Smilja Štravs Saša Novak Prof

Raziskovalke

^'

V ,

in inženirke * ''XX X ⁾

stopajo iz sence

Ženske ^vznanosti Njiltoiietfogihii ]

H

h ključnim odkritjem vdružbi se premalo^zavedamo

Ženskvznanosti nidrama- tičnomanj kotmoških, a povsem^{drugače je}na najviš- jihpoložajih inprinagradah.

FOTOSHUTTEftSTOCK

Velika

večina

znanstvenikov, ki so se v zgodovino zapisali s po-

membnimi

odkritji, je

moške-

ga spola. Čim

više

na

hierarhični lestvici

pogledamo, tem manj- ši je delež

žensk.

Moški prevla- dujejo med direktorji inštitutov, rektorji,

člani

SAZU in podobno.

Ljubljanska univerza je imela 43 rektorjev in eno rektorico, mari- borska nobene. Med rednimi

čla-

ni SAZU je v vseh razredih skupaj, če ne upoštevamo umetniškega, osem odstotkov žensk, med iz- rednimi pa 20 odstotkov. Kljub temu imamo v Sloveniji veliko vrhunskih in mednarodno _uspe-

šnih

raziskovalk v naravoslovnih znanostih in predanih inženirk, ki delujejo v tradicionalno ^moških poklicih. Izbrali smo

štiri.

Smilja Štravs

Saša Novak

Prof. dr.

Saša

Novak je doktorica kemije, _znanstvena

svetnica

na

Institutu Jožef Stefan

(IJS) in razi- skovalka na odseku za nanostruk- turne materiale.

Je

tudi izredna profesorica na Mednarodni podi- plomski

šoli Jožefa

Stefana, kjer predava komuniciranje znanosti,

koordinatorica

projekta Znanost na

cesti

inpodpredsednica Sloven- skega akademskega tehniško-nara- voslovnega

društva

Satena. Njeno osrednje

raziskovalno

področje pri delu na

IJS

^{je razvoj} materialov za uporabo v biomedicini. Raziskuje

lastnosti

nanodelcev za študij

inte-

rakcij v

bioloških sistemih.

Razvija

bioaktivne in bakteriostatične

pre- vleke za kovinske kostne vsadke v regenerativni medicini. Med svoje največje

dosežke uvršča

patentno

zaščito

postopka priprave prevlek na kostnih vsadkih na osnovi ti- tana v ZDA in licenco za prenos postopka

izdelave

prevlek na delih

stomatoloških vsadkov.

Že od leta 2005 vodi projekte evropskega fuzijskega programa EUROfusion v okviru projekta Evropske unije za raziskave in ino- vacije Obzorje 2020; zanj razvijajo materiale za najbolj toplotno obre- menjene dele demonstracijske fuzijske elektrarne. »Razvoj mate- riala, ki bi v fuzijski

elektrarni

zdr-

žal

ekstremne pogoje (zelo

visoke

temperature in toplotne šoke, ero- zijo in podobno), je velik izziv, ker trenutno ne obstaja material, ki

bi zdržal

razmere v inovativni fuzij- ski elektrarni,« pravi. Želi si, da bi se

našel

denar za pospešitev razi- skovalnega dela v projektu ITER.

To je mednarodni poskus

izdelave

tokamaka v Franciji, ki predstavlja znanstveno in

tehnološko

zmo- žnost polnega jedrskega fuzijskega reaktorja.

Tako bi človeštvo dobilo

nov, čist in varen vir energije, do- segljiv vsem.

Mojca

Benčina

Prof. dr. Mojca

Benčina

je

razisko-

valka na področjih imunologije, mikrobiologije in

sintezne

biologi- je. Trenutno vodi

raziskave

upora- be ultrazvoka pri zdravljenju raka.

Je

^{prejemnica Preglove nagrade za}

izjemne

dosežke

_v kemiji

in

soro- dnih vedah ter Zoisovega prizna- nja. Od začetka svoje znanstvene

kariere

je zaposlena na Kemijskem

inštitutu

v Ljubljani,

veliko

pa je delala tudi v tujini: na univerzah v Wageningnu na Nizozemskem, v Miinstru v Nemčiji, Edinburgu na Škotskem, Trondheimu na Norve- škem ter na inštitutu VTT na Fin- skem. »Med gostovanji _po svetu sem ugotovila, da je

izobraževalni

sistem pri nas dober, na

žalost

pa nam primanjkuje denarja za res vrhunske aparature, seveda z ne- kaj izjemami,

in

^{da je} integracija mladih

vrhunskih

raziskovalcev močno omejena nasedanje

labora-

torije,« dodaja.

Raziskovalka je že 28 let. »Če ne upoštevamo sedanjih razmer,

ko

smo se verjetno vsi znanstveniki usmerili v boj za omejitev okužb s koronavirusom, vodim dve manjši skupini

raziskovalcev.

Ena

atrak-

tivnejših, pionirskih raziskav, je uporaba ultrazvoka za upravljanje delovanja

celic

na daljavo, to je brezstično,«pojasni in dodaja: »Za- mislite si, da imate terapevtske ce- lične linije, ki na ukaz producirajo terapevtske molekule,

ki

^{jih potre-} bujete v

lokalnem

okolju

določen

čas. Ultrazvok je prst, ki pritisne na stikalo. Če terapevtske celice postavimo v

bližino

tumorja in te producirajo terapevtske molekule, ki spodbujajo

naš

imunski sistem, da delujejo na tumorske celice, smo naredili enega od korakov k ozdravitvi.«

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!

Delo 02.07.2020

Četrtek Država: Slovenija

Stran: 14

Površina: 1.540 cm

²

1 / 3

Marjeta

Kramar

^Fijavž

Prof.

dr. Marjeta Kramar Fijavž predseduje _Odboru za ženske v

Društvu

matematike,

fizike in

astronomije Slovenije. Zaposlena je kot izredna profesorica za ma-

tematiko

na Fakulteti za gradbe- ništvo in geodezijo Univerze vLju- bljani, na

Inštitutu

za

matematiko

in fiziko v Ljubljani pa se ukvarja z bazičnimi raziskavami na podro- čju matematične analize, natanč- neje teorije operatorjev in njene uporabe za reševanje dinamičnih sistemov. »Na

abstraktni

ravni se ukvarjamo z raziskovanjem, pod kakšnimi pogoji je določen sistem parcialnih

diferencialnih enačb

enolično rešljiv, kakšne lastnosti ima rešitev in kako dobimo

rešitve

z želenimi lastnostmi. Poznavanje vsega tega je pomembno za

mode-

liranje različnih procesov v fiziki, kemiji, biologiji in tudi pri širjenju epidemij v

človeškem

socialnem omrežju

in

^podobno,«

razloži.

Sodelovala

je pri zaključnih na- logah in

raziskavah študentov

na različnih področjih, _{na primer} pri optimalnem vodenju prometnih tokov, iskanju učinkovitega razbi- tjavodovodnih omrežijna

merilna

območja, pri statističnem modeli- ranju hudourniških nanosov in pri primerjanju

mehanskih lastnosti

različnih

betonov.

Poleg tega da sodeluje v treh domačih razisko- valnih projektih na agenciji za

raziskovalno

dejavnost,

vodi tudi

štiriletni evropski projekt Akcija CA18232 z naslovom Matematični modeli za medsebojno dinamiko v omrežjih, ki poteka pod okri- ljem _COST (European CO-opera- tion in Science

and

Technology) in pri katerem ji je uspelo skupaj zbrati najpomembnejše evropske

raziskovalce

s tega področja iz

kar

osemintridesetih držav. Med svo- jimi dosežki v svetu matematike je posebno _ponosna na knjigo z naslovom Positive Operator Semi- groups: from Finite to Infinite Di- mensions, ki jo je leta 2017 skupaj z Andrasom Batkaijem

iz

^Avstrije in Abdelazizom Rhandijem iz Ita- lije

izdala

pri mednarodni

založbi

Birkhauser/Springer.

Maja

Golubovič

Maja

Golubovič

je

inženirka

grad- beništva, zaposlena je kot vodja projekta v podjetju Pomgrad, d. d.

Trenutno vodi gradnjo stanovanj-

skega naselja v Mariboru. Pravi, da je vsak dan znova prepričana, da ima vse pod nadzorom in da je res

nič

ne more presenetiti. »No,

‘presenečenja’ se navadno zač- nejo

še

pred _prvo jutranjo kavo,

ki

^{je velikokrat potem sploh ne} spijem, čeprav z leti ugotavljam, da me spremembe vse manj _me- čejo iz tira in

da

_{so v}

bistvu

zares nepredvideni dogodki zelo redki, saj je na gradbišču mogoče

rešiti

vse,« pravi.

V svoji karieri je sodelovala v šte- vilnih projektih v ^različnih funkci- jah, posebno rada _pa se spominja družbenih projektov: »Najbolj po- nosna sem,

ko kolesarim

ob reki Muri mimo vodnjakov za črpanje obrežnega filtrata in se spomnim,

kako

smo gradili objekte za filtra- cijo pitne vode v Apaški dolini, ali

ko tečem mimo novih fakultet

za računalništvo in kemijo v Ljublja- ni, na ploščadi pred veliko preda- valnico pa je veliko študentov

-

^za

gradnjo teh smo namreč

morali

uporabiti specifično tehnologijo za izvedbo

vidnih

betonskih sten,

visokih

^skoraj devet metrov. To je bil velik dosežek.«

Pri

delu

jo najbolj omejuje ne-

skončna količina

^papirja. »Želim si, da bi pri gradnji prevladovala stroka, da bi tehnika,

inženirsko

razmišljanje in razumevanje de- lovnih _procesov prevladalo nad administrativnim kopičenjem ne- skončne količine dokumentacije.

Nekoč je

krožila šala

o tem,

koliko

predpisov regulira pridelavo zelja v EU, in če se prav spomnim, je

bila številka

trimestna. Če zelje pri- merjamo samo z enim gradbenim elementom,

si lahko

predstavljate, koliko administrativnega dela zah- tevajo procesi v gradbeništvu, kjer je vsak projekt edinstven in nikoli v

celoti

ponovljiv,« pripomni.

»Med gostovanji po svetu sem ugotovila ,

daje izobraževalni sistem pri nas dober ;

na žalost pa nam primanjkuje denarja

za res vrhunske aparature.«

dr. Mojca

Benčina

8%

žensk je med rednimi člani SAZU v vseh razredih, če ne upoštevamo umetniškega

43

rektorjev

je

imela

Ljubljanska univerza doslej in le eno rektorico

Saša Novak Foto Tomi Lombar

v '

Mojca Benčina Foto Roman ^Šipič

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!

Delo 02.07.2020

Četrtek Država: Slovenija

Stran: 14

Površina: 1.540 cm

²

2 / 3

W � 1■

Marjeta Kramar Fijavž Foto

Jože

Suhadolnik

VŠ'

SE

Maja

Golubovič

Foto Mavric Pivk

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!

Delo 02.07.2020

Četrtek Država: Slovenija

Stran: 14

Površina: 1.540 cm

²

3 / 3