Reprezentacija in umetniška normativnost
L eta 19 3 8 je im el M artin H e id e g g er predavanje, k i j e bilo p ozneje o b javljen o v Holzwege [ Gozdna pot] p o d naslovom »Die Zeit des W eltbildes« - »Cas p o d o b e sveta«.1 H e id e g g e rje v tej razpravi trdil, d a s e je svet v m o d e rn i dobi sp re m e n il v p o d o b o ,je bil osvojen k o t p o d o b a, k a rje olajšalo rojstvo m o d er
n e g a subjekta. T a su b jek t j e svet postavil stran o d sebe k o t nekaj lo čen eg a in n a m e n je n e g a g le d a n ju te r koristn i rabi.
T a husserlovska sm er kritike kartezijanskega subjekta, k ijo n a tem m e
stu izpeljuje H e id e g g e r, se d o b ro u jem a s splošno kritiko o k u laro cen trizm a v n aše m stoletju, k a r je tem eljito prikazal M artin jay , zlasti v svojem delu Down
cast Eyes. The Denigration o f Vision in Twentieth-Century French Thought [ Sklonjeni pogled. Zavračanje gledanja v francoski misli dvajsetega stoletja] iz leta 1993.2Jay v n jem prepričljivo d okazuje, d a j e bila večina sodobn e filozofije v osnovi n e
n a k lo n je n a prevladi gled an ja, zlasti v svoji m etaforični obliki, to je , ko t p ara
digm i vednosti in znanja. Avtorji ko t H eidegger, F reud, Jac q u es Lacan, D er
rida, Levinas, F ou cau lt, R o lan d B arthes ali R ichard Rorty - z re d k o izjem o M erleau-P ontyja - so vsi p o vrsti črnili ali kritizirali izjem nost vloge, k ijo im a vid v z a h o d n i m isli in n am esto tega privilegirali sluh ali p isan o b esedo ter n a ta n ačin nadaljevali dolgo tradicijo ikonoklazma, ki sega nazaj v zgodnjo krščan
sko tradicijo, izhajajočo iz Stare zaveze in židovske prepovedi upodabljanja.
T o d a zakaj bi b ila n u jn a takšna kritika? W. J. T. M itchell je v d elu Picture Theory [Teorija slike] iz leta 1994 pokazal, d a j e tako im enovani »lingvistični o b rat« (k o t g a je označil R ich ard Rorty leta 1967 in ga p o te m dalje analiziral v Philosophy and the Mirror o f Nature [Filozofija in ogledalo narave] leta 1979) kot zad n ja sto p n ja v zgodovini filozofije, »razvoj, ki im a kom pleksne odm eve na d ru g ih p o d ro č jih d ružboslovnih znanosti. Lingvistika, sem iotika, re to rik a in različni m o d eli ‘tek stu aln o sti’ so postali lingua franca za kritične refleksije o u m etn o stih , m ed ijih in o blikah kulture. D ru žb aje tekst. N arava in njeni znans
tveni opisi so ‘d isk u rzi’. C elo nezavedno je stru k tu riran o k o t govorica«.3 Kaj j e razlog za takšen p o te k dogodkov? Po M itchellovem razum evanju leži po- 1 Prim . M artin H eid e g g er, Holzwege, V ittorio K losterm ann, F ra n k fu rt/M a in 1972, str.
69-104.
2 M a rtin jay , Downcast Eyes, University o f Berkeley Press, Berkeley 1993.
9 W. J. T. M itchell, Picture Theory, U niversity o f Chicago Press, Chicago 1994, str. 11.
m em b en del odgovora n a to vprašanje v dejstvu, d a p risostvujem o vseprisot
n e m u »slikovnem u obratu« v naši k ulturi: » [D] o b a vid ea in k ib e rn e tič n e te h nologije, d o b a elektronske rep ro d u k cije, j e razvila nove oblike vizualne sim u
lacije in iluzionizm a z nezaslišanim i zm ožnostm i. [...] F a n tastičnost slikovnega o b ra ta v kulturi, p o p o ln o m a nadvladani s slikam i, j e zdaj p ostala d ejan ska te h nološka m o žnost v g lobalnem m erilu «.4
Z d ru g im i b esedam i, lah k o d a vsaj d e ln i razlo g za so d o b n i a n tio k u la - ro c e n triz e m izhaja iz v zp o red n eg a p o te k a d o g o d k o v v k u ltu rn i sferi, t o j e , iz večje p re m o č i vizualne k u ltu re, ki sm o j i p rič a p re d v se m o d s re d in e te g a stoletja dalje. Ta o b ra t j e n e m a ra zab eleže n v d e lu G uya D é b o rd a L a société du spectacle \Druiba spektakla] iz leta 1967, te r v o stri k ritiki m n o ž ič n e in p o trošniške k u ltu re , ki s o jo o b p rib liž n o istem času izpeljali H e r b e r t M arcuse in n e k a te ri d ru g i član i fran k fu rtsk e šole.
D rugi razlog za takšno te n d e n c o , to k ra t m o č n e je vezan n a svojskost fi
lozofije u m etn o sti, bi lahko bila so d o b n a k ritika k artezijansk ega su b jek ta k o t izhaja iz fe n o m e n o lo g ije, p ri č e m e r p a o b a ra zlo g a d o se ž e ta sin tezo p ri av
torjih, ki se tako razlikujejo k o tja c q u e s D e rrid a in N o rm a n Bryson.
Povod za to kratk o u v o d n o razpravo o a n tio k u la ro c e n triz m u v n aše m stoletju leži v tem , d a n aletim o n a d o n e k e m e re v z p o re d e n to k d o g o d k o v tu d i v u m e tn o sti dvajsetega stoletja. K ot j e pok azal v p rej o m e n je n e m d e lu Jay, so Bataille in francoski nad realisti o b ču tili m o č n o » razočaranje n a d o če
som « - p oteza, ki bi j o lahko n a p rim e r e n a k o p re p ričljiv o p rip isali vsaj že ziirichški dadi.
V e n d a r p a je p a ra d ig m a tič n a a n tio k u la ro c e n tris tič n a u m e tn iš k a o seb n o st prve polovice dvajsetega stoletja zagotovo M arcel D u c h a m p , k ije bil p o pravici okarakteriziran s »svojo sovražnostjo d o o p tič n e g a slikarstva«5 in svojo
» a n tire tin a ln o u m etn o stjo « . V e rjetn o n i n o b e n u m e tn ik te g a o b d o b ja raz
vil in pro m o v iral ničesar, k ar bi bilo vsaj p rib liž n o p o d o b n o n jego vim ik o n oklastičnim delom , ki niso črn ila zgolj slikarstva, tem več tu d i p o d o b o in n a n ju n ra č u n p ro m o v ira la je z ik te r k o n c e p t.
O b staja trditev, d a je bilo »D ucham pov o o d k ritje, ki p red stav lja n ajbolj izviren prisp evek k razvoju so d o b n e u m e tn o sti, read y -m ad e « .1’ P o m e m b e n 4 Ibid., str. 15. Prim . o tem vprašanju tu d i Aleš Erjavec, »Visual C ulture«, v: Lars Kiel
Bertelsen e t al (u r.), Symbolic Imprints. Essays on Photography and Visual Culture, Aar- haus U niversity Press, A arhaus 1999, str. 31-50; Aleš Erjavec, »Das fällt ins A uge...«, v:
G ianni V attim o in W olfgang Welsch ( u r.) , Medien-Welten Wirklichkeiten, W ilhelm F ink Verlag, M ünchen 1998, str. 39-57; Aleš Erjavec, K podobi, ZKOS, L jubljana 1996.
r’ Jay, nav. delo, str. 166.
° Juan A ntonio Ramirez, Duchamp. Love andDeath, even, R eaktion Books, L o n d o n 1998, str. 26.
j e n a č in , n a k a te r e g a je D u c h a m p pojasnil ready-m ade: » [N ] u jn o je d o biti stvari s tak šn o in d ife re n c o , d a n e izzovejo k ak ršn ih koli estetskih čustvenih odzivov. Iz b ira re ad y -m ad e tem elji n a vizualni in d ife re n c i k o t istočasni p o p o ln i o d so tn o sti d o b re g a ali slabega okusa.«7 O m en jen e lastnosti ready-m ade d o v rše n o o zn a ču jejo zvrst del, ki jih je v glavnem n a re d il M arcel D ucham p, p a naj b o d o to read y -m ad es ali Veliko steklo (s p o te n c ia ln o izjem o njegovega z a d n je g a d e la Etant donnés, z voajeristično in te n c o ).
D u c h a m p o v a p o te z a seveda kaže v d ru g o sm er k o t p a fen o m e n o lo šk a k ritik a su b je k ta ali m o d e r n e d ru žb e. T a p o teza je , k o t razglaša D u cham p ,
»zasnovana n a vizualni in d ifere n ci« , z d ru g im i b esedam i, p ro m o v ira u m e t
nost, ki zanika e n o izm ed osnovnih značilnosti trad ic io n a ln e vizualne u m e t
nosti. Kaj j e te m e ljn o n a č e lo trad ic io n a ln e um etnosti? L ah ko trdim o, d a tak
š n a u m e tn o s t n o si m o ra ln e , k o g n itiv n e, ideo lo šk e ali n e k a te re p o d o b n e fu n k cije, to d a v g lavnem j e m o g o če n je n o bistveno zn ačiln o st povzeti v izja
vi E rn sta G o m b rich a : »U žitek j e v p rep o zn av a n ju .« 8 U žitek prep o zn av an ja (ki la h k o p rav tako vsebuje m o ra ln e ali d ru g a č n e funkcije) je tisti bistveni e le m e n t u žitka, ki ga izzove tra d ic io n a ln o um etn išk o delo. (V tesni zvezi s tem j e seveda p o je m »m im ezisa« oz. p o sn em an ja, ki prav tako kaže v sm eri sk u p n e g a a ris to telovskega izvora.)
Kljub tem u m o ra v ed n o ostati n eka ireduktibilna razlika m ed originalom in njegovo re p rez en tacijo . O zirom a, p o d o b a je , kot dokazuje Jan e z iz D am a
ska v o sm em stoletju, »enak eg a značaja kot p rototip, v en d a r z d o lo čen o razli
ko. V vseh p o g le d ih n i tak šn a k o t n jen arhetip.«'1 Z d ru g im i besedam i, četudi naš u žitek izhaja iz p re p o z n a v a n ja , m o ra le-ta vedno »iti skozi« re p rez en taci
jo in n e skozi o rig in al oz. arh etip : p o rtre t p o n u ja užitek, k er p re p o zn am o na
slikano osebo ali u p o d o b itev verjetne osebe, m edtem ko gledanje osebe same, sam o n a sebi n e n u d i u m etn išk eg a užitka (čeprav lahko n u d i estetski u žitek ).
Kot pojasni D u ch am p , so njegovi ready-mades n a m e n o m a takšni, da »ne izzovejo n ik ak ršn ih estetskih čustvenih odzivov. Izbira ready-m ades tem elji n a vizualni in d iferen ci.« D u c h a m p n a ta način izrazi stališče, bistveno različno o d n o rm a tiv n e deskripcije, k i j o je p o n u d il G om brich, in k ije bila u p o ra b n a p ra k tič n o za k a te ro koli trad ic io n a ln o um etniško delo. N e le to, D u ch am p o va razlaga d ejansko p o tre b u je ready-m ade, da se u p re trad ic io n a ln e m u u m et
niškem d elu , o ziro m a z d ru g im i besedam i, da ga zam enja.
7 Nav. v Ram irez, nav. delo, str. 27.
s E. H. G om brich, The Image and the Eye, Phaidon, O xford 1982, str. 122. G om brich na m estu povečini ponavlja A ristotela, »R eproducirani p red m e t priziva užitek pri vseh ljudeh«, Poetika, 144Sb).
Ja n e z iz D am aska, Three Apologies against Those 1Vho Attack the Divine Images, nav, v:
M oshe Barasch, Icon. Studies in theHistoiy of an Idea, New York University Press, New York 1992, str. 193.
Če bi D u c h am p n a tem m estu zgolj pojasnjeval, kaj j e read y -m ad e in bi takšni ready-m ades ne im eli sk u p n ih d ru žin sk ih p o d o b n o sti z ostalim i deli, ki so se pojavila v tem stoletju, bi bilo m o g o č e u p ra v ič e n o trd iti, d a njegovi izjavi ni tre b a posvečati prevelike p o z o rn o sti. V e n d a r s e je zgo d ilo p rav n as
p ro tn o : v d esetletjih, ki so sledila d elu Kolo bicikla, to je , p rv e m u ready-m ade, k ije nastal leta 1913, s e je pojavljalo v e d n o več del, iz m e d k a te rih j e b ila ve
čini p rip isan a oznaka »um etnosti«. M o rd a bi lahko dejali, d a so bili kubistični kolaži (ki so se pojavili ob p rib ližn o istem času) že k o ra k v isto sm er, v e n d a r bi to le d e lo m a držalo: kljub tem u, d a so vsebovali » realn e« č a so p isn e izrez
ke in p o d o b n o , se pravi, m a te ria ln e » arh etip e« , če u p o ra b im o iz ra z ja n e z a iz D am aska, so kolaži kot celota n av sezad n je še v e d n o delovali k o t reprezenta
cija. Pri ready-m ades ni bilo več tako: kolo bicikla n i bilo nič d ru g e g a k o t kolo bicikla - in p o d o b n o j e veljalo za stojalo za stek len ice , sn e ž n o lo p a to (k ije bila vsaj p re im e n o v an a v V podaljšku zlomljene roke (1915)) itn. S tem d ejan jem j e D u c h a m p p rerezal popkovino, k ije m o d e rn is tič n o in a v a n tg a rd n o u m e t
n o st d ru g e polovice prejšn jeg a in začetk a teg a sto letja še v e d n o vezala n a trad ic io n a ln o u m etn ost. T ra d ic io n aln a u m e tn o s t j e n ašla svoje nad aljevan je v u m etn o sti s sim bolično vsebino, k o t n p r. v d elih M aleviča ali K andinskega, ki kljub tem u , d a so bila abstraktna, niso n ič m anj pred p o stav ljala p riso tn o sti sim bolične ali m etafizične vsebine ali obvladovanja čisto estetskeg a (plastič
nega) p o ten cia la - ta proces se je nadaljeval še d e se tle ÿ a za leto m 1908, k o je K andinski doživel to, kar H e rb e rt R ead im e n u je » ap o k alip tičn o izkušnjo«, to je , izkušnjo »slikarstva, k ije osvobojeno vsakršnega subjekta, b re z u p o d o b lje
n ih prep o zn av n ih objektov ter sestavljeno izključno iz živih b arv n ih lis.«10 D u c h am p o v a d ela s svojo sp ecifičn o n arav o p o p o ln o m a o d sto p a jo o d sm eri v ečine zgodovinskih oz. klasičnih a v a n tg a rd te r širše g le d a n o , m o d e r
n istične u m e tn o sti, k ije oblikovala j e d r o u m e tn o s ti v p re o s ta n k u p rv e p o lovice tega stoletja. D uch am p o v a pojavitev in ek sisten ca v te m o b d o b ju sp o m in jata n a ja c q u e s a L acana: tako k o t L acana, ki ga n i bilo m o g o če n a ta n č n o zadeti oz. g a ni bilo m ogoče u m estiti zn o tra j p o s tm o d e rn e g a k o n te k sta - o če m e r p rič a delo J ü rg e n a H a b erm asa , Filozofski diskurz o modernosti, iz le ta 198511 - tu d i D u c h am p a ni bilo m o g o če tr d n o postaviti v okvir n o b e n e iz
m e d sm eri ali obdobij u m e tn o sti v d vajsetem sto letju . N jegovo d elo in id eje p re k o rač u je jo tra d ic io n a ln e m eje, p ostavljen e m e d d a d o , n a d re a liz m o m in d ru g im i -izm i, ki ji h j e bilo v tem sto le tju o b ilo , in ki so si n e u s p e šn o p riza
devali, d a bi si ga prilastili. Kljub te m u , d a j e vplivalo n a m n o g e , se njeg ov o d elo ni u jem alo z n o b e n o p ro p e d e v tič n o določitvijo.
10 H e rb e rt Read, A Concise History of Modem Painting, T ham es & H ud so n , L o n d o n 1974, str. 190.
11 O tem glej Slavoj Žižek, The Sublime Object o f Ideology, Verso, L o n d o n 1989, str. 1.
T o d a kaj j e tak o p o s e b n e g a v D u ch am p o v ih delih? E n a izm ed značil
n ih p o tez, n a m re č to, d a n e p o n u ja jo užitka prep o zn av an ja, j e bila že o m e
n je n a : re ad y -m ad e j e zgolj to, k a r označuje in n e nosi n ik ak ršn eg a ali zelo p ičel p re seže k oz. p re o s ta n e k p o m e n a . D ucham po va d e la p o tem tak em za
g oto vo n e p redstavljajo. Č eprav jih je včasih m o g o če im eno vati n e p re d m e t
n a, j i h j e težko o zn a čiti za a b stra k tn a ali nefigurativna: ab stra k tn o d elo lah
ko im a sim b o ličn o v sebino oz. lahko raziskuje m ožnosti slikovnih značilnosti in m o žn o sti, k i jih p o n u ja p lastičn o delo, pri tem pa p o n u ja v p re d e la n i o b liki n e k o vrsto e stetsk eg a »užitka«, ki p a je zato, k e r izhaja iz tega, k ar velja za u m e tn iš k o d e lo , tu d i u m e tn išk i užitek. V e n d ar v m n o g ih p rim e rih D u
c h a m p o v ih d el n i m o g o če o p re d e liti n a takšen način, kajti njihov n a m e n je bil n ajv eč k rat n a m e n o m a n a ra v n a n p ro ti p o d o b i ter p re d h o d n i u m etn o sti niso zgolj kljubovala, tem več so j o tu d i v celoti ignorirala.
D o m o ž n e g a o d g o v o ra n a vprašanje o specifični naravi D u ch am p ov ih del j e m o g o č e p riti p o ovinku, p re k o obravnave, ki se n an a ša n a d ru g e g a p lo d n e g a u m e tn ik a n ašega stoletja, nam reč Andyja W arhola. W arholova d ela n e d v o m n o n u d ijo več estetsk eg a užitka ko t D ucham pova, kajti kljub tem u, d a v k ljuču jejo p o n av ljan je in so u re je n a v serije, v en d a rle upoštevajo p re p o zn a v an je, č e p rav j e n jegova in ten ziv n o st d ru g a čn a. Se v ed n o p a v p rim e r
javi s p o ltra d ic io n a ln im i deli, k o t j e slavni Par kmečkih čevljev V in cen ta van G o g h a (ki g a j e te m e ljito in p a ra d ig m a tič n o analiziral M artin H e id e g g er v ese ju »Izvir u m e tn iš k e g a dela« iz le ta 1935) odkrivajo p o m e m b n o razliko:
k o t trd i F re d ric Ja m e s o n j e v p rim e ru van G o g h a »delo v svoji in e rtn i, p re d m e tn i form i vodilo ali sim p to m za n eko obsežnejšo dejanskost, k ijo kot n jen a k o n č n a re sn ic a za m e n ju je , [m e d te m ko] n a m Diamond Dust Shoes [Čevlji, posuti z diam antnim prahom] A ndyja W arh o la o čitn o n e govorijo več z n e p o s re d n o stjo van G oghove obutve; v resnici se n e m o re m u p re ti, d a n e bi re kel, d a n a m sp lo h n e go vorijo.«12 Z dru g im i b esedam i, tra d ic io n a ln o slikars
tvo n a m »govori« o, se n a n a š a na, ali nas p re u s m e rja n a širše d ru ž b e n e , zgodovinske in n e m a r a celo eksistencialne okvire, ki delu dajejo p o m en . Pri ta k šn ih d e lih so ti okviri d e l n aše p rid o b lje n e in d elež en e človeške eksisten
ce, tisto česar sled eč J a m e s o n u ni m ogoče najti v p rim e ru o m e n je n e g a War- holovega dela. V tem za d n jem p rim e ru ostanem o brez okvira, z m ajh n o m ož
n o stjo ali celo b re z m o žn o sti oz. osnove za im a g in a rn o re fe re n č n o polje. - In e n a k o bi bilo m o g o č e trd iti za večino D u cham pov ih del.
L e ta 1964 j e A r th u r D a n to objavil tekst z naslovom »The A rtw orld«
[» Umetniški svet«], s k aterim j e pom agal ustoličiti in stitucionalno teorijo u m e t
nosti. V n jem j e zapisal: » [Z m o tn a] zam enjava u m etn išk eg a d ela za dejan- 12 F red ric Ja m eso n , Postmodernism, or, The Cultural Logic of Late Capitalism, Verso, L on
d o n 1991, str. 9.
ski p re d m e t ni n o b e n a p o se b n a s p re tn o s t, če j e u m e tn iš k o d e lo d ejan sk i p re d m e t [ki g a je n e k d o zam enjal za u m e tn iš k o d e lo ].« 13 T o , s č im e r s e j e D anto soočil, je bila razstava del A ndyja W a rh o la v S table G allery v N ew Yor- ku, kjer j e predstavil slavne Škatle Brillo (Brillo Boxes). M a te ria ln o st te h p r e d m etov, v m n o g ih ozirih prim erljivih z D u c h am p o v im i ready -m ades (čep rav niso bili d ejan sk o d ucham povski ready-m ades, tem več p re j njih o v i sim ula- kri, kajti n a re je n i so bili iz lesa, k č e m u r se b o m še vrnil) j e n a p o tila D an ta k analizi najnovejše situacije v u m e tn o s tih in p o sk u su razlage, zakaj bi b ila takšna d e la v skladu z vsemi ja sn im i u tem eljitv a m i in p ra k tič n im i n a m e n i u m etn o st. D an to j e sklenil, d a j e tisto »[k] a r n a p o s le d d o lo č a razliko m e d škatlo B rillo in um etn išk im delom , ki sestoji iz šk atle B rillo, d o lo č e n a te o ri
j a u m e tn o sti. T e o r ija je tista, k ijo dvigne v svet u m e tn o s ti in o b v aru je p r e d sesutjem v dejanski p re d m e t, k ar [škatla B rillo] je {j ev d ru g a č n e m sm islu ko t pri u m etn išk em p re p o zn av a n ju ). Seveda j e b re z teo rije m alo v e rje tn o , d a bi j o dojeli k o t u m etn o st, in da bi j o lah k o sp re je li k o t d e l sveta u m e tn o sti, m o ra m o p ozn ati precej teorije u m e tn o s ti k o t tu d i z n a te n d e le ž zgodovi
n e so d o b n eg a new yorškega slikarstva.«14 D a n to j e torej trdil, d a j e bil d e ja n sko kontekst tisti, k ije delo povzdignil v um etniško delo. T a kontekst bi bil lahko teoretičen - D anto ga im enuje »določena teorija um etnosti« - ali zgodovinski - tako k o t poznavanje »precejšnjega d ela zgodovine so d o b n eg a New Yorškega slikarstva« - vendar j e bilo v ob eh p rim e rih teoretsko znanje tisto, n a k aterem j e tem eljila - če u p o rab im o izraz E tien n a S ouriauja - instavracija u m etn išk eg a dela. S pet bi lahko takšno ugotovitev v veliki m eri u p o ra b ili tud i p ri D ucham - pu, če izvzamemo, d a je bila v njegovem p rim e ru u m etn išk a narav a d ela izpe
ljana prvenstveno v obliki provokacije obstoječega sveta u m etn osti, v en d a r p ro vokacije, k ije istočasno začrtala n e p re k in je n e m eje tega, k a r je u m e tn o s t bila in k a rje . D ucham pove provokacije im ajo p o le g tega verbalne in an tio k u laro - centristične poteze, ki so p reusm erile njegova d ela in njihove u čin k e v aktivna področja, dotlej rezervirana za dru g e d ru ž b e n e prakse, k o t n p r. znanosti. V sklepnem poglavju k delu Concise History o f Modem Painting [Zgodovina modernega slikarstva] H e rb e rta Reada, sta C aro line Tisdall in W illiam Feaver opazila, da j e D u ch am p utem eljil razvoj »ideje u m etn o sti k o t strategije«,1S ki se je n adaye- vala »v precej neizbežno smer« in kazala »na svoji površini, k ak o r d a bo spre
m enila naravo um etnosti, toda z razdalje j o je bilo kljub sam i sebi [m ogoče]
videti, ko t neizogibno stopnjo v razvoju zgodovine u m etn o sti.« 11’
13 A rth u r D anto, »The Artworld«, v Pop Art: A Critical History, U niversity o f C alifornia Press, Berkeley 1997, str. 272.
14 Ibid., str. 276.
Irl Read, nav. delo, str. 319.
111 Ibid.
S trateg ija, ki jo j e začel in razvil D u c h am p , n ik a k o r n i b ila o m e je n a n a zvrst n jegovih del, k i j ih j e m rg o lelo zlasti v k o n c e p tu a ln i u m etn o sti. J o h n C age j e v p e td e s e tih le tih n a č e l vprašanje, k ije D an tu p rav tako povzročalo težave, n a m re č v p ra šan je n o rm a tiv n ih tem eljev novejše u m etn o sti. Njegov o d g o v o r j e bil: »Zakaj zapravljate vaš in m oj čas zato, d a bi dobili v re d n o st
n e sodbe? Ali n e vidite, d a j e tedaj, ko d o b ite v re d n o stn o so dbo , to vse, kar im ate? S le d n je so d e stru k tiv n e za n aše pravo delo, k ije ra d o v e d n o st in za
vest.«17 P rav ta stavek, p a ra d o k s n o , vsebuje v re d n o stn o sodb o, saj p o d p ira tisto, k a r bi m o rd a lah k o označil ko t »pol-eksistencialne vrednosti« k o t sta ra d o v e d n o st in zavest, dok azu jo č, d a vprašanje v re d n o t ostaja in h e re n tn o vsaki razpravi o u m e tn o sti. Z d ru g im i besedam i, obstajati m o rajo značiln o sti, ki u m e tn o s t lo ču jejo o d n e u m e tn o s ti, kajti sicer izraz izgubi svojo o zn a
čevalno zm ožnost, k a r vodi v izravnavo vseh razlik. A ntivizualna osnova k o n c e p tu a ln e u m e tn o s ti j e vplivala n a J o s e p h a K osutha, A rt & L an g u a g e in d ru g e , d a so n a u m e tn o s t g ledali m anj ko t n a » p red m et in terp re tacije in bolj k o t n a žarišče raziskave pojava sam e u m etn o sti.« 18 N aslednja zn ačilnost k o n c e p tu a ln e u m e tn o s ti s e j e pojavila že ob prvi o m em b e v re d n i jav n i p re d s ta vitvi k o n c e p tu a ln e u m e tn o s ti, n a m re č le ta 1966 n a razstavi M ela B ochn er- ja : »O pazovalec j e p o stal b ra le c, aktiven u d eležen ec, k e r n a razstavi ni bilo n e p o s r e d n o razum ljive u m e tn o sti, so si m o rali bralci sam i zase n a re d iti ali izpeljati izk ušnjo u m e tn o sti. Pojavil s e j e tu d i d o lo čen dvom v avtorstvo: j e bilo vse to B o ch n erje v o delo? Razlika m ed u m etn ik o m in k u ra to rje m j e bila zab risan a.« 19 T a p o te z a k o n c e p tu a ln e u m e tn o sti j e p o stala tu d i e n a izm ed razlo čev a ln ih zn ačiln o sti s o d o b n e n e o k o n c e p tu a ln e u m etn o sti.
P rav ta s o d o b n a u m e tn o s t in n je n e sp ecifičn e p o te z e p re d sta v lja jo o sre d n jo te m o te g a članka. O p o zo ril sem , d a im a razprava o p re d m e tu , ki j e o z n a č e n za u m e tn išk o d elo , dolgo zgodovino, in d a v n ač elu n a sp ro tu je tra d ic io n a ln e m u (n e n u jn o klasičnem u) razum evanju tega, kaj j e u m etno st:
p o je m p re p o z n a v a n ja j e bolj prilagodljiv kot pojem im itacije; je tu di bolj p ri
k lad en , k e r u pošteva n e sk o n č n a sprevračanja in odm ike o d točnosti, n e d a bi n a ta n ačin ogrožal u m etn išk o naravo ali kvaliteto dela. T u d i nepredstavljajo- ča u m e tn o st lah k o n ajd e svoje m esto v okviru pojm a p repo znav an ja, kajti če sp e t sledim o Ja m e so n u , bi lah k o trdili, da vsaj v m o d ern iz m u eksistenca o d n o sa m e d označevalcem in o zn ačen cem še v ed n o upošteva p rep o zn av a n je - k o t n p r. v p rim e ru M arka R othka. V e n d ar im a pojem p re p o zn av a n ja svoje om ejitve ter g a j e p o te m ta k e m n u jn o d o p o ln iti z d ru g a č n im i p otezam i, ki 17 Nav. v T ony Godfrey, Conceptual Art, P haidon, L ondon 1998, str. 63.
18 R o b ert C. M organ, Art Into Ideas. Essays on Conceptual Art, C am bridge University Press, C am bridge 1996, str. 34.
1!l Godfrey, nav. delo, str. 116.
k o n stitu ira jo to, k a r im am o za u m e tn išk o d e lo in k a r sodi v p o d ro č je u m e t
niškega ali estetskega v najširšem sm islu izrazov.
Če želim o ali ne, se soočim o z v p ra šan jem v re d n o s tn ih so d b , ki g a j e J o h n C age o m en il in n a to opustil. V že n a v e d e n e m č la n k u »U m etniški svet«
- in o b številnih d ru g ih p rilo žn o stih - j e D a n to trdil, d a j e u m e tn išk o d elo n ek aj, k a r svet u m e tn o sti vzpostavi in s p re jm e k o t tak o - k a r j e n a v e d lo Z ygm unta B au m an a n a opazko, d a so Filozofi n e h a li biti za k o n o d ajalci in so se sp re m e n ili v razlagalce:20 Filozofi (ali estetiki) n e postavljajo več pravil in n o rm , pač p a jih le razlagajo.21 T e o re tik n a ta n a č in n e predpisuje več, kaj j e u m e tn o st, tem več razlaga, zakaj d e lo fu n k c io n ira in j e ja v n o s p re je to k o t u m etn išk o delo , torej ga opisuje. D a n to k asn e je relativ izira to stališče te r ga op u sti skupaj z v prašanjem o v re d n o stih : »Po m o je m m n e n ju je bilo v p raša
nje o tem , kaj j e u m e tn o st d ejansko in b istv eno — v n a sp ro tju s tem , kaj je n avidezno in n ebistveno - zastavljeno v n a p a č n i o blik i za filozofsko v praša
nje, stališča, ki sem jih razvil v različn ih ra zp ra v ah in zadevajo k o n e c u m e t
n o sti p a si prizadevajo p re d la g ati, k a k šn a naj bi b ila d e ja n sk a o b lik a v p raša
n ja . K o t se m r a z u m e l, j e o b lik a v p r a š a n ja : kaj u s tv a r ja r a z lik o m e d u m etn išk im d elom in n ečim , k ar n i u m e tn iš k o d e lo , če m e d n jim a n i p o m e m b n ejše zaznavne razlike? [...] D o dvajsetega s to le ÿ a je veljala tih a d o m neva, d a j e u m etn išk a d e la v ed n o m o g o č e p re p o z n a ti k o t taka. Filozofski p ro b le m j e zdaj v tem , d a se pojasni, zakaj so to u m e tn iš k a d ela.« 22 O d g o vor n a to v p rašanje D a n to p o n u d i m alo p r e d tem : » [P ]ra v o filozofsko o d kritje, m en im , j e v tem , d a dejan sk o n i n o b e n e u m e tn o sti, ki bi b ila bolj re s n ič n a o d k a te re k o li d ru g e in n i d o lo č e n e g a n a č in a , n a k a te r e g a m o r a u m e tn o st biti: vsa u m e tn o s tje en a k o in neločljivo u m e tn o s t.« 23 D a n to tu n a daljuje logiko k o n c e p tu a ln e u m e tn o sti z izjavo » u m e tn o s t = u m e tn o s t« , ki ga p o te m ta k e m p rivede d o log ičn ih re zu ltato v n jegov e p re jšn je teorije: ni več razlike m ed številnim i vrstam i tega, k a r je bilo o z n a č e n o za u m e tn o s t.
S časom a tako širo k p ojem u m e tn o sti h k ra ti o d s tra n i tu d i p o tre b o p o u m e t
nosti. P roces, ki s e je začel z D u c h a m p o m v začetk u te g a stoletja, j e d o seg e l vrh v izjavi » u m e tn o stje en a k o u m e tn o st« , kajti u m e tn o s t n e ig ra več tra n s
c e n d e n ta ln e , tra n s c e n d e n tn e ali e k sisten cia ln e vloge. U m e tn o s t o č itn o iz
gublja p om em b n o st. K otje v šestdesetih letih p rip o m n il B ruce N a u m a n : »Če sebe d ojem aš k o t u m e tn ik a in d eluješ v ateljeju [...] sediš n a sto lu ali h o d iš 20 Prim. Zygm unt B aum ann, Legislators and Interpreters, Polity Press, C am bridge 1989.
21 Za kritiko te pozicije glej Aleš Erjavec, »L'estetica e le filosofie«, v: Un nuovo corso per l'estetica nel dibattito internationale, T ra u b e n , T o rin o 1998, str. 73-88.
22 A rth u r C. D anto, After the End of Art. Contemporary Art and the Pale o f History, P rin c eto n University Press, P rinceton 1997, str. 35.
23 Ibid., str. 34.
n ao k ro g . In p o te m se v p rašan je vrača k tem u, kaj je u m etn o st? In u m e tn o s t j e to, k a r u m e tn ik p o č n e , p o se d a n a o k ro g p o ateljeju.«24
B istveno d ru g a č e n o d p risto p a A rth u rja D an ta, j e p risto p P au la Crow- th e rja . P o n jeg o v em m n e n ju »velik del k o n c e p tu a ln e u m e tn o s ti s p lo h ni u m e tn o s t, p ač p a v n ajb o ljšem p rim e ru vrsta vaj iz u p o ra b n e estetike. [...]
V k o n č n i analizi m o ra biti vprašanje k o n ce p tu a ln e u m etno sti d o lo čen o z zgo
d ovinskim i in lo g ičn im i tem elji sam ega te rm in a ‘u m e tn o s ti’. Kajti če ni zn a
č iln e fo rm e p o m e n a v človeškem izkustvu, zn otraj k a te re g a so id eje č u tn o in im ag in ativ n o u te le še n e n a tak način, d a je njihovo u teleše n je neločljiv d el n jih o v eg a p o m e n a , p o te m p o tre b u je m o p o se b e n izraz zanjo. Izraz ‘u m e t
n o s t’ s e je razvil in uveljavil p rav v ta n a m e n .« 25 Z d ru g im i b esed am i, p o jem u m e tn o s ti j e zgodovinski p o jem , ki s e je razvil zgodovinsko. K atera koli so
d o b n a u m e tn o st, p a naj bo k o n c e p tu a ln a ali ne, je »um etn ost« sam o p o d p o g o je m , d a jo j e m o g o č e p o d re d iti zgodovinsko p ro izv e d en em u s p lo šn e m u p o jm u » um etn o sti« .
Zdaj im a m o dva m o ž n a p ris to p a pri ugotavljanju, če je , in v k a te re m sm islu j e s o d o b n a vizualna u m e tn o s t u m etn o st: v skladu s prvim p risto p o m , ki ga zasto p a D a n to , u m e tn o s tje u m e tn o s tje u m e tn o s tje u m etn o st. Č eprav n e m a r a zaslug in stitu c io n a ln e teo rije u m etn o sti z d an a šn je zgodovinske d i
stan ce n e g re so d iti p re stro g o , j e v re d n o o m en iti, da W arholove škatle B ril
lo n e so d ijo zares v k a te g o rijo o b ičajn ih p red m eto v , k a r je im p licitn a p r e d p ostavka D an to v e g a dokaza: W arholove škatle so bile d ejan sk o n a re je n e s sitotiskom n a les te r so b ile tako u m e tn i in ne »najdeni« p re d m e ti, k o t v p ri
m e ru D u c h a m p o v ih ready-m adoes, s čim er jim je p rip a d a l d ru g a č e n o n to loški status. Z d ru g im i b ese d am i, kljub vsem u bi jih lah k o sub su m irali p o d k a te g o rijo re p re z e n ta c ije , kajti W arholova škatla B rillo je - če p o n o v im o za J a n e z o m iz D am aska - »enakega značaja kot p ro to tip , v e n d a r z d o lo čen o raz
liko. V vseh p o g le d ih n i tak šn a k o t n je n arhetip.«
Poznejši D an tovi a rg u m e n ti, ki zadevajo status u m e tn o sti, so zgolj d e skriptivni: n o b e n ih razlik n i več n a voljo, filozof ni zgolj o p u stil poskusa, d a bi n o rm a tiv n o do lo čil, kaj j e u m e tn o s t ter n a to poskušal takšno n o rm ativ n o st vsiliti, tem več g a j e prav d ejan sk o st so d o b n ih svetov u m e tn o sti prisili
la, d a se j e o d re k e l vsaki različnosti znotraj n ep rav iln e tvorbe, im en o v an e
»um etn o st« . P ro b le m a tič e n d el tega prvega stališča je v tem , d a se povsem izo g n e v p ra šan ju kvalifikacije te r n adalje takšen izogib prikaže n e k o t p o m anjkljivost tem več k o t p re d n o s t. D antovi poziciji lahko n a jd e m o o p o ro v 24 G odfrey, Nav. delo, str. 127.
25 Paul C row ther, The Language o f Twentieth-Century Art. A Conceptual History, Yale U ni
versity Press, New H aven 1997, str. 186.
d e lu avstrijskega te o re tik a P e tra W eibla, h k a te re m u se b o m v k ra tk e m vr
nil, v e n d a r naj se n ajp rej o sre d o to č im n a d ru g o stališče, ki g a zasto p a P aul C row ther.
G led e n a to stališče j e u m e tn o st sam o tisto, k a r je m o g o če id e n tific ira ti znotraj širokega in zgodovinsko uveljavljenega p o jm a u m e tn o sti. M o žn a težava p ri tej dru g i poziciji leži v tem , d a p o tre b u je oz. p re d p o sta v lja gled iš
če, ki je bistveno z u n a n je glede n a svet, v k a te re m živim o, kajti le iz tak šn e točke j e m o g o če uvesti sm iselno objek tiv n o zgodovinsko g led an je . Č ep rav je tak šn em u ugovoru lahko n asp ro to v a ti - n a m re č , ali ni k ak ršn ak o li te o r e tičn a in zgodovinska m eto d a, ko t n p r. tra d ic io n a ln a u m e tn o s tn a zgo do vi
na, p o d o b n e narave i n j e p o leg teg a tisti m o m e n t, ki m e d ostalim i zn ačil
n o stm i razlikuje teo retsk o d ržo o d tiste, ki to ni — le-ta im a d o lo č e n o težo, k o j e u sm e rje n k v re d n o te n ju s o d o b n ih del, ki so p o stav ljen a n a isto ra v en s tistim i iz p reteklosti, ki so tako re k o č, p re sta la zgodovinski test.
V e n d a r filozof, estetik ali u m e tn o s tn i k ritik lah k o p o se d u je izjem n o st re lativ n o objektivnega p o g led a, k ar p o m e n i, d a izjem n o zn a n je , z d ru ž e n o s te o re tsk o (in p o g o sto zgodovinsko) d ista n c o , p o n u ja ta k e m u te o re tik u m o ž n o st prek oračitve o m e je n ih m e ja v sak d an jih p risto p o v in v re d n o te n ja u m etn o sti.
Težava, n a k atero n aleti takšen p o g le d - ki m ije sicer nadvse p riv lač en - j e v tem , d a žal velik del m n o žičn e ali p o tro šn išk e k u ltu re d e ja n sk o ig ra zelo p o d o b n o vlogo k o t t.i. »visoka u m e tn o st« . M ar n e m o re m o trd iti, d a za veliko ljudi slabe in u m etn išk o zelo n e p o m e m b n e lim o n a d e [soap o p e re ] ipd., predstavljajo ekvivalent »visoki« u m e tn o s ti in »visoki« k u ltu ri? T a p o ja v bi lah k o p o m en il, d a velik del k u ltu re in u m e tn o s ti d ejan sk o za p o ln ju je d o lo č e n o a n tro p o lo šk o funkcijo, pov ezan o s p o jm o m Im a g in a rn e g a : zato bi lah k o bil »užitek v prep o zn av an ju « odvisen o d n aše p o tre b e p o re a ln i ali im a g in a rn i identifikaciji, ki se vzpostavlja s p o m o č jo p re p o z n a v a n ja .
Po m ojem m n e n ju so u m etn išk a d e la u stv arjen a k o n tin g e n tn o in so ve
čin o m a tu d i p o tro še n a n a isti n ač in , p ri č e m e r g re za dva ra zličn a p ro c e sa , čeprav zelo p o gosto p o m e ša n a ali zd ru žen a : prvi j e a k t ali p ro c e s u stvarja
nja, ki od g o v arja človekovi p o tre b i, d a se izrazi ( i n j e , če sle d im o te o riji R en éja P asserona, d o m e n a p o e tik e in la poïétique) , m e d te m ko d ru g i z a d e va akt ali proces p o tro šn je dela, ki se pojavlja v n e p o sre d o v a n e m d ru ž b e n e m p o lju te r je , če sp et sledim o P assero n u , estetsk a k ateg o rija. D elo o b staja v d in a m ič n i n ap e to sti m e d o b e m a p o d ro č je m a , ki o b stajata - g le d a n o z ahi- sto ričn e persp ektive - sim u ltan o in n e d e lje n o k o t d ru ž b e n o in in d iv id u a l
n o dejstvo.
K ot sem trdil prej, d elo zapolnjuje, p o d o b n o k o t k u ltu ra - k o t širša k a
tegorija - naše p o tre b e , ki p rip a d a jo Im a g in a rn e m u . N aše p o tre b e z a p o l
n ju je n a p o se b e n n a č in , k e r vzpostavlja povezavo z našim i eksistencialnim i p o tre b a m i. Le-te se lah k o skozi zgodovino sprem injajo, si lahko poiščejo raz
lič n e p o jav n e o blike, v e n d a r k ljub vsem u ostajajo stalnica, ki n am o m o g o ča ra zu m ev an je u m e tn o sti, k u ltu re in d ru g ih ljudi.
Naj se zdaj v rn e m n a tem o , ki se m jo načel n a začetku tega članka: om e
n il sem , d a j e H e id e g g e rje v p o jem p o d o b e sveta predpostavljal kartezijan sko d elitev n a s u b je k t in o b jek t, ter d a je bila osnov na zn ačiln o st te delitve v n e u p rav ičen i prevladi gledanja. S odobni u m etn osti ni več m ogoče očitati tak
šn e g a p risto p a: u m e tn o s t n i več nekaj, n a k ar bi pasivno gledali, k ar bi bilo le o b je k t pasivne m o n o k u la rn e vizualne po zo rn o sti. P o leg te g a je u m e tn o s t
— v ra zličn ih o b lik a h n e o k o n c e p tu a liz m a — razvila an tio k u la ro c e n trič n o sta
lišče, p o d o b n o tiste m u v filozofiji in povsem n a sp ro tn o stališču, ki m no žič
n o k u ltu ro izen a ču je z vizualno k u ltu ro , k o tje opisal W .J. T. M itchell. T o d a v e lik o k ra t j e u m e tn o s t p o stala ne le o b jek t ali pojav, p o dvržen nekartezič- n e m u re flek siv n em u n a č in u analize, tem več tu d i pojav, ki g a je p ogosto le z velikim i težavam i m o g oče razlikovati o d n eu m etn o sti — velikokrat le s po m o č
j o n je n e g a p lasiran ja . M ed tem ko je n a začetku, kot v p rim e ru D ucham po - ve Fontane iz leta 1917 ali celo v p rim e ru W arholovih Brillo Boxes iz leta 1964, d e ja n je p la sira n ja še la h k o izzvalo odziv, ki je institu cio naliziral takšna d ela in geste k o t u m e tn o s t, p a njihovo so d o b n o in flato rn o vseprisotno n ad a lje
vanje d o se g a zgolj n a s p r o te n u čin ek , k ije verjetn o tu d i nezaželen. Kljub te m u bi trd il, d a ostaja vloga u m e tn o sti n ezm anjšan a. V zem im o n a p rim e r n e o k o n c e p tu a listič n i p ro je k t, k o tje serija Deset znakov lije Kabakova, n asta
la v letih o d 1985 d o 1988.2I' S erija vsebuje tipične k o n c e p tu a ln e e lem e n te , vsebuje read y -m ad e p re d m e te , ki so n a m e n o m a postavljeni v različna oko
lja. P o leg te g a je bistveno odvisna o d p re d h o d n e g a pozn av anja zgodbe, sov
je ts k e d ejan sk o sti in zg o dovine itn. - tako ta p rim e r izpo lnjuje vse zahteve za so d o b n o u m e tn o s t, k ij ih j e postavil D anto. Po d ru g i stran i izraža in eks
p lic itn o o dkriva tu d i ek sisten cia ln e pojave, ki niso nič d ru g a č n i o d tistih iz p re te k le u m e tn o sti - k a r dokazuje, g led an o za nazaj, d a se k o n tin g e n tn o us
tv arje n a u m e tn o s t n e p r e s ta n o p o n o v n o pojavlja p re p ro s to zato, k er se člo
veški pog o ji n e p r e s ta n o p o n o v n o pojavljajo, čeprav, sp e t k o n tin g e n tn o . Ali tak šn a k o n tin g e n tn o s t p o m en i, d a karkoli lahk o p o stan e um etn ost?
O d g o v o r je seveda p ritrd ile n . T o d a, ko t bi bilo npr. zelo težko za n e k sku
p e k p re d m e to v , p a naj b o m a te ria le n ali ne, da bi fu n k c io n ira l ko t adekva
te n jezik, s o ro d e n n a še m u g o v o rjen e m u te r zgodovinsko in od to d p rak tič
n o razvitem u jezik u , tako bi bilo težko, da bi n ek p o lju b en skupek d ru ž b en ih 2I' Prim . npr. Boris Groys, »The Movable Cave, o r Kabakov's Self-memorials«, Ilya Kaba
kov, P h aid o n , L o n d o n 1998, predvsem str. 54-63.
pojavov dosegel ali se izenačil z d ru ž b e n o vlogo o b sto ječe k u ltu re in u m e t
nosti. U m e tn o s tje p o leg tega p rib ližen p o jem , se pravi p o jem , ki se ra zteza o d m ojstrovine d o m n ožične k u ltu re in še n a p re j, k a r p o m e n i d a trd n o s t b e
sed n e g a izraza n e bi sm ela ovirati n aše zavesti g le d e tega, d a d e ja n sk o o z n a čuje d in a m ič e n pojav.
N a tem m estu se želim vrniti k vprašanju, o k a te re m sem razpravljal p re d tem, in k ije povezano s k o n ce p tu a ln o in in stitu c io n a ln o in te rp re ta c ijo u m e t
nosti, kajti o d lo čiln o vprašanje - ki g a j e p rav tako izpostavil D a n to v prej o m en jen e m o d lo m k u — doslej še ni bilo zastavljeno: kje j e lo čn ica m e d u m e t
nostjo in n eu m etn o stjo ? L ahko pok ažem o , d a ta č rta ni n esp rem en ljiv a, la h ko trd im o , tako k o tje trdil J a n M ukarovskÿ v trid e se tih letih , d a je estetsk a n o rm a tista, ki je v ed n o vzpostavljena p o st festum , k o sta nov p ris to p ali d elo k o n čn o p re p o z n a n a k o t u m etnišk i p risto p in u m e tn išk o d elo . Prav tako lah ko trd im o , d a d elo p o sta n e u m e tn o s t zato, k e r p o s e d u je d o lo č e n e zn ačil
nosti in lastn osti postavljene v n ap rej, ali — n a s p r o tn a trditev, v e č in o m a p o i
stovetena z institu cio n aln o teorijo u m e tn o sti - zato, k e r so tak šne zn ačiln osti k o n tin g e n tn e in so odvisne o d cele vrste k o in c id e n c , ki segajo o d m o či p re pričevanja, m o d n ih m u h itn.
V prv em p rim e ru n o rm e postavlja zg o d o v in a n a n ač in , ki sm o ga sre čali pri M ukarovskem , te r ob p o m o či filozofov - n p r. H e g la ali K an ta - , re ligije, p o litičn e id eologije in p o d o b n o . P re v re d n o te n je o b sto ječih u m e tn iš kih in e ste tsk ih n o rm je težk a n a lo g a . P e te r W e ib e l p ra v iln o u g o tav lja:
» [Tako] u m e tn o st ko t a rh ite k tu ra sta zelo konzervativni, k e r želita ostati z n o traj p ro sto ra telesne ‘E h rfa h ru n g ’ (izk u šn je), ‘A n s c h a u u n g ’ (o p azov anja) in vidnosti.«27
V d ru g e m p rim e ru je logika sim b o ln e g a trg a tista, ki postavlja k rite ri
je , n a p o d lag i k aterih se vzpostavljajo u m e tn išk e n o rm e , se pravi d elitev n a u m e tn o st in n e u m e tn o st. K ot trdi F re d ric J a m e s o n v p rej o m e n je n e m d e lu Postmodernizem, ali kulturna logika poznega kapitalizma, j e p o stm o d e rn is tič n a u m e tn o st prva k u ltu rn a d o m in a n ta , k i j e n a sta la v ZDA i n j e p rav tak o p o p o ln o m a k o m o d ificiran a. T o j e tem eljito in že v n ap rej p o trd ila in stitu c io n a ln a teo rija u m etn o sti, ki pravilno d o k az u je , d a n i n ik a k ršn e g a tra n s c e n d e n tn e g a ali m etafizičnega kriterija več, n a k a te re m bi lah k o b ila u te m e lje n a u m etn o st. V e n d ar, ali to p o m en i, k o t sem vprašal p re j, d a j e o zn a k o u m e t
nosti m o g o če p rip e ti sploh čem urko li? M ožen o d g o v o r bi bil lah k o , d a j e to m ogoče d o iste m ere, k o tje m o g o če, d a vsak p r e d m e t ali d ejav n o st fu n k cio n ira k o t tržn o blago. Do iste m e re lah k o sim b o ln i trg služi k o t shajališče za m enjavo sim b o ln eg a blaga. Ce ra z u m e m o sim b o ln o m en jav o n a osnovi 27 P eter W eibel, »M achine-Experience an d Space« (intervju), Lier en Boog, št. 14 (1999),
str 161.
b lag o v n e m en jav e, k m alu n a le tim o n a om ejitve takšne v zp o red n ice. Sledeč B a u d rilla rd u - in p osebej p o d sedanjim i pogoji - bi bilo p o te m ta k e m p ri
m e rn e je o b ra tn o : ra z u m e ti blagovno m enjavo k o t obliko sim b o ln e m en ja
ve. V tem p rim e ru k m a lu o p azim o, d a dejan sk o p o tro šim o predvsem sim b o ln e v re d n o s ti b la g a , č e p ra v j e seveda p ra k tič n a u p o r a b n a v re d n o s t v m n o g ih p rim e rih njih o v a n u jn a lastnost. Kaj bi zdaj b ila u p o ra b n a v re d n o st v p rim e ru d ela, ki naj bi g a d o jem ali k o t um etn išk o delo? Prva in v e ije tn o o sn o v n a u p o r a b n a v re d n o s t j e tista, k ije p o tro še n a s stran i občinstva. Dru
ga bi b ila n a s tra n i ustvarjalca: ekspresija in o b e n e m (razen p ri avtorjih k o t j e bil Kafka) želja p o tem , d a bi bil ra zu m ljen in p re p o z n a n k o t u m etn ik , k e r bi si n a ta n a č in ustvaril m esto v svetu, te r p o tej p o ti tu di d o lo č e n o in d iv id u a ln o id e n tite to . M islim d a tu leži o d lo čiln o m esto v razpravi o d an a š
n jih lo čn icah m e d u m e tn o stjo in neum etnostjo: d a je n a m re č danes teža stva
ritve tega, k a r j e p o jm o v an o k o t u m etn o st, velikokrat p re m a k n je n a n a stran avtorja (in n a d e ja n sk o ali n av id ezn o težo, k ijo nosi teo rija). O d lo čiln a in stan ca torej d ejan sk o n i več d elo sam o, pač pa njegov proizvajalec oz. ustvar
jalec : k a r šteje, j e p re d v sem d ejan je (ali proces) p ro d u k c ije oz. kreacije in n e p ro c es recep cije. T o, k a r ostan e od pretek lo sti - in p riz n a n ih d el - j e naj
večkrat n jihova recepcija, njihov d ru žb en i položaj, k ije zdaj o ro p a n svoje vloge in funkcije za sam eg a u m e tn ik a ali u m etn ico . D elo n im a več nikakršne fu nk cije p ri p ro m o c iji, d ru ž b e n e m položaju in vlogi takšne o sebe te r n e p o n u ja več m esta id en tifik acije in p re p o z n a n ja v d ru žbi, pač p a n am esto tega d e lu je k o t oeuvre, k o t re la tiv n o k o n k re tiz ira n a e n tite ta in dejanskost. V takšn em p rim e ru d e lo p rim a rn o d e lu je ko t u m etn išk o delo. (In iz tega razlog a tu d i - vsaj p o m o jih izk u šn jah - raje opazu jem o k o n k re tn o d elo b rez p re d h o d n e v ed n o sti o d e ta jlih , ki se n an a šajo n a njegovo ustvarjanje: želim o ga d o je ti k o t o bjek tiv n o o s e b n o izjavo ali izraz, n e d a bi bili in tim n o do m ači z n je
govim i subjek tiv n im i p o teza m i, k e r le-teh n e želim o razu m eti k o t nekaj, kar bi n a m lah k o p o m a g a lo p ri doživljanju takšnega dela k o t u m etn išk eg a dela, p ač p a nas n a m e sto teg a p ri takšnem zaznavanju ovira. T u d i zato, p re d p o stavljam, so ljudje v eč in o m a n en a k lo n je n i opazovanju njihovih lastnih u m e t
nišk ih del, d o k le r j i h niso sp o so b n i izkusiti ko t dela, ki so jim skoraj tuja. V tem sm islu se u m e tn ik i d ejan sk o n e razlikujejo od ostalih.) V ig rije d o lo če
n a in te n c io n a ln o st, k ije tesn o povezana s pojm om subjekta, in ki od nas zah
teva, d a d e lo o p a z u je m o z distan ce, d a ga dojem am o b rez u tilita rn e g a in te resa, k e r tak šen in te re s izloči m o žn o st estetskega gledanja. Na tej osnovi so bili p re te ž n o zgrajen i o n to lo šk i tem elji u m etn o sti in prav ta o n to lo g ija je po gosto p re d m e t o stre kritike. P rim e r takšne kritike j e trditev, ki jo j e postavil P e te r W eibel: »Vsa o n to lo g ija u m etn o sti predstavlja zadn jo zm ago v k o n ze r
vativnem b o ju p ro ti delitvi telesa in sporočila ter pro ti pojavu teorije za c en o
izkustva.«28 Če j e cilj teorije v tem , d a ovira izkustvo - k ar velja za p re te k lo in konzervativno u m e tn o s t- p o te m j e vprašanje, kje povleči lo čn ico m e d teo rijo in u m etn o stjo , k er u m e tn o s t n a ta n a č in p o s ta n e te o rija sam a, oz. j e vsaj teo rija p re d u m etn o stjo te r vzpostavlja u m e tn o s t prav z d e ja n je m te o re tiz i
ra n ja o delu. V takšn em p rim e ru se teža dokazovanja, d a j e nekaj u m e tn o s t, p re m a k n e n a teorijo, k a r p o m e n i, d a m o ra te o rija p risk rb e ti do k aze za d e litev n a u m e tn o st in n e u m e tn o st. M islim, d a te o rija n a tem m estu v elik o k ra t razočara, k e r n e uspe proizvesti dovolj p re p ričljiv ih dokazov.
Ločevanje n a u m e tn o st in n e u m e tn o s t se n e n e h n o sp rem inja: č e je b ila v p re te k lo sti u te m e lje n a n a relig io zn ih , id eo lo šk ih , te h n ič n ih , o n to lo šk ih , ek sistencialnih, estetičn ih a rg u m e n tih ali n a a rg u m e n tu okusa, j e zdaj d e li
tev odvisna o d te o re tič n ih arg u m e n to v , k a r p o m e n i, d a je teža, k ijo ti a rg u m e n ti nosijo, teža, k ijo d elo d o sega zn o traj k ateg o rije u m e tn išk ih del. B rez takšne utem eljitve d ela ostajajo n e u m e tn o s t, in im ajo le sub jek tivn i status u m etn išk ih del, k e r obstajajo k o t tak a sam o v o č e h n jih o v ih lastn ih p roizva
jalcev ali ustvarjalcev, m e d te m ko o bstajajo za d ru g e k o t n ekaj, k a r je v n a j
boljšem p rim eru , »zanimivo«. Če po d ru g i stran i teo rija izpolni svoj cilj vzpo
stavitve te o re tič n e arg u m e n tacije za u m estite v d e la k o t u m e tn iš k e g a dela, se zdi, d a n e p o n u ja ničesar zelo d ru g a č n e g a o d tega, k a r so u m e tn o s tn a zgo
dovina in p o d o b n e teo re tsk e aktivnosti p o č e le ves čas: n u d i v p o g led v d elo , ki n am o m ogo ča, d a p o g lo b im o , in ten ziv iram o in p re d v sem p re p o z n a m o njegovo eksistenco, k a r n am p o m ag a razlikovati u m e tn išk o d elo o d vsakda
n jeg a p re d m e ta . S eveda se zgodi, d a j e v p r im e r u p o lju b n e g a p re d m e ta , p redstavljen ega k o t u m etn išk o delo, te o re tik tisti, ki zaseda položaj, prej d o lo čen u m e tn ik u . N ed v o m n o j e v o b e h p rim e rih u m e tn iš k o d elo u m e tn išk o d elo sam o, če obstaja k o t d ru ž b e n a k ateg o rija . P o le g te g a je to zdaj d e lo , ki ni re p rez en tacija tem več p rezen tac ija n jegoveg a lastn e g a ja z a , ki d o se g a sta
tus u m e tn o sti - p o tukaj n av e d en ih k rite rijih - le če tra n s c e n d ira svojo golo m aterialn o st.
T o k ar sem rav n o k ar trdil, velja za velike sk u p n o sti. V m a jh n ih sk u p n o stih ali u m etn išk ih svetovih so k riteriji bolj prilagodljivi, tak o d a j e tu d i pojem u m e tn o sti bolj sprem enljiv. V e n d a r, d a bi bili zm ožn i razlo čev an ja m ed u m e tn o stjo in n e u m e tn o stjo - p o d o b n o k o t p ri vseh razliko van jih , ki j i h d elam o s p o m o č jo je z ik a - m o ra m o im eti p re d v sem sp o so b n o st ra zm eji
tve u m e tn išk e g a d ela od d ela oz. p re d m e ta k o t takega, n e g led e n a to, k ak o j e bila takšna in te n c io n a ln o st vpeljana, t o je s p o m o č jo trad icije, estetsk eg a izkustva ali teoretsk e arg u m en tacije. P re p ro sto p la sira n je je sam o n a sebi že p re d desetletji izgubilo svojo zm ožnost, d a bi fu n k c io n ira lo k o t n o silec ali p o ro k u m e tn išk eg a statusa.
2S Ibid., str. 162.
Če tak šn a razliko vanja p o tre b u je m o in n aša u m e tn išk a p re so ja tem elji n a o d m ik u , o k a te re m sem p re j govoril, j e p o tre b n a p o d o b n a razločevalna id e n tite ta tu d i g le d e statu sa subjekta. S ubjekt je tisti, ki ugotavlja, kakšne so lah k o in fin ite zim aln e razlike m e d originalom , ki se n anaša n a dejansk ost ter k o p ijo , ki se n a n a š a n a p o d ro č je u m etn o sti. Razlika m e d d ejanskostjo, k ije
»v vseh p o g le d ih tak šn a k o t n je n arh etip « in um etn išk im d elo m , ki to ni, je v tem , d a lo čn ica za v e d n o ločuje u m e tn o st od n eu m etn o sti. N a ta n ač in nas lah k o teo re tsk a a rg u m e n ta c ija p o m ag a p repričati, naj vsakdanji p re d m e t do
je m a m o k o t u m e tn išk o d elo . Če ga p rič n e m o d ojem ati k o t takega, j e n e h a l biti vsakdanji o bjekt, k e r j e d osegel d ru g a č e n status, predstav lja nekaj d ru g eg a - n p r. fo n ta n o , če se v rn e m o k najzg o d n ejšem u p rim e ru .
Če sk lenem :
U m etn išk a presoja, ki zagovarja pojm ovanje, d a vsa u m etn išk a dela niso en a k o u m e tn išk a , zahteva, d a o stan e pozicija kartezijansk ega su b jek ta n e d o ta k n je n a , kajti le n a ta n a č in je m ogoče doseči o d d a lje n i p o g led , istove
te n z estetsko in u m e tn išk o presojo. Torej kljub H eideggerjevi kritiki n e m o
r e m o p o v se m o d p r a v iti k a r te z ija n s k e g a su b je k ta . B o lje bi b ilo , d a ga p o skušam o u poštevati k o t n u je n in neizogiben p redpo go j naše lastne sodo b
n e ek sisten ce in tak o tu d i sam e u m etn o sti. T o j e p o d o b n o Lacanovi trditvi iz leta 1960: »K artezijanski su b jek t je p red p o g o j nezavednega.«2'-' Zato j e tudi za obstoj u m e tn o s ti veljavna L acanova p arafra za D escartesovega slavnega izre k a v »ubi cogito ibi sum«.'M)
2!' Jacques Lacan, »Position de 1'inconscient«, Ecrits, Seuil, Paris 1966, str. 839.
™ Jacques L acan, »L 'instance de la lettre dans l’inconscient«, Ecrits, str. 516.
