶŝĐŝũĂͬƓŝĨƌĂŶƚͬƉŽƐƚŽƉĞŬͬĐŝůũ

ϭϱ

–

Definicija: kamnitost ũĞĚĞůĞǎ ƉŽǀƌƓŝŶĞ͕ŬŝŐĂǌĂǀǌĞŵĂŬĂŵĞŶũĞ͘ Kamen je prosto ůĞǎĞēŝ kos kamnine ǌĚŝŵĞŶǌŝũŽŵĂŶũŽĚϯϬǆϯϬǆϯϬĐŵ͘

Koda:

1 brez kamnov

2 ƉŽƐĂŵŝēŶŝŬĂŵŶŝ͖Wkaч ϱ % ϯ majhna kamnitost; Pka = 6–Ϯϱ % ϰ srednja kamnitost; Pka = 26–ϱϬ % ϱ velika kamnitost; Pka сϱϭ–ϳϱ % 6 izjemna kamnitost; Pka шϳϲ %

Postopek: ŽĐĞŶĂĚĞůĞǎĂŬĂŵĞŶũĂ, prisotnega na ploskvi, ŝŶŝǌďŝƌĂƵƐƚƌĞǌŶĞŬŽĚĞ͘

16

–

Definicija: nagib je kŽƚŵĞĚŶĂǀŝĚĞǌŶŽŚŽƌŝǌŽŶƚĂůŶŽƌĂǀŶŝŶŽŝŶƐŵĞƌũŽƉĂĚŶŝĐĞƚĞƌĞŶĂ͘

Postopek: nagib v smeri padnice terena KPP se izmeri s padomerom ŶĂ ϭΣ ŶĂƚĂŶēŶŽ͘

ŽůǎŝŶĂƉŽďŽēũĂŶĂũǌŶĂƓĂǀƐĂũϱϬŵ͕ϮϱŵŶĂǀƐĂŬŽƐƚƌĂŶ ŽĚƐƌĞĚŝƓēĂ<WW͘

Cilj: oƉŝƐƌĂƐƚŝƓēĂ͕ŬŽƌĞŬĐŝũĂƚĞŵĞůũŶŝĐĞŝŶradijev ƉůŽƐŬĞǀ͘

(19)

I. GOZDNA INVENTURA

ĂƉ͘

Ɠƚ͘ Ime

17

ǣ1 –4ȋȀȌ

Definicija: rĂĚŝũƉůŽƐŬǀĞũĞƌĂǌĚĂůũĂŵĞĚƐƌĞĚŝƓēĞŵŝŶƌŽďŽŵƉůŽƐŬǀĞ͘ Radiji ploskve se ŬŽƌŝŐŝƌĂũŽŐůĞĚĞŶĂŶĂŬůŽŶƉůŽƐŬǀĞ͕ƐēŝŵĞƌƐĞĚŽƐĞǎĞĞŶĂŬŽŚŽƌŝǌŽŶƚĂůŶŽƉƌŽũĞŬĐŝũŽ;ŝŶƐ ƚĞŵƉŽǀƌƓŝŶŽͿǀƐĞŚƉůŽƐŬĞǀ͘

Postopek: ǀƉŝƐ ŵĞũŶŝŚ ŬŽƌŝŐŝƌĂŶŝŚ ƌĂĚŝũĞǀ ŬŽŶĐĞŶƚƌŝēŶŝŚ ŬƌŽŐŽǀ KPP na centimeter ŶĂƚĂŶēŶŽ͘ EĂ ŶĂŐŝďŝŚ ŵĞƌŝŵŽ ƌĂǌĚĂůũĞ ǀǌƉŽƌĞĚŶŽ Ɛ ƚĞƌĞŶŽŵ͘V primeru, da je teren ŶĂŐŶũĞŶǀƐŵĞƌŝĚǀĞŚƉĂĚŶŝĐ͕ƐĞƵƉŽƓƚĞǀĂƉŽǀƉƌĞēũĞŽďĞŚ͘

'ůĞũWZ/>K'K: WƌĞŐůĞĚŶŝĐĞŚŽƌŝǌŽŶƚĂůŶŝŚƌĂǌĚĂůũ͘

Popisna površina: KPPϭ͕<WWϮ͕<<WϯŝŶ<<Wϰ͘

Cilj: zagotavljanje vedno enake horizontirane površine ƉůŽƐŬǀĞ͘

18

– āæ

Definicija: rob je dĞůĞǎƉůŽƐŬǀĞ͕ŬŝůĞǎŝǀŐŽǌĚƵ͘

Postopek: ŽĐĞŶĂĚĞůĞǎĂƉŽǀƌƓŝŶĞ, ki ůĞǎŝǀŐŽǌĚƵ͘ĞůĞǎƐĞǀƉŝƓĞǀŽĚƐƚŽƚŬŝŚ;Ϭ–100 %) na 10 % nataŶēŶŽ ;ŶƉƌ͘ϱϬй͕ϴϬй͕ēĞũĞŶƉƌ͘ƉůŽƐŬĞǀǀĐĞůŽƚŝǀŐŽǌĚƵ, se zapiše ϭϬϬйͿ͘

ĞůĞǎĞƐĞǀƉŝƐƵũĞǌĂǀƐĞƚƌŝƉŽĚƉůŽƐŬǀĞůŽēĞŶŽ– <WWϮ͕<WWϯŝŶ<WWϰ͘Gozdna vlaka je del ŐŽǌĚĂŝŶƐĞƉƌŝŽĐĞŶŝĚĞůĞǎĂŶĞƵƉŽƓƚĞǀĂ͘

sƐĂŬĂƉŽĚƉůŽƐŬĞǀŝŵĂǌĂƌĂĚŝƌĂǌůŝēŶĞƉŽǀƌƓŝŶĞ;ƌĂĚŝũĂͿƌĂǌůŝēŶŽƉŽǀƌƓŝŶƐŬŽƵƚĞǎ͘WƌŝŽĐĞŶŝ je torej treba upoštevati, ŬŽůŝŬƓŶĂƉŽǀƌƓŝŶĂƉůŽƐŬǀĞ<WWϮ;ϮĂƌĂͿ͕<WWϯ;ϲĂƌŽǀͿĂůŝ<WWϰ

;ϮϬĂƌŽǀͿůĞǎŝǀŐŽǌĚƵ͘EƉƌ͘ēĞgozdni rob ali cesta seka ƐĂŵŽƉŽĚƉůŽƐŬĞǀ<WWϰ, se bo ustrezno zmaŶũƓĂů ĚĞůĞǎ ƉŽǀƌƓŝŶĞ sĂŵŽ ƚĞ ƉůŽƐŬǀĞ ;ƉƌŝŵĞƌ ůĞǀŽͿ͘ V primeru, da cesta seka ploskev KPP2, je treba ustrezno zmanjšati ĚĞůĞǎe vseh treh ploskĞǀ;primer desnoͿ͘

Wƌŝ ŽĐĞŶŝ ũĞ ƚƌĞďĂ ƵƉŽƓƚĞǀĂƚŝ͕ ĚĂ ƐĞ ǀĞůŝŬŽƐƚŝ ƉůŽƐŬĞǀ ƌĂǌůŝŬƵũĞũŽ͖ ϭϬ й ƉŽǀƌƓŝŶĞ ŶƉƌ͘

predstavlja pri ploskvi KPP2 0,ϮĂƌĂƉŽǀƌƓŝŶĞ͕Ɖƌŝ<WWϰƉĂϮĂƌĂ͘

Popisna površina: KPPϮ͕<WWϯŝŶ<WWϰ͘

(20)

I. GOZDNA INVENTURA

'KE/EsEdhZ

ĂƉ͘Ɠƚ͘ Ime

18

– āæ

19

– ra

Definicija: razdalja do roba je razdalja od sƌĞĚŝƓēĂ<WWƉůŽƐŬǀĞĚŽŶĞŐŽǌĚŶĞ ƌĂďĞƚĂů͘

Postopek: iǌŵĞƌĂ ƌĂǌĚĂůũĞ ĚŽ ƌŽďĂ ŐŽǌĚĂ͘ ZĂǌĚĂůũĂ ƐĞ ǀƉŝƓĞ ŶĂ Ěŵ ŶĂƚĂŶēŶŽ ;ŶƉƌ͘ ϲϯ dŵͿ͘ĞũĞƉůŽƐŬĞǀǀĐĞůŽƚŝǀŐŽǌĚƵ, se v obrazec zapiše Ϭ͘Ăpravilnejšo oceno površine se izmeri razdalja ŽĚƐƌĞĚŝƓēĂƉůŽƐŬǀĞĚŽŐŽǌĚŶĞĐĞƐƚĞĂůŝŵĞũĞŐozda z drugo rabo tal

;ŶƉƌ͘ϭϮϳĚŵ – glej primer spodajͿ͘ V primeru, da cesta ali rob gozda ne ƚĞēĞv ravni liniji, ampak zaviti, se oceni najkrajša razdalja od sreĚŝƓēĂƉůŽƐŬǀĞĚŽƐƉƌĞŵĞŵďĞƌĂďĞ ƚĂů͘

Cilj: ŝǌƌĂēƵŶĚĞũĂŶƐŬĞ površine ploskve v gozdu͘ <ŽŶƚƌŽůĂǌĂƉƌĂǀŝůŶŽƐƚŽĐĞŶĞǌŶĂŬĂZK͘

(21)

I. GOZDNA INVENTURA

21

–

Definicija: zgradba sestoja je oblika vertikalne ǌŐƌĂĚďĞŽǌ͘slojevitosti sestoja͘

Koda:

1 prebiralna

2 ŬŵĞēŬĂ;ŶĞƉƌĂǀĂͿƉƌĞďŝƌĂůŶĂ;ŶĞƚŝƉŝēŶŽ prebiranje v drobnoposestniških gozdovih); ĚŽůŽēŝƐĞƐĂŵŽǀƉƌŝŵĞƌƵ͕ŬĂĚĂƌũĞǌŶĂŬZ&ϳ– neopredeljeno ϯ enomerna ;enodobna) – visoki gozd

ϰ malopovršinska raznomerna ;raznodobna) ϱ velikopovršinska raznoŵĞƌŶĂ;ƌĂǌŶŽĚŽďŶĂͿ 6 dvoslojna

7 ƉĂŶũĞǀĞĐ;ŶŝǌŬŝŐŽǌĚͿ

8 ŐƌŵŝēĂƐƚŐŽǌĚ;ƌƵƓũĞŝŶŽƐƚĂůŽŐƌŵŝēĞǀũĞǀŝƓŝŶĞprib͘ϱŵͿ

Postopek: ŽƉƌĞĚĞůŝƚĞǀƉƌĞǀůĂĚƵũŽēĞŐĂƚŝƉĂǌŐƌĂĚďĞŶĂƉŽĚůĂŐŝĚĞůĞǎĞǀĚƌĞǀĞƐƌĂǌůŝēŶŝŚ ƐŽĐŝĂůŶŝŚ ƉŽůŽǎĂũĞǀ ŝŶ ĚĞůĞǎĞǀ ƉŽǀƌƓine, ki jo ǌĂƐƚŝƌĂũŽ͘Za panjevec ƐĞ ĚŽůŽēŝ ƐĞƐƚŽũ ƚĂŬƌĂƚ͕ ŬŽ ǀ ƐĞƐƚŽũƵ ƉƌĞǀůĂĚƵũĞũŽ ĚƌĞǀĞƐĂ͕ ǀǌŶŝŬůĂ ŝǌ ƉĂŶũĞǀ͘ Wƌŝ ĚŽůŽēŝƚǀŝ ǌŐƌĂĚďĞse upoštevajo tudi znaki͕ Ŭŝ ŬĂǎĞũŽ ŶĂ ŶĂēŝŶ ŐŽƐƉŽĚĂƌũĞŶũĂ ;ŶƉƌ͘ ǀĞůŝŬŽƐƚ ƉŽŵůĂĚŝƚǀĞŶŝŚ ũĞĚĞƌŝƚĚ͘Ϳ͘ Izbira ustrezne kode͘

Popisna površina: KPPϰ ŝŶŶũĞŶĂŶĞƉŽƐƌĞĚŶĂŽŬŽůŝĐĂ͘

Cilj: opis zgradbe ƐĞƐƚŽũĂ͘

ĂƉ͘Ɠƚ͘ Ime

20

~– ā æ«

Postopek: ustrezno kodo ǌĂƚŝƉǌĚƌƵǎďĞƐĞƉƌĞƉŝƓĞŝǌgŽǌĚŶŽŐŽƐƉŽĚĂƌƐŬĞŐĂŶĂēƌƚĂĞŶŽƚĞ ali iz podatkovne zbirke Zavoda za gozdove Slovenije͘sƉƌŝŵĞƌƵ͕ĚĂƚĞŐĂƉŽĚĂƚŬĂŶŝ͕ƐĞ ǌĚƌƵǎďĂ ĚŽůŽēŝna podlagi fitocenološke karte ali neposredno na terenu ǌ ƌĂƵŶ–

ůĂŶƋƵĞƚŽǀŽ ŵĞƚŽĚŽ͘sĞĚŶŽƐĞĚŽůŽēŝpovršinsko ƉƌĞǀůĂĚƵũŽēĂǌĚƌƵǎďĂ͘

Cilj: oƉŝƐƐĞƐƚŽũĂ͕ŽĐĞŶĂŬĂŬŽǀŽƐƚŝƌĂƐƚŝƓēĂ͘

(22)

I. GOZDNA INVENTURA

'KE/EsEdhZ

ĂƉ͘Ɠƚ͘ Ime

22

–

Definicija: ƌĂǌǀŽũŶĂ ĨĂǌĂ ũĞ ǎŝǀůũĞŶũƐŬo obdobje sestoja, opredeljeno s ƉƌĞǀůĂĚƵũŽēŝm ƉƌƐŶŝŵƉƌĞŵĞƌŽŵĚƌĞǀĞƐǀŶũĞũ͘

Koda:

1 ŵůĂĚŽǀũĞ;ŵůĂĚũĞ͕ŐŽƓēĂ͕ůĞƚǀĞŶũĂŬͿ͖ < 10 cm 2 ƚĂŶũƓŝĚƌŽŐŽǀŶũĂŬ͖ϭϬчфϮϬĐŵ

ϯ ŵŽēŶĞũƓŝĚƌŽŐŽǀŶũĂŬ͖ϮϬчфϯϬĐŵ ϰ ƚĂŶũƓŝĚĞďĞůũĂŬ͖ϯϬчdom фϰϬĐŵ ϱ ƐƌĞĚŶũŝĚĞďĞůũĂŬ͖ϰϬчdom фϱϬĐŵ 6 ŵŽēŶĞũƓŝĚĞďĞůũĂŬ͖dom шϱϬ cm 7 neopredeljena; vsi premeri

Postopek: ĚŽůŽēŝƚĞǀ ƉƌĞǀůĂĚƵũŽēe razvojne faze͘sprimeru prevlade mlajših razvojnih faz ŶĂƉůŽƐŬǀŝ;mladovje ali drogovnjak) ƐĞƌĂǌǀŽũŶĂĨĂǌĂĚŽůŽēa na podlagi ĚĞůĞǎĂpovršine, ki jo faza ƉŽƌĂƓēĂ͘ s ĚĞďĞůũĂŬŝŚ ƐĞ ƌĂǌǀŽũŶĂ ĨĂǌĂ ĚŽůŽēa na osnovi prisotnosti ĚŽŵŝŶĂŶƚŶŝŚ ĚƌĞǀĞƐ ;ŶĂũŵĂŶũ ϭϬϬ ĚƌĞǀĞƐͬŚĂͿ Žǌ͘ ƉƌĞǀůĂĚƵũŽēĞŐĂ ĚĞůĞǎĂ ĚƌĞǀĞƐ͕ Ŭŝ tvorijo streho seƐƚŽũĂ;ϭ͕ϮŝŶϯƐŽĐ͘ƉŽůŽǎĂũͿ͘

V primeru dvoslojnega sestoja se ocena nanaša na drevje zgornjega sloja͘ Izbira ƵƐƚƌĞǌŶĞŬŽĚĞ͘

Cilj: izdelava sestojne karte, opredelitev ;ŶĞͿƵƌĂǀŶŽƚĞǎĞŶŽƐƚŝƌĂǌǀŽũŶŝŚĨĂǌŐŽǌĚĂ͘

Ϯϯ

–

Definicija: starost sestoja je srednja starost sestoja in je opredeljena na podlagi meritev

;Žǌ͘ƐƚƌŽŬŽǀŶŝŚŽĐĞŶͿƐƚĂƌŽƐƚŝƉŽƐĂŵĞǌŶŝŚĚƌĞǀĞƐ͕ŬŝƚǀŽƌŝũŽƉƌĞǀůĂĚƵũŽēŽƌĂǌǀŽũŶŽĨĂǌŽ͘

Koda:

1 ч20 let 2 21–ϰϬ ϯ ϰϭ–60 ϰ 61–80 ϱ 81–100 6 101–120 7 >120

8 ƌĂǌŶŽĚŽďŶŽ;ǀƉƌŝŵĞƌƵ͕ĚĂũĞǌŶĂŬZ&ϳ – neopredeljena)

(23)

I. GOZDNA INVENTURA

ĂƉ͘Ɠƚ͘ Ime

Ϯϯ

–

Postopek: Srednja ƐƚĂƌŽƐƚƐĞƐƚŽũĂƐĞĚŽůŽēĂ͗

1) s štetjem letnic na panjih na ploskvi ali v ŶũĞŶŝŶĞƉŽƐƌĞĚŶŝďůŝǎŝŶŝ͕

2) s štetjem letnic na izvrtkih dreves na ploskvi,

ϯͿŶĂƉŽĚůĂŐŝŝŶĨŽƌŵĂĐŝũŝǌŐŽǌĚŶŽŐospodarskih ŶĂēƌƚŽǀĂůŝŬƌŽŶŝŬ͘

/ǌďŝƌĂƵƐƚƌĞǌŶĞŬŽĚĞ͘

V primerih, ko zgoraj omenjene informacije niso na voljo, se starost oceni͘<ŽŶŬƌĞƚŶŽ͕

oceni se število let, ki jih je drevo potrebovalo, da je zraslo do sedanjega prsnega premera͘sƉƌŝŵĞƌƵŽĐĞŶũĞǀĂŶũĂƐĞŶĂũǀĞēkrat ocenjuje gospodarska starost, ki se ji prištejejo leta͕ŬŝũŝŚĚƌĞǀŽƉŽƚƌĞďƵũĞ͕ĚĂǌƌĂƐƚĞĚŽǀŝƓŝŶĞϭ͕ϯŵ͘ Pod pojmom gospodarska starost se razume število let, ki bi jih drevo normalno potrebovalo, da bi ĚŽƐĞŐůŽĚĂŶĞŵĞƌĞ͕ƚũ͘ĚĂŶŽĚĞďĞůŝŶŽŽǌŝƌŽŵĂĚano višino͘

Cilj: opis sestoja, poznavanje zgodovine sestoja, stratifikacija podatkov͘

Ϯϰ

– æ

Definicija: ŵĞƓĂŶŽƐƚƐĞƐƚŽũĂŽƉŝƐƵũĞƉŽǀƌƓŝŶƐŬŝĚĞůĞǎ ;ƉŽŬƌŽǀŶŽƐƚŝŬƌŽƓĞŶũͿŝŐůĂǀĐĞǀŽǌ͘

ůŝƐƚĂǀĐĞǀǀƐƚƌĞŚŝƐĞƐƚŽũĂ͘

Koda:

1 iglavci; Pigl > ϳϱй

2 ŝŐůĂǀĐŝǌůŝƐƚĂǀĐŝ͖ϱϬчWigl чϳϱй ϯ ůŝƐƚĂǀĐŝǌŝŐůĂǀĐŝ͖ϮϱчWigl фϱϬй ϰ listavci; PiglфϮϱй

Postopek: ŽĐĞŶĂĚĞůĞǎĂĚƌĞǀĞƐŶŝŚǀƌƐƚŶĂƉŽĚůĂŐŝK&-ĂǀƉŝƐĂƌŶŝĂůŝƐƚĂŶũĂŶĂƚĞƌĞŶƵ͘

Izbira ustrĞǌŶĞŬŽĚĞ͘

Cilj: ocena pestrosti, ocena stabilnosti sestojev, stratifikacija podatkov͘

(24)

I. GOZDNA INVENTURA

'KE/EsEdhZ

ĂƉ͘Ɠƚ͘ Ime

Ϯϱ

– æ

Definicija: oblika mešanosti sestoja ŝǌƌĂǎĂ ŶĂēŝŶ ƉŽƌĂǌĚĞůŝƚǀĞ ŝŐůĂvcev in listavcev v ƐĞƐƚŽũƵ͘

Koda:

1 pŽƐĂŵŝēŶĂ: v sestoju se posamezno ŝǌŵĞŶũƵũĞũŽŝŐů͘ŝŶůŝƐƚ͘;

2 šopasta: ǀƐĞƐƚŽũƵƐĞǀƓŽƉŝŚŝǌŵĞŶũƵũĞũŽŝŐů͘ŝŶůŝƐƚ͕͘ƉŽƐĂŵĞǌŶŝƓŽƉƚǀŽƌŝŽĚϱ do ϭϱdreves iste skupine – ŝŐů͘Žǌ͘ůŝƐƚ͘;

ϯ skupinska: ǀƐĞƐƚŽũƵƐĞǀƐŬƵƉŝŶĂŚŝǌŵĞŶũƵũĞũŽŝŐů͘ŝŶůŝƐƚ͕͘ƉŽƐĂŵĞǌŶŽƐŬƵƉŝŶŽ tvori najmanj 16 dreves iste skupine;

ϰ velikopovršinsko enaka: ǀƐĞƐƚŽũƵƐĞŶĂǀĞēũŝƉŽǀƌƓŝŶŝƉŽũĂǀůũĂũŽůĞŝŐů͘Žǌ͘le ůŝƐƚ͘

Postopek: ocena ƉƌĞǀůĂĚƵũŽēe oblike mešanosti glede na prostorsko razmestitev ŝŐůĂǀĐĞǀŽǌ͘ůŝƐƚĂǀĐĞǀ͘/ǌďŝƌĂƵƐƚƌĞǌŶĞŬŽĚĞ͘

Cilj: ocena pestrosti sestoja͘

26

–

Definicija: sklep sestoja ŝǌƌĂǎĂ sklenjenost krošenj v sestojni strehŝ͘^opomenka za sklep ũĞǌĂƐƚŽƌŶŽƐƚ͕ŬŝŝǌƌĂǎĂƌĂǌŵĞƌũĞŵĞĚƚůŽƌŝƐŽŵŬƌŽƓĞŶũŝŶpopisno ƉŽǀƌƓŝŶŽ͘

Koda:

1 tesen: krošnje segajo ena v drugo;

2 normalen: ŬƌŽƓŶũĞƐĞĚŽƚŝŬĂũŽǌǀƌƓŝēŬŝǀĞũŝĐ;

ϯ rahel: ŬƌŽƓŶũĞ ƐĞ ŶĞ ĚŽƚŝŬĂũŽ͕ ƉŽǀƉƌĞēŶŽ ǀĞůŝŬĞ ŬƌŽƓŶũĞ Ŷŝ ŵŽŐŽēĞ ǀƌŝniti v sestojno streho;

ϰ vrzelast: ǀǀƌǌĞůŝũĞŵŽǎŶŽǀƌŝŶŝƚŝĚŽĞŶŽƉŽǀƉƌĞēŶŽǀĞůŝŬŽŬƌŽƓŶũŽ;

ϱ pretrgan: ǀ ǀƌǌĞůŝ ũĞ ŵŽǎŶŽ ǀƌŝŶŝƚŝ ǀĞē ƉŽǀƉƌĞēŶŽ ǀĞůŝŬŝŚ ŬƌŽƓĞŶũ ;ƐƉŽĚŶũĂ meja za pretrgan sklep je 20 % zastrte površine)͘

Postopek: ocena ƉƌĞǀůĂĚƵũŽēega sklepa͘sƉƌŝŵĞƌƵĚǀŽƐůŽũŶĞŐĂƐĞƐƚŽũĂƐĞƐŬůĞƉĚŽůŽēŝǌĂ ǌŐŽƌŶũŝƐůŽũ͘ /ǌďŝƌĂƵƐƚƌĞǌŶĞŬŽĚĞ͘

Cilj: ocena pestrosti, ocena stabilnosti sestojev͕ƐƚƌĂƚŝĨŝŬĂĐŝũĂƉŽĚĂƚŬŽǀ͘

(25)

I. GOZDNA INVENTURA

ĂƉ͘Ɠƚ͘ Ime

26

–

Cilj: sƉŽǌŶĂǀĂŶũĞ ŬŽŶŬƵƌĞŶēŶŝŚ ŽĚŶŽƐŽǀ ǀ ƐĞƐƚŽũƵ͕izdelava sestojne karte, spremljanje gospodarjenja s sestojem͘

27

–

Definicija: sestoj v obnovi je ŽďŝēĂũŶŽ presvetljen sestoj v razvojni fazi debeljaka, izjemoma tudi drogovnjaka͕ ŬũĞƌ ũĞ ŶĂēƌƚŶŽ ǌƌĂŚůũĂŶ ƐůŽũ ŬƌŽƓĞŶũ͘ dĂŬŽ ƐŽ ŐŽǌĚŶĂ ƚůĂ ĚŽǀŽůũŽƐǀĞƚůũĞŶĂǌĂƵƐƉĞƓĞŶǀǌŶŝŬƐĞŵĞŶĂŝŶƌĂƐƚŵůĂĚŝŚĚƌĞǀĞƐ͘

Koda:

1 sestoj ni v obnovi 2 sestoj je v obnovi

Postopek: opredelitev, ali je sestoj v obnovi ali ne, na podlagi zrahljanega sloja krošenj ǌĂƌĂĚŝƉŽƐĞŬĂŶŝŚĚƌĞǀĞƐ;ƐǀĞƚůŝƚǀĞŶĂƐĞēŶũĂͿŝŶƉƌŝƐŽƚŶŽƐƚŝŵůĂĚũĂ͘ /ǌďŝƌĂƵƐƚƌĞǌŶĞŬŽĚĞ͘

Cilj: spremljanje intenzitete in uspešnosti ŽďŶŽǀĞ͘ StratifiŬĂĐŝũĂƉŽĚĂƚŬŽǀ͘

28

–

Definicija: nastanek sestoja ũĞĚŽůŽēĞŶǌŶĂēŝŶŽŵƉŽŵůĂĚŝƚǀĞŽďƐƚŽũĞēĞŐĂƐĞƐƚŽũĂ͘

Koda:

1 naraven͗ƐĞƐƚŽũũĞŶĂƐƚĂůŝǌŬůũƵēŶŽ ǌŶĂƌĂǀŶŝŵƉŽŵůĂũĞǀĂŶũĞŵ;ŶĂƐĞŵĞŶŝƚǀŝũŽ ali vegetativno obnovo);

2 nĂƌĂǀĞŶͬĂŶƚƌŽƉŽŐĞŶ: sestoj je nastal z naravnim pomlajevanjem, v katerega je Žǌ͘ ƓĞ ǀĞĚŶŽ ƉŽƐĞŐĂ ēůŽǀĞŬ ;ƐĂĚŶũĂ͕ ƐĞƚĞǀͿ͕ ƉƌĞĚǀƐĞŵ ǌ ŶĂŵĞŶŽŵdopolniti ƉƌĞƌĞĚŬŽŵůĂĚũĞĂůŝƉŽǀĞēĂƚŝǀƌƐƚŶŽƉĞƐƚƌŽƐƚ;

ϯ antropogen͗ƐĞƐƚŽũũĞŶĂƐƚĂůŝǌŬůũƵēŶŽǌukrepanjem ēůŽǀĞŬĂ;ƐĂĚŶũĂĂůŝƐĞƚĞǀͿ;

ϰ neznan: ƉŽƌĞŬůĂƐĞƐƚŽũĂŶŝŵŽŐŽēĞĚŽůŽēŝƚŝ͘

(26)

I. GOZDNA INVENTURA

'KE/EsEdhZ

ĂƉ͘Ɠƚ͘ Ime

28

– Postopek: zĂǎĞůĞŶ ũĞ ƉŽƐǀĞƚ ǌ ƌĞǀŝƌŶŝŵ ŐŽǌĚĂƌũĞŵ͕ ƐĂũ ũĞ ǌĂ ĚŽůŽēĂŶũĞ ŶĂƐƚĂŶŬĂ ƐĞƐƚŽũĂ nujno poznavanje preteklega gospodarjĞŶũĂ ǌ ŐŽǌĚŽǀŝ ŶĂ ŝǌďƌĂŶĞŵ ŽďŵŽēũƵ͘ /ǌďŝƌĂ ƵƐƚƌĞǌŶĞŬŽĚĞ͘

KƉŽŵďĂ͗ ēĞ ũĞ ǀ ŽŬǀŝƌƵ ŬĂǌĂůŶŝŬĂ Ž ŽďŶŽǀŝ ;KEKsͿ ƐĞƐƚŽũ ŽƉƌĞĚĞůũĞŶ ŬŽƚ ƐĞƐƚŽũ ǀ ŽďŶŽǀŝ͕ ŶĂũ ƐĞ ocena nastanka sestoja nanaša na prisotno mladje, ki bo nadomestilo preostanek sedanjega ŵĂƚŝēŶĞŐĂƐĞƐƚŽũĂ͘

Popisna površina: KPP ϰŝŶŶũĞŶĂŶĞƉŽƐƌĞĚŶĂŽŬŽůŝĐĂ͘

Cilj: poznavanje nastanka in zgodovine sestoja, ƐƚƌĂƚŝĨŝŬĂĐŝũĂƉŽĚĂƚŬŽǀ͘

29

Definicija: tarife so šablonske tablice za ugotavljanje ǀŽůƵŵŶĂĚƌĞǀĞƐ͘

Koda:

x ƉƌĞďŝƌĂůŶŝŐŽǌĚŽǀŝ;ůŐĂŶŽǀĞ tarife) P; tarife od 1–20 x ƌĂǌŶŽĚŽďŶŝŐŽǌĚŽǀŝ;ǀŵĞƐŶĞƚĂƌŝĨĞͿs͖ƚĂƌŝĨĞŽĚϮϭ–ϰϬ x ĞŶŽĚŽďŶŝŐŽǌĚŽǀŝ;^ĐŚĂĞĨĨĞƌũĞǀĞƚĂƌŝĨĞͿ͖ƚĂƌŝĨĞŽĚϰϭ–60

Postopek: iǌďŝƌĂƉƌŝŵĞƌŶĞƚĂƌŝĨĞ͘dĂƌŝĨĞǌĂǀƐĞŚŽƐĞŵƐŬƵƉŝŶĚƌĞǀĞƐŶŝŚǀƌƐƚƐĞĚŽůŽēŝũŽǀ ƉƌŝŵĞƌƵƐƉƌĞŵĞŵďĞƚĂƌŝĨŶŝŚƌĂǌƌĞĚŽǀŶĂǎĞpopisanih traktih, v vsakem primeru pa pri novem popisu͘ Kď ƉŽŶŽǀŶŝŚ ƉŽƉŝƐŝŚ ƉƌĞǀĞƌũĂŵŽ ƚĂƌŝĨĞ͘ Vir podatkov so ŐŽǌĚŶŽŐŽƐƉŽĚĂƌƐŬŝŶĂēƌƚŝĞŶŽƚŽǌ͘ƉŽĚĂƚŬŽǀŶĂǌďŝƌŬĂZavoda za gozdove Slovenije͘

Popisna površina͗<WWϯ͘

Cilj: oďƌĂēƵŶǀŽůƵŵŶĂŝŶƉƌŝƌĂƐƚŬĂ͘

ϯϬ

–

Definicija: ŶĂƌĂǀŶŽƐƚ ũĞ ƉŽƐůĞĚŝĐĂ ŝŶƚĞŶǌŝǀŶŽƐƚŝ ĚŽƐĞĚĂŶũĞŐĂ ǀƉůŝǀĂ ēůŽǀĞŬĂ ŶĂ ƌĂǌǀŽũ ƐĞƐƚŽũĂ͘

Koda:

1 KĚēůŽǀĞŬĂŶĞŵŽƚĞŶŐŽǌĚ

Gozdna površina, ŬĂƚĞƌĞ ƌĂǌǀŽũ ƵƐŵĞƌũĂũŽ ŝǌŬůũƵēŶŽ ŶĂƌĂǀŶĞ ƐŝůĞ ŝŶohranjajo naravno drevesno sestavo, naravno ŬŽůŝēŝŶo odmrlega lesa, naravno starostno strukturo in naravno obnovo͘KĚēůŽǀĞŬĂŶĞŵŽƚĞŶŐŽǌĚũĞůĂŚŬŽƚƵĚŝĚŽǀŽůũ velika gozdna površina, ki ŽŵŽŐŽēĂ ŽŚƌĂŶũĂŶũĞ ŶũĞŶŝŚ ŶĂƌĂǀŶŝŚ ǌŶĂēŝůŶŽƐƚŝ ŝŶ ŶĂ ŶũĞũ Ŷŝ ďŝůŽ ƉŽŵĞŵďŶĞũƓŝŚ ēůŽǀĞŬŽǀŝŚ ǀƉůŝǀŽǀ Ăůŝ ƉĂ ƐŽ ƚŝ ďŝůŝ ƉƌŝƐŽƚŶŝ ƚĂŬŽ ĚĂůĞē ǀ ƉƌĞƚĞŬůŽƐƚŝ͕ ĚĂ ƐŽ ƐĞdo sedaj ponovno vzpostavili naravna drevesna sestava in podobni procesi ;pragozdni ostanki, varovalni gozdovi, ŐŽǌĚŶŝƌĞǌĞƌǀĂƚŝ͕ŬŝƐŽǎĞĚĂůũƓĞŽďĚŽďũĞŝǌǀǌĞƚŝŝǌŐŽƐƉŽĚĂƌũĞŶũĂŝƚĚ͘Ϳ͘

2 Sonaravno gospodarjen gozd

Gozdna površina, s katero se gospodari trajnostno in se za njen razvoj ǀ ŶĂũǀĞēũŝ ŵĞƌŝ uporabljajo naravne silĞ ;ŶĂƌĂǀŶĂ ŽďŶŽǀĂ͕ ŶĂƌĂǀŶĂ ĚƌĞǀĞƐŶĂ ƐĞƐƚĂǀĂ͕ ƌĂƐƚŝƓēƵ ĚŽŵĂēĞ ĚƌĞǀĞƐŶĞǀƌƐƚĞͿ͘

(27)

I. GOZDNA INVENTURA

ĂƉ͘Ɠƚ͘ Ime

ϯϬ

–

ϯ Gozd z izmenjano drevesno sestavo

Gozdna površina, na kateri je naravna drevesna sestava izmenjana͘ duja Žǌ͘ ƌĂƐƚŝƓēƵ neustrezna drevesna vrsta ƉƌĞĚƐƚĂǀůũĂǀĞēŬŽƚϵϬйƐŬƵƉŶĞůĞƐŶĞǌĂůŽŐĞ͘

Postopek: oceni se ǌŶĂēŝůŶŽƐƚŝsestoja, kot so: ohranjenost drevesne sestave, prisotnost ŽĚŵƌůĞŐĂĚƌĞǀũĂ͕ƐƚĂƌŽƐƚŶĞƐƚƌƵŬƚƵƌĞŝŶŶĂēŝŶĂƉŽŵůĂũĞǀĂŶũĂ͘ /ǌďŝƌĂƵƐƚƌĞǌŶĞŬŽĚĞ͘

Cilj: poznavanje spremenjenosti gozdov, stratifikacija podatkov͘

ϯϭ

Definicija: tip gozda ĚŽůŽēĂjo ƉŽŬƌŽǀŶŽƐƚ Žǌ͘ ĚĞůĞǎŝ ƐŬupne površine, zastrte s strani posamezne ĚƌĞǀĞƐŶĞǀƌƐƚĞ͘

Koda:

1 hƌĂƐƚŽǀŝŐŽǌĚŽǀŝ;ŚƌĂƐƚхϳϱйͿ

2 gozdovi bukve in ŚƌĂƐƚĂ;ďƵŬĞǀнŚƌĂƐƚхϳϱй, od tega hrasta > 26 % in чϳϱй in bukve > 26 % in чϳϱйͿ

ϯ bƵŬŽǀŝŐŽǌĚŽǀŝ;ďƵŬĞǀхϳϱйͿ

ϰ dƌƵŐŝƉƌĞƚĞǎŶŽůŝƐƚŶĂƚŝŐŽǌĚŽǀŝ͕ēĞŶŝƐŽŝǌƉŽůŶũĞŶŝƉŽŐŽũŝƉŽĚϭ–ϯŝŶũĞůŝƐƚĂǀĐĞǀ хϳϱй

ϱ gŽǌĚŽǀŝďƵŬǀĞŝŶũĞůŬĞ;ũĞůŬĂнďƵŬĞǀхϳϱй, od tega jelke > 26 % in чϳϱйŝŶ bukve > 26 % in чϳϱйͿ

6 gŽǌĚŽǀŝďƵŬǀĞŝŶƐŵƌĞŬĞ;ƐŵƌĞŬĂнďƵŬĞǀхϳϱй, od tega smreke > 26 % in ч ϳϱйŝŶďƵŬǀe > 26 % in чϳϱйͿ

7 jelovi gozdovi ;ũĞůŬĂхϳϱйͿ 8 smrekovi gozdovi ;ƐŵƌĞŬĂхϳϱйͿ 9 borovi gozdovi ;ďŽƌ;ƌĂǌĞŶƌƵƓũĂͿхϳϱйͿ 10 rušje ;ƌƵƓũĞхϳϱйƉŽǀƌƓŝŶĞͿ

11 dƌƵŐŝƉƌĞƚĞǎŶŽŝŐůĂƐƚŝŐŽǌĚŽǀŝ͕ēĞŶŝƐŽŝǌƉŽůŶũĞŶŝƉŽŐŽũŝƉŽĚϱ–10 in je iglavcev хϳϱй

12 dƌƵŐŝ ŐŽǌĚŽǀŝ ŝŐůĂǀĐĞǀ ŝŶ ůŝƐƚĂǀĐĞǀ͘ sƐŝ ĚƌƵŐŝ ŐŽǌĚŽǀŝ͕ Ŭŝ ŶŝƐŽ ƵǀƌƓēĞŶŝ ǀ ĞŶŽ ŝǌŵĞĚƉƌĞĚŚŽĚŶŝŚŬĂƚĞŐŽƌŝũ͘

Postopek: ocena ƉŽŬƌŽǀŶŽƐƚŝ Žǌ͘ ĚĞůĞǎĂ ƐŬƵƉŶĞ ƉŽǀƌƓŝŶĞ͕ Ŭŝ ũŽ ǌĂƐƚŝƌĂũŽ ƉŽƐĂŵĞǌŶĞ ĚƌĞǀĞƐŶĞǀƌƐƚĞ͘ /ǌďŝƌĂƵƐƚƌĞǌŶĞŬŽĚĞ͘

Popisna površina: KPPϰŝŶŶũĞŶĂŶĞƉŽƐƌĞĚŶĂŽŬŽůŝĐĂ͘

Cilj: poznavanje pestrosti gozdnih tipov͘

(28)

I. GOZDNA INVENTURA

'KE/EsEdhZ

ĂƉ͘Ɠƚ͘ Ime

ϯϮ

Definicija: homogenost je raznolikost ƌĂǌǀŽũŶŝŚĨĂǌŶĂŽƉĂǌŽǀĂŶŝƉŽǀƌƓŝŶŝ͘

Koda:

1 ĐĞůŽƚŶĂƉůŽƐŬĞǀůĞǎŝǀŝƐƚĞŵƐĞƐƚŽũnem tipu 2 ƉůŽƐŬĞǀůĞǎŝŶĂŵĞũŝǀƐĂũĚǀĞŚƌĂǌůŝēŶŝŚsestojnih tipov Postopek: ŽĐĞŶĂƉƌĞƉůĞƚĂƌĂǌůŝēŶŝŚƌĂǌǀŽũŶŝŚĨĂǌ͘/ǌďŝƌĂƵƐƚƌĞǌŶĞŬŽĚĞ͘

Cilj: pŽǌŶĂǀĂŶũĞƉĞƐƚƌŽƐƚŝƐĞƐƚŽũŶŝŚǌŐƌĂĚďŽǌ͘ƐƚƌƵŬƚƵƌŶĞƌĂǌŶŽǀƌƐƚŶŽƐƚŝŐŽǌĚĂ͘

ϯϯ

Definicija: ŐŽƐƉŽĚĂƌũĞŶũĞ ũĞ ŽďůŝŬĂ ēůŽǀĞŬŽǀĞŐĂ ĚĞůŽǀĂŶũĂ ǀ ŐŽǌĚƵ Ɛ ĐŝůũĞŵ ƉƌŝĚŽďivanja lesnih sortimentov͘

Koda:

1 ŶĞŐŽƐƉŽĚĂƌũĞŶŽ;ŶƉƌ͘ƉƌĂŐŽǌĚͿ

2 ŐŽƐƉŽĚĂƌũĞŶũĞŽƉƵƓēĞŶŽ;ŶƉƌ͘ŵƌĞǎĂƌĞǌĞƌǀĂƚŽǀ͕ŽƐŶŽǀĂŶŝŚƉƌĞĚϮϬůĞƚŝ ĂůŝǀĞē) ϯ gospodarjeno: gospodarski gozd, kjer se trenutno ne gospodari – ni vidnih

ǌŶĂŬŽǀƐĞēŶũe

ϰ gospodarjeno: gospodarski gozd, kjer se gospodari – vidni znaki ƐĞēŶũe ϱ ŶŝŵŽŐŽēĞŽƉƌĞĚĞůŝƚŝ

Postopek: ĚŽůŽēŝƚĞǀŶĂēŝŶĂŐŽƐƉŽĚĂƌũĞŶũĂŶĂƉŽĚůĂŐŝƉƌŝƐŽƚŶŽƐƚŝƉĂŶũĞǀ͕ƐĞēŶŝŚŽƐƚĂŶŬŽǀ͕

ŐŽǌĚŶŝŚǀůĂŬŝƚĚ͘/ǌďŝƌĂƵƐƚƌĞǌŶĞŬŽĚĞ͘

Cilj: poznavanje intenzitete gospodarjenja, stratifikacija podatkov͘

ϯϰ

– ā æ« Definicija: ŶŽƌŵĂƚŝǀŶŽĚŽůŽēĞŶĂ ŽďůŝŬĂŐŽƐƉŽĚĂƌũĞŶũĂǌŐŽǌĚŽŵ͘

Koda:

1 ǀĞēŶĂŵĞŶƐŬŝŐŽǌĚŽǀŝ

2 ŐŽǌĚŽǀŝƐƉŽƐĞďŶŝŵŶĂŵĞŶŽŵ;ƵŬƌĞƉŝĚŽǀŽůũĞŶŝͿ ϯ ŐŽǌĚŽǀŝƐƉŽƐĞďŶŝŵŶĂŵĞŶŽŵ;ƵŬƌĞƉŝŶŝƐŽĚŽǀŽůũĞŶŝͿ ϰ varovalni gozdovi

ϱ neznano

(29)

I. GOZDNA INVENTURA

Ϯ͘Ϯ͘ϯ Znaki, vezani na drevje

ĂƉ͘Ɠƚ͘ Ime znaka ĞĨŝŶŝĐŝũĂͬƓŝĨƌĂŶƚͬƉŽƐƚŽƉĞŬͬĐŝůũ

ϯϰ

– ā æ«

Postopek: ĚŽůŽēŝƚĞǀ ƌĂǌƉŽůŽǎůũŝǀŽƐƚŝ ŐŽǌĚĂ ǌĂ ŝǌŬŽƌŝƓēĂŶũĞ ŶĂ ƉŽĚůĂŐŝpodatkovne zbirke ĂǀŽĚĂǌĂŐŽǌĚŽǀĞ^ůŽǀĞŶŝũĞ͘ /ǌďŝƌĂƵƐƚƌĞǌŶĞŬŽĚĞ͘

Popisna površina: KPPϰ in njena širša ŽŬŽůŝĐĂ͘

Cilj: Poznavanje obsega omejitev pri gospodarjenju, stratifikacija podatkov͘

ĂƉ͘Ɠƚ͘ Ime

ϯϱ

– æ Postopek: vƉŝƐǌĂƉŽƌĞĚŶĞƓƚĞǀŝůŬĞ͘ĞũĞĚƌĞǀŽŶĂ<WWŶŽǀŽ;ǀƌĂƐƚͿ͕ƐĞŵƵĚŽĚĞůŝŶŽǀŽ zaporedno številko in se ga vpiše v spodnji prazni del obrazca͘

Popisna površina: dƌĞǀŽŶĂƉůŽƐŬǀŝ͘

Cilj: pƌĞƉŽǌŶĂǀĂŶũĞĚƌĞǀĞƐĂǀŶĂƐůĞĚŶũŝŝŶǀĞŶƚƵƌŝ͘

ϯϲ

–

Postopek: vpis trimestne ŬŽĚĞ;'ůĞũWZ/>K'K͗Seznam drevesnih vrstͿ͘V primeru, da drevesne vrste ni v osnovnem seznamu drevesnih vrst, se vpiše kodo drevesne vrste, ŬŝũŝũĞŶĂũďůŝǎũĂ͕ǌƌĂǌůŝŬŽ͕ĚĂse ŶĂƚƌĞƚũĞŵĞƐƚŽŶĂŵĞƐƚŽŶŝēůĞǀƉŝƓĞĞŶko͘dŽse ŽǌŶĂēŝ tudi v opombah, kamor se ǌďĞƐĞĚŽǀƉŝƓĞĚĞũĂŶƐŬŽĚƌĞǀĞƐŶŽǀƌƐƚŽ͘hƉŽƓƚĞǀĂũŽ se le ĚƌĞǀĞƐŶĞǀƌƐƚĞ͕ŐƌŵŽǀŶĞǀƌƐƚĞƐĞŶĞƵƉŽƓƚĞǀĂũŽ͕ƚƵĚŝēĞƉƌĞƐĞŐĂũŽ ŵĞƌƐŬŝƉƌĂŐ͘

Cilj: lĂǎũĞƉƌĞƉŽǌŶĂǀĂŶũĞĚƌĞǀĞƐŶĂƉůŽƐŬǀŝŽďŶĂƐůĞĚŶũŝŚƉŽƉŝƐŝŚ, ŝǌƌĂēƵŶůĞƐŶĞǌĂůŽŐĞ͕

ƐƉƌĞŵůũĂŶũĞǌĚƌĂǀƐƚǀĞŶĞŐĂƐƚĂŶũĂĚƌĞǀĞƐ͕ŽĐĞŶĂŵĞƓĂŶŽƐƚŝƐĞƐƚŽũĞǀ͘

ϯϳ

–

Definicija: azimut je kot med nebesnim severom in nebesno lego opazovanega ŽďũĞŬƚĂ͕ŝǌƌĂǎĞŶǀƐƚŽƉŝŶũĂŚ͘

Postopek: vƉŝƐŽĚēŝƚŬĂ azimuta za posamezno drevo na ploskvi͘ǌŝŵƵƚ ƐĞŽĚŵĞƌŝz busolo ŶĂϭΣŶĂƚĂŶēŶŽ͘IzmĞƌŝƐĞŬŽƚŽĚƐƌĞĚŝƓēĂƉůŽƐŬǀĞĚŽůĞǀĞŐĂƌŽďĂĚƌĞǀĞƐĂ;ůĞǀŝ rob drevesa, ŐůĞĚĂŶŽŽĚƐƌĞĚŝƓēĂƉůŽƐŬǀĞƉƌŽƚŝĚƌĞǀĞƐƵͿ͘Dagnetne deklinacije se ne ƵƉŽƓƚĞǀĂ͘

Cilj: ůĂǎũĞ ƉƌĞƉŽǌŶĂǀĂŶũĞ ĚƌĞǀĞƐ ŶĂ ƉůŽƐŬǀŝ Žď ŶĂƐůĞĚŶũŝŚ ƉŽƉŝƐŝŚ͘ hŐŽƚĂǀůũĂŶũĞ ŚŽƌŝǌŽŶƚĂůŶĞǌŐƌĂĚďĞƐĞƐƚŽũĂ͘

(30)

I. GOZDNA INVENTURA

'KE/EsEdhZ

ĂƉ͘

Ɠƚ͘ Ime

znaka DefŝŶŝĐŝũĂͬƓŝĨƌĂŶƚͬƉŽƐƚŽƉĞŬͬĐŝůũ

ϯϳ

–

ϯϴ

– æ«

Definicija: distanca je oddaljenost sredine opazovanega debla odƐƌĞĚŝƓēĂƉůŽƐŬǀĞ͘

Postopek: vƉŝƐ ŝǌŵĞƌũĞŶĞ ƌĂǌĚĂůũĞ ŶĂ ϭ Ěŵ ŶĂƚĂŶēŶŽ ;ŝǌŵĞƌĂ ǀ ĐĞŶƚŝŵĞƚƌih, ŵĂƚĞŵĂƚŝēŶĂ ǌĂŽŬƌŽǎŝƚĞǀ ŶĂ ŶĂũďůŝǎũŝ ĚĞĐŝŵĞƚĞƌͿ͘ Wƌŝ ĚŽůŽēĂŶũƵ razdalje se upošteva korekcijske faktorje radijev ploskev zaradi nagiba ƚĞƌĞŶĂ;ŐůĞũWZ/>K'K 1)͘ Razdalja se meri vzporedno ƐƚůĞŵŝŽǌ͘ƚĞƌĞŶŽŵ͘

Cilj: ůĂǎũĞ ƉƌĞƉŽǌŶĂǀĂŶũĞ ĚƌĞǀĞƐ ŶĂ ƉůŽƐŬǀŝ Žď ŶĂƐůĞĚŶũŝŚ ƉŽƉŝƐŝŚ͘ hŐŽƚĂǀůũĂŶũĞ ŚŽƌŝǌŽŶƚĂůŶĞǌŐƌĂĚďĞƐĞƐƚŽũĂ͘

(31)

I. GOZDNA INVENTURA

ĂƉ͘

Ɠƚ͘ Ime

ϯϴ

– æ«

Slika 5: Prikaz ůŽŬĂĐŝũĞƚĂƌēĞ;ŶĂƐƌĞĚŝŶŝĚĞďůĂͿ͕ƉƌŝŝǌŵĞƌŝƌĂǌĚĂůũĞĚƌĞǀĞƐĂŽĚ ƐƌĞĚŝƓēĂƉůŽƐŬǀĞ͘

ϯϵ

ȋͳǡ͵Ȍ– æ Definicija: sƚĂƌŝŽďƐĞŐĚĞďůĂǀƉƌƐŶŝǀŝƓŝŶŝ;ϭ͕ϯŵŽĚƚĂůͿũĞŽďƐĞŐ, izmerjen v prejšnjem ƉŽƉŝƐƵ͘

Postopek: preveri se stari obseg nĂƉŽƉŝƐŶĞŵůŝƐƚƵ͘

ilj: preverjanje meritev in popravki morebitnih napak͘^ƚĂƌŝŽďƐĞŐĚƌĞǀĞƐĂƉŽŵĂŐĂ ƚƵĚŝƉƌŝƉƌĞƉŽǌŶĂǀĂŶũƵĚƌĞǀĞƐĂŶĂƉůŽƐŬǀŝ͘

ϰϬ

ȋͳǡ͵Ȍ– æ

Definicija: novi obseg debla v prƐŶŝ ǀŝƓŝŶŝ ;ϭ͕ϯ ŵ ŽĚ ƚal) je obseg, merjen v novem popisu͘

Postopek: meritev obsega debla s sekaškim metrom ali z merskim trakom se izvaja na ǀŝƓŝŶŝ ϭ͕ϯ ŵ ŶĂ ŵĞƐƚƵ ƉƌĞĚŚŽĚŶĞ ŵĞƌŝƚǀĞ ;ƚŝŬ ŶĂĚ ƐůĞĚũŽ ǌĂĚŝƌĂēĂͿ͘ /ǌŵĞƌŝ ƐĞ ŐĂ ƉƌĂǀŽŬŽƚŶŽŶĂŽƐĚƌĞǀĞƐĂ͘ Predlaga se uporaba ŐŽǌĚĂƌƐŬŝŚŵĞƌƐŬŝŚƚƌĂŬŽǀ;Ɖŝ-meter), kjer sta prisotni obe lestvici – ƉƌĞŵĞƌŝŶŽďƐĞŐ͘KďƐĞŐƐĞǌĂƉŝƓĞǀĐĞůŝŚĐĞŶƚŝŵĞƚƌŝŚ͕

meritev ƐĞǌĂŽŬƌŽǎŝŶĂǀǌĚŽů͘

Na KPPϮ;ZϮũĞϳ͕ϵϴŵͿƐĞŵĞƌŝĚƌĞǀũe z obsegomϭ͕ϯ шϯϭĐŵ;ϭ͕ϯ шϭϬĐŵͿ͕

na KPPϯ;ZϯũĞϭϯ͕ϴϮŵͿƉĂĚƌĞǀũĞǌŽďƐĞŐomϭ͕ϯшϵϰĐŵ;ϭ͕ϯшϯϬĐŵͿ͘

Pri merjenju obsega se pazi na naslednje:

- novi obseg ne more biti manjši od starega,

- ŶŽǀŝŽďƐĞŐŶĞŵŽƌĞďŝƚŝďŝƐƚǀĞŶŽǀŝƓũŝŽĚƐƚĂƌĞŐĂ;ƵƉŽƓƚĞǀĂ se ƌĂƐƚŝƓēĞŝŶ oceni, ĂůŝũĞŶŽǀŝŽďƐĞŐͬƉƌĞŵĞƌƌĂƐƚŝƓēŶŝŵƌĂǌŵĞƌĂŵƉƌŝŵĞƌĞŶͿ͘

(32)

I. GOZDNA INVENTURA

'KE/EsEdhZ

ĂƉ͘

Ɠƚ͘ Ime

ϰϬ

ȋͳǡ͵Ȍ– æ

'ůĞũƚƵĚŝWZ/>K'Kϭ: WƌĞŐůĞĚŶŝĐĞŚŽƌŝǌŽŶƚĂůŶŝŚƌĂǌĚĂůũ͘

Cilj: iǌƌĂēƵŶǀŽůƵŵŶĂĚƌĞǀĞƐĂ͘

WZ/DZ/WZs/>EDZ/dsWZDZZs^

;ǀĞůũĂƚƵĚŝǌĂŵĞƌŝƚĞǀŽďƐĞŐĂǌŵĞƌƐŬŝŵƚƌĂŬŽŵͿ

<WWϯ͗ϭ͕ϯ шϯϬĐŵ

KPP 2: Dϭ͕ϯшϭϬĐŵ

(33)

I. GOZDNA INVENTURA

ĂƉ͘

Ɠƚ͘ Ime

ϰϭ Definicija:

Koda je šifra, ki opisuje stanje drevesa. Drevo je lahko živo, posekano ali odmrlo.

Šifrant:

0 živo drevo

1 posekano drevo (viden panj) 2 odmrlo drevo

3 vraslo drevo (D1,3 ≥ 10 cm) 4 prej pozabljeno drevo 9 popravljen stari obseg

11 drevo je bilo pri prejšnjem popisu na ploskvi, sedaj pa ne raste več, vendar ni posekano – leži na tleh (naravno padlo, vetrolom, snegolom itd.)

13 drevo na novo vzpostavljeni KPP

15 preraslo drevo (D1,3 ≥ 30 cm; pri prejšnjem popisu ni bilo merjeno) 16 drevo je bilo pri prejšnjem popisu izmerjeno, sedaj ugotovimo, da ni izpolnjevalo mejnih vrednosti

17 drevesa, ki bi moralo biti na ploskvi, na terenu nismo našli Postopek:

Glede na stanje drevesa izberemo ustrezno kodo.

V primeru odmrlega drevesa se opiše tudi razkrojenost RAZ XX (glej poglavje Odmrla biomasa).

* Za ohranitev povezave s prejšnjimi popisi so prikazane kode, ki so se uporab- ljale za ugotavljanje odnosa posameznega drevesa s predhodnim popisom. Infor- macije o prejšnjih popisih so integrirane v podatkovni bazi Gozdarskega inštituta Slovenije.

Popisna površina: drevo na ploskvi.

Cilj: ocena lesne zaloge, prirastka, mortalitete, poseka

(34)

I. GOZDNA INVENTURA

'KE/EsEdhZ

ĂƉ͘

Ɠƚ͘ Ime

ϰϮ

– ā

Definicija: ƐŽĐŝĂůŶŝ ƉŽůŽǎĂũ ĚƌĞǀĞƐĂ ũĞ ƉŽůŽǎĂũ ŶũĞŐŽǀĞ ŬƌŽƓŶũĞ ŐůĞĚĞ ŶĂ ŬƌŽƓŶũĞ ƐŽƐĞĚŶũŝŚĚƌĞǀĞƐǀǀĞƌƚŝŬĂůŶŝƐŵĞƌŝ͘

Koda:

1 nĂĚǀůĂĚĂũŽēĂ ĚƌĞǀĞƐĂ: ĚƌĞǀĞƐĂ ǌ ŝǌũĞŵŶŽ ƌĂǌǀŝƚŝŵŝ ŬƌŽƓŶũĂŵŝ ŵŽēŶŽ ŶĂĚ sestojno streho Žǌ͘ƉƌĞǀůĂĚƵũŽēŝŵƐůŽũĞŵŬƌŽƓĞŶũ͕

2 vůĂĚĂũŽēĂĚƌĞǀĞƐĂ: drevesa z dobro razvitimi krošnjami, ki tvorijo glavnino sestoja v vrhu sestojne strehe,

ϯ sŽǀůĂĚĂũŽēĂ ĚƌĞǀĞƐĂ: drevesa z nekoliko slabše razvitimi krošnjami, ki tvorijo spodnji del sestojne strehe,

ϰ pŽƚŝƐŶũĞŶĂŽǌ͘ŽďǀůĂĚĂŶĂĚƌĞǀĞƐĂ: drevesa z enostransko razvito krošnjo, ki ũĞƵƚĞƐŶũĞŶĂǌǀĞēƐƚƌĂŶŝŝŶƐĞǌĂƌŝǀĂǀƐƉŽĚŶũŝĚĞůƐĞƐƚŽũŶĞƐƚƌĞŚĞ͘ĞũĞ konkurent odstranjen, imajo ta drevesa še ŵŽǎŶŽƐƚƐŽĐŝĂůŶĞŐĂǀǌƉŽŶĂ, 5 podstojna drevesa: obvladana drevesa͘ ƌĞǀĞƐĂ͕ Ŭŝ ŶĂũƉŽŐŽƐƚĞũĞ ŶŝŵĂũŽ

ŵŽǎŶŽƐƚŝƐŽĐŝĂůŶĞŐĂǀǌƉŽŶĂŝŶŽĚŵƌĞũŽƉƌĞũŬŽƚŽƐƚĂůĂ͘

ϰϯ

e– æȋȌ Definicija: višina je nĂǀƉŝēŶĂ ƌĂǌĚĂůũĂ ŵĞĚ ĚŶŝƓēĞŵ ĚƌĞǀĞƐĂin njegovim vrhom

;ŝŐůĂǀĐŝͿ Žǌ͘najvišjim poganjkom ;ůŝƐƚĂǀĐŝͿ͘ ŽŵŝŶĂŶƚŶĂ ǀŝƓŝŶĂ ũĞ ƐƌĞĚŶũĂ ǀŝƓŝŶĂ ϭϬϬ͘

ŶĂũĚĞďĞůĞũƓŝŚĚƌĞǀĞƐͬŚĂ͘

Postopek: vpis izmerjene višine ĚƌĞǀĞƐƐƚƌĞƚũŝŵŝŶēĞƚƌƚŝŵŶĂũǀĞēũŝŵŽďƐĞŐŽŵŶĂdm ŶĂƚĂŶēŶŽ͘ Drevesu se izmeri višina, ƐĂŵŽ ēĞ ũĞ ŶũĞŐŽǀĂ ŬƌŽƓŶũĂ ŶĞƉŽƓŬŽĚŽǀaŶĂ͘ s ŶĂƐƉƌŽƚŶĞŵƉƌŝŵĞƌƵƐĞŝǌŵĞƌŝǀŝƓŝŶŽŶĂƐůĞĚŶũĞŵƵŶĂũĚĞďĞůĞũƓĞŵƵĚƌĞǀĞƐƵ͘

Popisna površina: drevo na ƉůŽƐŬǀŝ͘

Cilj: preverjanje zanesljivosti tarif͕ŽĐĞŶĂďŽŶŝƚĞƚĞƌĂƐƚŝƓēĂ͘

in gozdnih ekosistemov

UREDNIK Marko KOVAČ

Monitoring gozdov