PEDAGOŠKA FAKULTETA
LANA ŠULIGOJ
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2020
PEDAGOŠKA FAKULTETA
ODDELEK ZA PREDŠOLSKO VZGOJO
LANA ŠULIGOJ
Mentorica: dr. Milena Mileva Blažić
MOTIV DRUGAČNOSTI V SLIKANICAH SPECIALIZIRANE ZALOŽBE MALINC
DIPLOMSKO DELO
Najprej bi se rada zahvalila svoji mentorici prof. Mileni Milevi Blažić, ki je bila zelo potrpežljiva, si vzela čas tudi izven uradnih govorilnih ur in me vodila, da sem diplomsko nalogo dokončala, ter se uspešno vpisala v nadaljevanje študija.
Iskreno se zahvaljujem svoji družini za dolgoletno spodbujanje in dajanje moči v težkih časih, bratu Kristjanu za tehnično pomoč in hkrati svojemu fantu za spodbudo ter motivacijo.
Zahvalila bi se tudi lektorici, ki je pripomogla k zaključku diplomskega dela.
Podpisana Lana Šuligoj, rojena 18. 11. 1997, študentka Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, smer Predšolska vzgoja, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Motiv drugačnosti v slikanicah specializirane založbe Malinc pod vodstvom mentorice dr. Milena Mileva Blažić, v celoti moje avtorsko delo.
Ljubljana, 4. 9. 2020 Podpis:
POVZETEK
Pri diplomski nalogi se osredotočam na temo sprejemanja, saj menim, da je izrednega pomena, da imajo tako otroci kakor tudi odrasli s posebnimi potrebami dostopne knjige, literaturo in dodatno znanje o vsem, kar jih zanima in navdušuje. V vrtcu vzgojiteljice pri svojem delu najraje uporabljajo pravljice, skozi katere lahko otroke naučijo tudi težje razumljive tematike, ki so v vsakdanjem življenju zelo pomembne na primer smrt, ločitev, posvojitev in tako dalje.
Najprej bom predstavila mladinsko književnosti pri nas in v Španiji, predstavila primerjalno književnosti ter podrobneje opisala slikanico in ilustracijo, nato se bom osredotočila na sprejemanje drugačnosti, drugačnost v mladinski književnosti in predstavila posebne potrebe, kako se med seboj razlikujeta kurikuluma in na kratko opisala razvoj govora in jezikovne motnje, ki se pojavljajo najpogosteje. Na koncu bom predstavila založbo Malinc in strategije motiviranja branja.
V empiričnem delu pa bom analizirala štiri dela specializirane založbe Malinc, ki obravnavajo tematiko drugačnosti, in sicer Usoa, prišla si kakor ptica (2012), Slon ptičjesrčni, (2013), Družinska skrivnost (2015) in Šlik Šlak (2019). Zanima me, ali so dela primerna za obravnavanje v vrtcu in na kakšen način je drugačnost predstavljana.
Ključne besede: tematika drugačnosti, sprejemanje drugačnosti, drugačnost v pravljicah, slikanice, posebne potrebe.
ABSTRACT
In my diploma, I will focus on the topic of acceptance, as I believe that it is crucial for children and adults with special needs to have access to the books that interest them.
In the kindergarten, workers often use books as it’s simpler to teach children tough topics that are the part of our lives.
Firstly I will present youth literature in Slovenia and then in Spain, I will describe the picture book and illustrations in detail, and then I will focus on acceptance of the different, and how this is pictured in the books, present special needs and how the curriculum differs and briefly describe the development of speech and language disorders that occur most often. At the end, I will present the Malinc publishing house and strategies to motivate reading.
In the empirical part, I will analyze four works by the specialized publishing house Malinc, which include the theme of difference, namely Usoa, you came as a bird (2012), Slon ptičjesrčni (2013), Družinska skrivnost (2015) and Šlik Šlak (2019). I’m interested, if the books are appropriate for the kindergarten and how the difference is presented.
Key words: theme of difference, monitoring of difference, difference in fairy tales, picture books, special needs
KAZALO VSEBINE
ZAHVALA ... i
IZJAVA O AVTORSTVU ... i
POVZETEK ... i
ABSTRACT ... ii
KAZALO VSEBINE ... iii
KAZALO SLIK ... v
KAZALO TABEL ... vii
1 UVOD ... 1
2 TEORETIČNI DEL ... 2
2.1 Slovenska mladinska književnost ... 2
2.1.1 Nekaj vprašanj iz teorije mladinske književnosti (Igor Saksida) ... 4
2.2 Španska mladinska književnost ... 5
2.3 Primerjalna mladinska književnost ... 10
2.3.1 Periodizacija primerjalne mladinske književnosti ... 10
2.4 Podrobnejša obravnava slikanice ... 11
2.5 Ilustracija ... 13
2.6 Sprejemanje drugačnosti ... 14
2.6.1 Drugačnost v mladinski književnosti ... 14
2.7 Posebne potrebe ... 14
2.7.1 Primerjava kurikuluma za vrtce (1999) in Kurikuluma za vrtce za otroke v prilagojenem programu za predšolske otroke (2006) ... 16
2.8 Založba Malinc ... 17
2.8.1 Projekt motiviranja branja Španska vas... 20
2.8.2 Strategije motiviranja za branje ... 20
3 EMPIRIČNI DEL ... 25
3.1 Opredelitev problema ... 25
3.2 Namen in cilji ... 25
3.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ... 25
3.4 METODOLOGIJA ... 26
3.5 IZBRANA DELA ... 27
3.5.3 Družinska skrivnost, Srcreto de familia ... 43
3.5.4 Šlik, šlak, Leru, Leru ... 51
3.6 REZULTATI IN INTERPRETACIJA ... 57
4 Sklep in zaključek ... 60
5 Viri in literatura ... 62
5.1 Viri slik: ... 63
6 PRILOGE ... 66
6.1 Priloga 1: Pomanjšana slikanica Usoa, prišla si kot ptica (2012) ... 66
6.2 Priloga 2: Pomanjšana slikanica Slon ptičjesrčni (2013) ... 68
6.3 Priloga 3: Pomanjšana slikanica Družinska skrivnost (2015) ... 70
6.4 Priloga 4: Pomanjšana slikanica Šlik šlak (2019) ... 72
KAZALO SLIK
Slika 2.1: Naslovnica Otročje biblije ... 3
Slika 2.2: Naslovnica revije Vertec ... 3
Slika 2.3: Naslovnica Mehurčkov (1953) ... 3
Slika 2.4: Naslovnica Lahkih nog naokrog (1912) ... 3
Slika 2.5: Naslovnica Butalcev (1949) ... 4
Slika 2.6: Naslovnica Miškolina (1931) ... 4
Slika 2.7: Naslovnica Šivilja in škarjice (1896) ... 4
Slika 2.8: Naslovnica Martin Krpan (1917) ... 4
Slika 2.9: Naslovnica El Romancero ... 7
Slika 2.10: Naslovnici Abecednika in Katekizma ... 7
Slika 2.11: Naslovnica Aesopovih basni ... 7
Slika 2.12: Naslovnica Don Kihota ... 7
Slika 2.13: Naslovnica basni pisatelja Jeana de La Fontiana ... 8
Slika 2.14: Naslovnica Otročje biblije ... 8
Slika 2.15: Naslovnica Otroške revije, Gazeta de los ninos ... 8
Slika 2.16: Naslovnica revije Vedež... 8
Slika 2.17 Naslovnica časopisa Vrtec... 9
Slika 2.18: Naslovnica Martina Krpana ... 9
Slika 2.19: Odlomek iz knjižne zbirke Čebelica ... 9
Slika 2.20: Naslovnica spletne strani založbe Malinc ... 18
Slika 2.21: Naslovnica knjige Strategije motiviranja za branje... 21
Slika 2.23: Naslovnica gradiva Leo Leo in Španska vas ... 24
Slika 3.1 Naslovnica knjige Usoa, prišla si kot ptica ... 27
Slika 3.2 Naslovnica knjige Usoa, llegaste por el aire ... 27
Slika 3.14: Patxi Zubizarreta [Vir: 4] ... 34
Slika 3.15: Elena Odrizola [Vir: 4] ... 35
Slika 3.16: Naslovnica knjige Elefante conrazon de pajaro ... 35
Slika 3.17 Naslovnica knjige Slon ptičjesrčni ... 35
Slika 3.18: Zasanjana slonica Kikunga [Vir: 3] ... 38
Slika 3.19: Afrika [Vir: 3] ... 39
Slika 3.22: Zasanjana slonica Kikunga [Vir: 3] ... 40
Slika 3.23: Slonica Kikunga [Vir: 3] ... 40
Slika 3.24: Jezni sloni [Vir: 3] ... 41
Slika 3.25: Čustva − jeza slonov [Vir: 3] ... 41
Slika 3.26: Veselje in vznemirjenost [Vir: 3] ... 41
Slika 3.28: Mariasun Landa ... 42
Slika 3.29: Emilio Urberuaga... 42
Slika 3.30 Naslovnica knjige Družinska skrivnost ... 43
Slika 3.31 Naslovnica Secreto de famila ... 43
Slika 3.32: Mama ježevka med pripravljanjem za v službo [Vir: 2] ... 46
Slika 3.33: Deklica med razmišljanjem, da bo tudi ona postala ježevka [Vir: 2] ... 46
Slika 3.34: Mama zgodaj zjutraj v kuhinji [Vir: 2] ... 47
Slika 3.35: Igranje na igrišču [Vir: 2] ... 47
Slika 3.36: Pri prijateljici doma [Vir: 2] ... 48
Slika 3.37: Deklica na začetku in koncu zgodbe [Vir: 2] ... 48
Slika 3.38: Zaskrbljenost deklice [Vir: 2] ... 49
Slika 3.39: Prestrašenost, zaskrbljenost deklice [Vir: 2] ... 49
Slika 3.40: Prestrašenje, strah deklice [Vir: 2]... 49
Slika 3.41: Pomirjena deklica na koncu zgodbe [Vir: 2] ... 50
Slika 3.42: Marisol Minsenta ... 50
Slika 3.43 Naslovnica knjige Šlik šlak ... 51
Slika 3.44 Naslovnica knjige Leru leru ... 51
Slika 3.45: Dogajanje v pekarni [Vir: 1] ... 54
Slika 3.46: Šola [Vir: 1] Slika 3.47 Učilnica, med poukom [Vir: 1] ... 54
Slika 3.48: Zbadanje dečka med odmori [Vir: 1] ... 55
Slika 3.49: Pekarna [Vir: 1] ... 55
Slika 3.50 Pedro [Vir: 1] ... 55
Slika 3.51: Žalosten Pedro [Vir: 1] ... 55
Slika 3.52: Deklica v zadregi [Vir: 1] ... 56
Slika 3.53: Veselje Pedra [Vir: 1] ... 56
Slika 3.54: Susana Aliano Casales ... 57
Slika 3.55: Francesca Dell' Orto ... 57
KAZALO TABEL
Tabela 2.1: Zgodovinski pregled razvoja mladinske književnosti v Sloveniji in Španiji ter
njuna primerjava ... 10
Tabela 2.2: Simboli, ki jih večina knjig založbe Malinc vsebuje ... 19
Tabela 2.3: Legenda simbolov, ki se pojavijo v knjigi Strategije motiviranja za branje. ... 22
Tabela 3.1: Usoa, prišla si kot ptica... 28
Tabela 3.2 Analiza slikanice Usoa, prišla si kot ptica ... 34
Tabela 3.3: Slon ptičjesrčni ... 36
Tabela 3.4: Analiza slikanice Slon ptičjesrčni ... 42
Tabela 3.5: Družinska skrivnost ... 44
Tabela 3.6: Analiza slikanice Družinska skrivnost ... 50
Tabela 3.7: Šlik, Šlak ... 51
Tabela 3.8: Analiza slikanice Šlik, šlak ... 56
1 UVOD
Namen diplomske naloge je raziskati, predstaviti in analizirati različne mladinsko književne slikanice za otroke, ki so povezane s problemsko tematiko, na primer begunci, posvojeni otroci, različni koncepti družin in jih je izdala založba Malinc. Predstavila bom založbo in dejavnosti, ki jih izvaja tako za strokovne delavce kakor tudi za otroke.
''Drugačnost torej pomeni odstopanje v pozitivno ali negativno smer od povprečja, od večine torej, čeprav seveda ne trdimo, da je povprečje najidealnejše.'' (Haramija, 2003, str.
50). Dragica Haramija (2003) govori o dveh vrstah drugačnosti, ki so izpostavljene v slikanicah, in sicer telesna drugačnost in drugačno ravnanje oziroma odziv. O drugačnosti je veliko govora, vendar še vedno premalo.
Kot pravi avtorica Milena Mileva Blažič (2017), je slovenska slikanica ključnega pomena za kulturni razvoj, saj se v njih pojavljajo motivi iz našega vsakdana na primer kulturne dediščine (Martin Krpan, 1917), in ljudje, ki imajo pomemben vpliv (Cefizelj), ter vsebuje vrednote, ki v ospredje postavijo človeka (Sreča je v slikanicah, 2017).
V mladinski književnosti se pojavi ogromno del, ki obravnavajo tematiko drugačnosti, ki so ena izmed najpogosteje uporabljenih metod pri delu v vrtcu. Marija Nikolajeva (2013) je izpostavila dosežke, ki smo jih v zadnjih letih pridobili na tem področju. Z diplomskim delom želim v empiričnem delu raziskati, ali so dela založbe Malinc kakovostna in ali bi jih lahko uporabljali tudi v vrtcu, da tematiko drugačnosti približamo otrokom.
2 TEORETIČNI DEL
2.1 Slovenska mladinska književnost
Pred letom 1850 so se začela pojavljati besedila, ki so bila namenjena za otroke za učenje katekizma v materinščini npr. Sebastijan Krelj, ki je napisal Otročjo biblijo (1566). V tem obdobju so knjige služile k vzgoji otrok, imeli so jih v šoli, prav tako pa so se odrasli z njimi opismenjevali. Mladinska književnost na Slovenskem se je začela razvijati šele okrog leta 1850 in delimo jo na štiri obdobja. V začetnem obdobju med 1850 do 1900 sta bila izdana dva časopisa z naslovom Vedež in Vrtec, ki sta bila namenjena mladini. Fran Levstik je napisal petnajst pesmi z naslovom Otročje igre v pesencah (1880) in jih izdal v reviji Vrtec, prvotno Vertec (1871−1995). To lahko štejemo kot začetek mladinske književnosti na Slovenskem. Naslednjih petdeset let se je začela mladinska književnost vedno bolj razvijati in postajala je prepoznavnejša, hkrati pa so začeli avtorji dodajati še estetiko, kar pomeni, da se je začelo pojavljati vedno več ilustracij. Ilustracije so se začele pojavljati v knjigah in ne v slikanicah za otroke, to je sledilo čez nekaj časa. V tem obdobju so bolj znani avtorji Oton Župančič (Mehurčki, 1953, Lahkih nog naokrog, 1912), Fran Miličniški (Butalci, 1949), Josip Ribič (Miškolin, 1931), Dragotin Kette (Šivilja in škarjice, 1896) in tako dalje. Naslednje obdobje je obdobje razcveta, inovacij in raznolikosti od 1950 do 1990, znani avtorji so Kajetan Kovič, Niko Grafenauer, Svetlana Makarovič in drugi. V tem obdobju se je začel razcvet slovenske mladinske književnosti in projekti, ki so povezani z njo. Mladinska knjiga je prejela nagrado Izbirna slovenska slikanica, ki jo vsakega 2. aprila podarijo za najboljšo izvirno slovensko slikanico; začela se je izvajati Bralna značka Slovenije. Zadnje obdobje, ki se je začelo od leta 1990 in traja še danes, imenujemo sodobna slovenska mladinska književnost. V tem obdobju je napredek največji, hkrati pa se je število literature za otroke znatno povečalo. Vedno več je tudi literature s problematično tematiko, s temami, ki jih po navadi ne bi srečali v literaturi za otroke, in sicer tematika smrti, ločitev, bolezni in tako naprej. Avtorji, ki so značilni za sodobno slovensko mladinsko književnost, so Deca Muck, Janja Vidmar, Peter Svetina, Andrej Rozman Roza, Anja Štefan, Boris A. Novak, Svetlana Makarovič in drugi (Blažić, 2016) V Sloveniji je prva slikanica Martin Krpan, Frana Levstika (1831-1887), izšla leta 1917, ilustriral jo je Hinko Smrekar (1883−1942). Pred drugo svetovno vojno (1939-1945) je izšla Mojca Pokrajculja, ki je zelo pomembna za slovensko mladinsko književnost.
Mladinska knjiga je bila izredno pomembna za izdajo slovenskih slikanic z zbirkami Cicibanova knjižnica (1848-), Čebelica (1953-), Velike slikanice (1967-) in Cicibanov vrtiljak (1987-). Leta 1953 je začela izhajati prva sistematično urejena slikaniška knjižna zbirka z naslovom Čebelica, ki jo je urejala Kristina Brenkova. Na njen rojstni dan 22.
oktobra praznujemo praznik slovenskih otroških knjig (Batič, Haramija 2014).
Slika 2.1: Naslovnica Otročje biblije
(1566)
Slika 2.2: Naslovnica revije Vertec (1871−1995)
Slika 2.3: Naslovnica Mehurčkov (1953)
Slika 2.4: Naslovnica Lahkih nog naokrog (1912)
2.1.1 Nekaj vprašanj iz teorije mladinske književnosti (Igor Saksida)
Saksida (1991) na začetku članka postavi določena vprašanja, ki zahtevajo razpravo, prav tako, pa meni, da pred odgovorom na ta vprašanja pogovor o mladinski književnosti ni mogoč.
Vprašanja se glasijo: ''ali in kakšna je razlika med obstojem mladinske in ne mladinske književnosti, tj. ali slikanica obstaja na enak način kot npr. roman za odrasle, kolikšna je udeleženost fizičnega fundamenta v obeh primerih, kakšen model resničnosti zahtevata obe besedili in tako dalje.'' (Saksida, 1991, str. 23)
Teorija književnosti za odrasle ne more biti enaka teoriji mladinske književnosti, saj ne vsebuje določenih ključnih elementov, ki jih mladinska književnost potrebuje, na primer ilustracija, na primeru založbe Malinc prilagoditev črk za otroke z disleksijo in tako dalje.
Hkrati pa je popolnoma ločiti od književnosti za odrasle ni mogoče, saj vsebuje določene faktorje, ki jo povezujejo z literarno teorijo na primer umetnost, ki se izraza z jezikom.
Tretja in najprimernejša možnost pa je, da se mladinska književnost uvrsti v podvrsto književnosti za odrasle in na takšen način podobnosti, ki jih ima s književnostjo za odrasle,
Slika 2.5: Naslovnica Butalcev (1949)
Slika 2.6: Naslovnica Miškolina (1931)
Slika 2.7: Naslovnica Šivilja in škarjice (1896) Slika 2.8: Naslovnica Martin
Krpan (1917)
mladostnike. Preden lahko govorimo o mladinski književnosti, moramo tako ugotoviti, katere so te značilnost in posebnosti, ki naredijo mladinsko književnost posebno in drugačno od druge literature (Saksida, 1991).
2.2 Španska mladinska književnost
Španska mladinska literatura se je v enaindvajsetem stoletju razcvetela, saj se ljudje zavedajo njenega pomena pri oblikovanju osebnosti, razvijanju kreativnosti in drugih zelo pomembnih vrlin. Pisatelji, ilustratorji in uredniki, so spoznali, da je ključnega pomena, da otrok začne gledati in brati razna gradiva že pri zelo nizki starosti, saj tako razvija občutek in spoštovanje do knjige, prav tako pa se kot zelo mlad poveze z literaturo, ki ga spremlja skozi celo otroštvo in dalje v življenju. V Španiji potekata projekta bralna orientacijska služba in mednarodna mreža pripovedovanja zgodb, kar omogoča sodelovanje in povezovanje med ljudmi.
Kakor po svetu, se je tudi Španska književnost pričela s prenašanjem zgodb iz roda v rod, kjer so se povezovale različne kulture, hkrati pa jih je povezoval jezik. Nekateri zgodovinarji trdijo, da so našli začetek otroške literature v El Romancero ali Los milagros de Nuestra Senora de Gonzalo de Bercelo (12. stoletje), vendar trdnih dokazov o tem nimajo. Prva znana oblika otroške literature kot hobi oziroma oblika rekreacije se je pojavila v s. XVII basni Iriarte in Samaniego.
V preteklosti je bila tovrstna literatura namenjena le bogatim ljudem in otrokom plemstva, ki so si lahko izobraževanje privoščili. Don Juan Manuel (1282−1348) je napisal Llibre de les bestites (Ramon Lull) ali Knjiga grofa Lucanorja, ki velja za prvo besedilo, ki je bilo predvideno izobraževanju. Začnejo se pojavljati prvi prevodi Aesopovih basni (1489) in napisana je bila knjiga Exemplario contra los enganos y peligros del mundo (1493), obe deli sta bili izredno pomembni, saj sta vsebovali slike in bili namenjeni mladim bralcem.
V 15. stoletju je Johannes Gutenberg izumil tisk, s katerim se je književnost začela širiti in je postala dosegljivejša vsem, ne samo bogatim ljudem. Španski pisatelji so začeli prilagajati vsebino literature mlajšim bralcem, prav tako pa se je v literaturi začel pojavljati humor. Basni (1668) pisatelja Jeana de La Fontiana so imele velik vpliv na otroško in mladinsko književnost in na razvoj pravljic.
Zelo pomemben del mladinske književnost v Španiji je imela otroška revija z naslovom La gaceta de los niños (Otroška revija), ki je začela izhajati leta 1798. V tem obdobju so začeli tudi s prevajanjem in prirejanjem pravljic, ki v prvotnost niso bile namenjene otrokom na primer pravljice bratov Grimm.
V devetnajstem stoletju se pojavlja izredno poučna, pedagoška in moralno usmerjena literatura. V čast knjižničarki Isabeli Nino Mas (1900−1969), so leta 1971 odprli Narodno knjižnico z otroško in mladinsko literaturo, vendar ni bila namenjena mladim bralcem
(pridobljeno 17. 7. 2020 s strani
http://www.bne.es/es/Micrositios/Guias/Literatura_Infantil/Introduccion/).
SLOVENIJA ČASOVNA
OPREDELITEV ŠPANIJA ČASOVNA
OPREDELITEV Prvi začetki otroške
literature, El Romancero
Slika 2.9: Naslovnica El Romancero
12. stoletje
Abecednik in katekizem
Slika 2.10: Naslovnici
Abecednika in
Katekizma
1550
Prevodi Aesopovih basni
Slika 2.11: Naslovnica Aesopovih basni
1489
Veleumni plemič Don Kihot iz Manče,
Slika 2.12: Naslovnica Don Kihota
1605
Basni pisatelja Jeana de La Fontiana
Slika 2.13: Naslovnica basni pisatelja Jeana de La Fontiana
1668
Otročja biblija
Slika 2.14: Naslovnica Otročje biblije
1566
Otroška revija, špansko Gazeta de los ninos
Slika 2.15: Naslovnica Otroške revije, Gazeta de los ninos
1798
Začetek mladinske književnosti, časopis za
otroke Vedež
Slika 2.16: Naslovnica revije Vedež
1850
in Vrtec
Slika 2.17 Naslovnica časopisa Vrtec
1850
Prva slikanica Martin Krpan
Slika 2.18: Naslovnica Martina Krpana
1917
Knjižna zbirka Čebelica
Slika 2.19: Odlomek iz knjižne zbirke Čebelica
1953
Odprtje Narodne knjižnice z otroško in
mladinsko literaturo
1971
Tabela 2.1: Zgodovinski pregled razvoja mladinske književnosti v Sloveniji in Španiji ter njuna primerjava
2.3 Primerjalna mladinska književnost
V članku Milene Mileve Blažić (2006) je bilo zapisano, da zaradi napredka na ekonomskem, komunikacijskem, političnem in drugih področij, se je pojavila zahteva o medkulturnosti v mladinski književnosti. Primerjalna književnost, katere izraz je prvi uporabil Paul Hazard leta 1932, se je izoblikovala v 19. stoletju kot posledica nasprotovanja tako imenovane nacionalne književnosti, ki se je osredinila na književnost znotraj države, medtem ko se je primerjalna književnost razširila po svetu. Avtorica Emer O'sully (2005) je zapisala, da primerjalna mladinska književnost ne temelji le ne enem delu, vendar je pomembnih več mladinsko književnih besedil, kaj imajo te skupnega in kako se razlikujejo, vendar pa se kljub temu dopolnjujejo. Kot pravi avtorica članka Milena M. B. (2006), so se po letu 1980 začeli ukvarjati s podobnostmi in razlikami med kulturno različnimi regijami sveta.
Mednarodna obravnava mladinske književnosti se je začela leta 1946, ko je nemška novinarka, avtorica in prevajalka Jella Lepman predlagala dvajsetim deželam, da poklonijo knjige v Mednarodno mladinsko knjižnico v Münchnu. Od tistega leta naprej so se začele uveljavljati različne nagrade za internacionalne dosežke na tem področju. Leta 1956 je bil razglašen mednarodni dan knjig za otroke, in sicer 2. aprila, na rojstni dan svetovno znanega danskega avtorja Hansa Christiana Andersena. Prvi Inštitut za raziskovanje mladinskih knjig, je leta 1963 ustanovil nemski znanstvenik Klaus Doderer.
2.3.1 Periodizacijo primerjalne mladinske književnosti je zapisala nemška znanstvenica Bettina Kummerling-Meibauer leta 199
1. Od leta 1945 do leta 1960 – internaciolizacija mladinske književnosti
2. Od leta 1960 do leta 1970 – razvoj mladinske književnosti kot znanosti, študija o evropski slikanici
3. Od leta 1980 do leta 1990 – poudarek prevajanja in kulture (kulturne spremembe, kulturna zgodovina)
4. Od leta 1990 – številna srečanja na temo mladinske književnosti, večje zanimanje
Glavna razlika med književnostjo za odrasle in mladinsko književnostjo je, da odrasli mladinsko književnosti specifično prilagodijo za otroke. V knjigi O'Sullivanova govori o tem, da so mladinska književnost in njena besedila namenjena tako otrokom kakor tudi odraslim. Odrasli imajo vlogo posrednika, saj kupijo in priporočajo določene knjige in tematiko ter otrokom s tem posredno prenašajo njegove vrednoto, ideale in moralo. Odrasli otrokom knjige preberejo in so vanje prav tako aktivno vključeni.
Avtorica Zohar Shavit je takšna besedila uvrstila med tako imenovana ambivalentna besedila, ki so namenjena enemu sestavu (otroci), vendar pa ga berejo pripadniki drugega (odrasli).
V mladinski književnosti poznamo veliko poučne tematike, velikokrat tudi tabujske teme, kot na primer smrt. V različnih kulturah in obdobjih se sprejemanje, razumevanje in obravnavanje takšnih tem razlikuje, kar pa je vplivalo na prevajanje knjig iz enega jezika v drugega.
Prevajalka Anthea Bell je leta 1985 izpostavila težavo prevajalstva, primerjala kulture med sabo in ugotovila, da so se nekatere evropske založbe zdele bolj pripravljene soočiti s tabujsko tematiko. Prihajalo je do tega, da so za različne trge prevajali in zaključili zgodbe drugače. ''Ni problema, reče avtor, napisal vam bom nov konec za angleški trg'' (Bell 1985a:
10) (O'Sulliyan, 2005)
2.4 Podrobnejša obravnava slikanice
Definicija slikanice po SSKJ pravi: slíkanica -e ž (ȋ) otroška knjiga s slikami brez besedila ali s kratkim besedilom, navadno v verzih: otrok rad gleda slikanice; lepa slikanica; slikanica z živalmi / (raztegljive) kartonske slikanice (Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 3. 2020).
Avtorica članka Maria Nikolajeva (2003) pravi: ''Edinstveni značaj slikanice kot umetnostne zvrsti izvira iz dejstva, da je pravzaprav kombinacija dveh ravni komunikacije, verbalne in vizualne. V tem pogledu je slikanica sintetični medij, podobno kot gledališče in film, kjer prejemnik celostni smisel doživi šele skozi interakcijo različnih komunikacijskih sredstev'' (str. 5). Torej zvok v filmu, besedilo v slikanici sta kakor slika v filmu in ilustracija v slikanici. Brez povezovanja vseh ne pridobimo celotnega smisla slikanice.
Batič in Haramija (2014) sta v članku z naslovom Teorije slikanice definirali slikanico in zapisali: ''Slikanica je posebna oblika multimodalne knjige, ki svojo tvarino hkrati izraža z jezikovnim in likovnim kodom. Vsaka slikanica ima tri temeljne sestavine, in sicer besedilo, ilustracije in vsebinsko-oblikovalni odnos (interakcijo). Celostno literarno-likovno branje slikanic vzpostavlja globlje razumevanje slikanic, sestavljanje pomenov besedila in ilustracij namreč vpliva na transakcijo, tj. na prenos pomenov iz besedila na ilustracije in obratno'' (str. 5).
Otrok s slikanicami aktivno raziskuje, doživlja okolje okoli sebe in vzpostavlja odnose v ožjem in širšem okolju. Kot pravi avtorica Margareta Dolinšek (2004), otrok preko slikanice doživlja realnost. Z rojstvom otroka se začne njegova interakcija z okoljem (starši, sorodniki, vrtec), ki mora biti za otroka spodbudno, omogočati mu mora različne materiale, igre, pravljice, slikanice, postavljati odprta vprašanja in ga spodbujati k aktivnemu razmišljanju, domišljiji in celostnemu razvijanju otroka. Avtorica trdi (2004) trdi, da so slikanice tako v otrokovem kot v življenju odraslega zelo pomembne in omogočajo medsebojno komunikacijo med otrokom in staršem ter ju spodbujajo delovanje na emocionalnem, spoznavnem, kreativnem in družbenem področju.
''Toda slikanica ni kamo knjige za otroke, ali bolje: ni zanimiva samo za otroškega sprejemnika od najzgodnejše predbralne dobe naprej, v začetnem bralnem obdobju pa dotelj, dokler otrok slikanice tehnično bralno ne »preraste« in se obrne k tipu knjige z obsežnejšim tekstom; angleška stroka pravi: ko pricture book nasledi stroy book'' (Kobe, 2004, str. 41). Pomembno je, da se v slikanici skriva več pomenov, več razlag, da so sporočilnost, tema in nauk zgodbe večplastni, saj lahko na tak način različno stari bralci slikanico razumejo drugače. Otrok od rojstva vstopa v stik s slikanico, vendar pa se ta spreminja od otrokovega razvoja na kognitivnem, psihomotoričnem, emocionalnem področju. V prvih mesecih se otrok srečuje s tako imenovanim leporellom, to je vrsta vezave za zloženko, ki še nima oblike knjige, nato se že sreča s slikanicami, vendar pa so le te narejene iz močnejših materialov, kot na primer karton zaradi trpežnosti, prav tako pa mlajši otroci, ki še nimajo razvite fino motorike, na tak način lažje listajo knjige, na koncu pa se sreča še s pravo slikanico, ki pa mu odpre vrata v literarni svet.
Slikanice deli na 3 kategorije:
Simetrični odnos med ilustracijo in besedilom – isto sporočilo
2. Komplementaren odnos med ilustracijo in besedilom 3. Stopnjevalni odnos med ilustracijo in besedilom
2.5 Ilustracija
Slikanica je veliko bolj poučna, če pri otroku zahteva aktivno raziskovanje ter povezovanje ilustracije in besedila. Kakovostna slikanica je otroku vir idej za igro, pomaga mu pri različnih težavah, otrok si z njo razvija domišljijo in besedni zaklad. Nikolajeva (2003, str.
9) pravi: ''Slikanica, v kateri so besedilo in ilustracije v popolnem soglasju, bralca ne spodbuja k razmišljanju in uporabi domišljije. Prav tako se mu ni treba truditi, če so vrzeli v besedilu in ilustracijah enake, oziroma jih sploh ni. Čim pa se sporočila besed in ilustracij razlikujejo ali si celo nasprotujejo, se možnosti različnih branj in razlag bistveno povečajo.''
Slikanica je lahko osnova, na podlagi te pa se v vrtcu lahko razvije mnogo dejavnosti, ki jih lahko izvajamo (dramatizacija, igre vlog, likovne dejavnosti o junakih in tako naprej).
D. H. (2014) razdeli slikanice na dve vrsti, glede na odnos med besedilom in ilustracijo.
Slikanice, ki so namenjene mlajšim otrokom, kjer se besedilo in ilustracija podvojita, ter slikanice, ki povedo več kot samo besedilo (D. H. 2014). Otrok podrobno opazuje ilustracije v slikanici in kot pravi avtorica M. D. (2004), mu vsaka ilustracija pove nekaj drugačnega, kar pomeni, da ob tem otrok doživlja različna čustva in občutke.
Glavna značilnost slikanice se skriva ravno v povezavi med besedilom in ilustracijo, saj se oba dela močno povezujeta, se dopolnjujeta in le skupaj ustvarita novo celoto, ki daje slikanici takšno moč, ki jo ima (Kobe, 2004).
Avtorica M. N. (2003), pravi, da lahko na tak način izvemo, kaj otrok razmišlja, saj ga lahko o ilustraciji povprašamo, on nam jo opiše, iz njegovih besed ugotovimo, kaj si misli o slikanici in ilustraciji, ter spoznamo njegov pogled na dano situacijo.
Pri branju slikanice poteka aktivna interakcija med slikanico, otrokom in odraslim, saj odrasli zavedno ali nezavedno vpliva na otrokovo dojemanje slikanice. Že s samo izbiro slikanice odrasli sugerira, kaj otrok bere in česa se nauči. Z doživetim branjem odrasli otroku omogoča, aktivno razmišljanje, ter se vključevanje v pogovor o slikanici, problemu,
sporočilo za odraslega, saj obravnavajo teme, ki se tičejo okolja v katerem živimo, na primer sprejemanje drugačnosti (M. D. 2004).
2.6 Sprejemanje drugačnosti
Kot omenjeno v uvodu, Dragica Haramija (2003) govori o dveh vrstah drugačnosti: ''Ob sintezi proznih slikanic, ki odpirajo in prikazujejo temo drugačnosti, lahko izpostavimo dve kategoriji: telesno drugačnost in drugačno ravnanje (odziv)'' (str. 50). Slednji sta v slikanicah prikazani na spodbuden način, po navadi so drugačni glavni junaki, ki jih druge osebe na začetku dogajanja v slikanici ne sprejmejo, nato pa ugotovijo, da ima ta oseba veliko pozitivnih lastnosti in spretnosti, s katerimi se izkaže in vzpostavi odnose med ostalimi na primer slikanica Veveriček posebne sorte (Svetlana Makarovič). Ko govorimo o drugačnosti, ta ni vedno povezana z določeno oviro, ki jo ima oseba, temveč je lahko tudi vizualne, duševne oblike, lahko je povezana z drugačnim načinom doživljanja, sprejemanja ali čustvovanja osebe, kot sta na primer rasa in posebne potrebe.
2.6.1 Drugačnost v mladinski književnosti
Slikanice se med seboj razlikujejo po tem, kateri starostni skupini so namenjene, in po tematiki, ki jo obravnavajo, prav tako pa se razlikujejo tudi po načinu pisanja zaradi avtorjevih osebnih preferenc. Avtorica Lilijana Prap (2003) izpostavi morebiten problem:
''Pri odpiranju otroške literature za vse mogoče teme bi se verjetno morali vprašati, ali so vse teme primerne za vse starosti otrok ali pa bi v želji po pretiranem seznanjanju tudi najmlajših otrok z vsemogočimi pojavi v družbi le-te samo obremenili z zadevami, ki pravzaprav ne sodijo v svet prvih vtisov o njih samih in njihovem mestu v najožjem okolju, ampak bolj med nerešene dileme in probleme odraslih'' (str. 63).
2.7 Posebne potrebe
Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev so zapisani v Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2011): ''Otroci s posebnimi potrebami so otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, otroci z avtističnimi motnjami ter otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ki potrebujejo
prilagojene programe vzgoje in izobraževanja oziroma posebne programe vzgoje in izobraževanja'' (2. člen, opredelitev otrok s posebnimi potrebami).
V Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami so podrobneje opisane vse vrste motenj. V diplomski nalogi se bom osredotočila na tiste, ki jih obravnava založba Malinc, in sicer otroci z govorno-jezikovnimi motnjami.
Otroci z govorno-jezikovnimi motnjami imajo velike težave ne le z razumevanjem navodil, upoštevanjem pravil in s sledenjem v vrtcu oziroma v šoli, temveč se pomanjkljivosti kažejo tudi pri socialnih stikih z drugimi otroki. Medsebojni odnosi so ključ do uspešnega sodelovanja in vsakodnevnih interakcij z vrstniki in odraslimi. Govorno-jezikovnih motenj ne smejo opredeljevati vzgojitelji, temveč to stori logoped, ki jih opredeli glede na kriterije, ki so določeni. Motnje se lahko pojavijo iz različnih vzrokov, včasih so primernega ali sekundarnega izvora, lahko pa so pridružene. V zakonu so razloženi tudi primeri, kdaj otrok ne uvrščamo v skupino z govorno-jezikovnimi motnjami – tisti otroci, pri katerih je dovolj, da jim pomaga logoped in ne ogrožajo normalnega sodelovanja pri pouku, tisti otroci, ki nimajo tako izrazitih težav, tisti otroci, ki imajo motnje v duševnem razvoju, gluhi otroci, otroci z emocionalnimi in vedenjskimi težavami, otroci z motnjami aktivnosti in pozornosti in pri otrocih, ki so več jezični in imajo določene težave na področju govora in komunikacije v enem jeziku, pri maternem pa se te napake ne pojavijo (pridobljeno, 3. 3.
2020 s https://www.zrss.si/pdf/Kriteriji-motenj-otrok-s-posebnimi-potrebami.pdf).
Motnje se med seboj razlikujejo in jih strokovnjaki razvrščajo v različne kategorije od lažje do težjih, odvisno od pomanjkanja in zaostanka v govoru, glede na odstopanjih na sledečih področjih: pragmatika, semantika, sintaksa, fonologija, artikulacija in fluentnost govora.
1. Otroci z lažjimi govorno-jezikovnimi motnjami
Zaostajajo na enem od področij, imajo težave pri govoru, vendar se zna sporazumevati učinkovito, potrebuje veliko spodbude iz okolja in tako naprej.
2. Otroci z zmernimi govorno-jezikovnimi motnjami
Zaostajajo na več področjih, govor ni zapleten in je že težko razumljiv, veliko je preskakovanja, izpuščanja glasov, otrok potrebuje strokovno pomoč, da lahko sledi snovi
3. Otroci s težjimi govorno-jezikovnimi motnjami
Otrok jezika ne razume dobro, njegova komunikacija je omejena, lahko si pomaga s kretnjami, potrebuje strokovno pomoč pri izvajanju dejavnosti in komuniciranje z okolico, izpušča glasove, ima zelo osnoven besedni zaklad ipd.
4. Otroci s težkimi govorno-jezikovnimi motnjami
Otrok ni sposoben normalne komunikacije z vrstniki in odraslimi, težave ima na vseh področjih komunikacije in govora, otrok potrebuje logopeda pri izvajanju dejavnosti v šoli in komunikacijo z okolico in tako naprej (pridobljeno, 3. 3. 2020 s https://www.zrss.si/pdf/Kriteriji-motenj-otrok-s-posebnimi-potrebami.pdf).
2.7.1 Primerjava kurikuluma za vrtce (1999) in Kurikuluma za vrtce za otroke v prilagojenem programu za predšolske otroke (2006)
Kurikuluma za vrtce sta si v osnovi zelo podobna, vendar se razlike pojavijo že v kazalu.
Pri kurikulumu za vrtce je kazalo razdeljeno na 5 glavnih področij, in sicer cilji, načela, otrok v vrtcu, področja dejavnosti in viri, medtem ko se pri kurikulum s prilagojenim programom delijo najprej na 2 dela, in sicer v prvem delu so cilji prilagojenega programa, načela, otrok v vrtcu in področja dejavnosti, v drugem delu pa so opredeljeni otroci s posebnimi potrebami (Kurikulum za vrtce, 1999, Kurikulum za vrtce v prilagojenem programu za predšolske otroke, 2006).
Posebnosti, ki so dodane v kurikulumu s prilagojenim programom, so označene s krepko pisavo, da je besedilo bolj pregledno in takoj razberemo kje se pojavi razlika med kurikuluma in kaj morajo biti vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev in specialni pedagogi oziroma defektologi pozorni.
Največja razlika se pojavi pri načelih, saj je v kurikulum s prilagojenim programom dodano načelo inkluzije, ki zajema področje sprejemanja otroka v vsakdanje dejavnosti, izobraževanja, razvijanje otrokove identitete in tako naprej, z zavedanjem, da se otroci med seboj razlikujejo in potrebujejo različne pristope, da jim vse zgoraj našteto lahko omogočimo v celoti in v takšni meri, da zadovoljimo njegove potrebe in pravice.
V drugem delu so vsa področja kurikuluma (jezik, umetnost, narava, družba, matematika, gibanje) opredeljena glede na primanjkljaje otrok (zmerne, težje in težko oblike motenj v duševnem razvoju, gluhi in naglušni, slepi in slabovidni, gibalno ovirani, ter otroci z govorno-jezikovnimi motnjami). Predstavila bom glavne razlike pri področju otrok z govorno-jezikovnimi motnjami. Vsa področja kurikuluma se seveda izvajajo tudi z otroki s posebnimi potrebami, vendar so dejavnosti nekoliko prilagojene spodobnostim otrok.
Cilji pri področjih so vezani na primanjkljaje, na primer:
− Gibanje, cilj: spodbujanje razvoja govora z gibalnimi stimulacijami
S takšnimi cilji se lahko izvajalec dejavnosti osredotoči na stvar, ki jo želi izboljšati in otroku omogoči, da se na zabaven način govorno razvija.
Po opredeljenih ciljih vsakega področja kurikuluma, so zapisani cilji specialno pedagoških dejavnosti, na koncu pa še specialno didaktična priporočila; ta zajemajo še opredelitev časa, prostora in specifičnost opreme, ki jih vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev in specialni pedagogi oziroma defektologi lahko upoštevajo in si z njimi pomagajo pri izvajanju dejavnosti.
2.8
Založba Malinc
Založba Malinc je bila ustanovljena leta 2012, od takrat si prizadevajo biti inovativni, ustvarjalni, polni znanja in predvsem poučna založba vsem, ki radi berejo. Specializira se za otroke, ki imajo posebne potrebe, še posebej za otroke z disleksijo, saj so vse knjige prilagojene, tako da jih lahko berejo tudi otroci, ki imajo težave z disleksijo. To jim je omogočeno tako, da so črke povečane in uporabljen je fond, ki jim omogoča lažje branje.
Založba Malinc je specializirana za prevode slovenskih knjig v španščino, katalonščino in baskovščino ter obratno. Prav tako izvajajo izobraževalne seminarje za zaposlene v vzgoji in izobraževanju o obravnavanju motiva drugačnosti (pridobljeno 13. 7. 2020, s https://www.malinc.si/sl/o-nas/).
Slika 2.20: Naslovnica spletne strani založbe Malinc
Zasluge, da založba Malinc deluje tako učinkovito, si zaslužijo ljudje, ki to omogočajo, in sicer glavna urednica in vodja bralno motivacijskih projektov Barbara Pregelj. Rojena leta 1970 na Ptuju, izobraževala se je v Ljubljani, v času študija pa tudi v Španiji, saj jo je zanimala španska književnost. Doktorirala je iz literarnih ved, delala najprej kot bibliotekarka, sedaj pa poučuje mladinsko književnost, prevaja iz španščine, baskovščine, katalonščine in galicijščine, je sodna tolmačka za španski jezik, piše Belo knjigo o prevajanju ter kot že omenjeno glavna urednica založbe Malinc. Odgovorni in tehnični urednik je Aleš Cigale, grafična oblikovalka Blažka Bučar, strokovna sodelavka Polona Konjedic, strokovna sodelavka Kaja Dragojević in lektorica Andreja Kalc (pridobljeno 13.
7. 2020 s https://www.malinc.si/sl/o-nas/).
Knjige pri specializirani založbi Malinc se od drugih knjig zelo razlikujejo. Vsaka knjiga ima na začetku simbole, ki označujejo določene posebnosti knjige (glej tabelo 2). Večina knjig je dvojezičnih, torej je na eni strani slovenski in španski zapis slikanice oziroma pravljice, kar otrokom že od malega omogoča učenje tujega jezika na zelo dostopen, zabaven in neposreden način. Knjige so zasnovane tako, da so oblikovane v skladu s kriteriji, ki jih morajo imeti gradiva za bralce z disleksijo.
Knjige so oblikovane v skladu s kriteriji oblikovanja gradiv za bralce z disleksijo.
Slikanice so večinoma dvojezične, natisnjene v slovenščini in španščini.
Dvojezične so tudi nekatere druge knjige.
Izdane knjige so podprte z didaktičnimi materialni in gradivi (podatki o avtorjih in
ilustratorjih, didaktičnih materialih, zanimivejšimi kritiškimi in literarnovednimi refleksijami), ki so
dostopni na spletni strani.
Tabela 2.2: Simboli, ki jih večina knjig založbe Malinc vsebuje
Kriteriji, ki jih opredeljujejo za gradiva za bralce z disleksijo, so oblika tiskanih črk (font), papir, slog predstavitve besedila, stil pisanja, dodatno. Črke morajo biti lahko berljive, zaokrožene, čitljive, tiste pisave, ki imajo določene posebnosti, niso primerne za branje, med njimi pa naj bo malo prostora. Comic Sans, Verdana, Halvetica, Tahoma in Trebuchet so najprimernejša izbira fonta pri pisanju knjig za otroke z disleksijo. Velikost črk mora biti od 12pt do 18p, prav tako je priporočljivo, da so v zapisu uporabljene male tiskane črke, saj so bolj prepoznavne zaradi repkov in zank. Papir naj ne bo bel, se ne blešči in naj ne bo neprosojen, da se črke iz prejšnje strani ne vidijo. Vrstice in odstavki ne smejo biti predolgi, saj se lahko bralec v besedilu izgubi, prav tako mora biti leva poravnava besedila, ter med vrsticami dovolj prostora, da lahko bralec sledi s prstom, torej razmik med vrsticami med 1,5 in 2. Besedilo ne sme biti preveč kompleksno, dolgo in zapleteno, saj se lahko bralec v njem izgubi, hkrati pa lahko izgubi voljo do branja.
Avtorica zapisa Milena Košak Bauder je zapisala nekaj napotkov, kako lahko vzgojitelji, učitelji in starši pomagajo otrokom, ki imajo govorno-jezikovne težave. Izpostavlja težavo, ki se pojavi pri običajnih tiskih, torej pri črnem tisku na belem papirju, in sicer, da lahko imajo otroci probleme s premikanjem besedila. Predlaga uporabo barvnih plastičnih prosojnic, ki ta kontrast razbremeni, ali pa uporabo barvnih očal. Pri izbiri knjig morajo starši otroku pomagati, ter izbirati takšno gradivo, ki bo zanj spodbudno. Besedilo in ilustracija naj bosta ločena, torej se ne smeta prekrivati ali na eni strani združevati (pridobljeno, 13. 7. 2020 s https://www.bralnaznacka.si/upload/knjige-prijazne- dislektikomp.pdf).
Na uradni spletni strani specializirane založbe Malinc sem zasledila zapis o njihovih vrednotah, na katere se upirajo pri delovanju, in sicer:
1. kakovost in književna raznolikost − prvovrstni avtorji in avtorice, ki omogočajo spoznavanje širokega spektra kulturnih prostorov,
2. žar in iskrenost − delovanje na podlagi lastnih izkušenj,
3. ustvarjalnost in igrivost – s sodelovanjem v različnih projektih navdihujejo mlade bralce,
4. razvoj – napredujejo na vseh področjih, ker se ne omejujejo in so radovedni, kaj vse bi lahko še izboljšali,
5. učenje in vztrajnost – vsak dan se naučijo nekaj novega in pri tem ne ostanejo, temveč sodelujejo še pri več projektih,
6. uporabnost – znanje, ki ga imajo, delijo z drugimi v neposrednih dejavnostih, 7. sodelovanje in delitev – sprotno refleksiranje, izmenjevanje znanj in izkušenj z
drugimi.
2.8.1 Projekt motiviranja branja Španska vas
Specializirana založba Malinc vsako leto izvaja projekt motiviranja branja, imenovano Španska vas. Projekt temelji na strategijah, ki jih je razvila Montserrat Sarto (1919−2009).
Glede na potrebe je namenjen tako strokovnim delavcem in delavkam v vrtcu kakor tudi otrokom.
Kot je zapisano na spletni strani založbe Malinc, je glavni cilj ''olajšati trajno pridobivanje jezikovne zmožnosti (predvsem branja literarnih besedil) na način, da to nikoli ne bi postalo nekaj tako tujega zavesti posameznika, kot to izraža slovenski frazem, s katerim smo ga poimenovali'' (pridobljeno 10. 3. 20 s https://www.malinc.si/sl/o-nas/).
2.8.2 Strategije motiviranja za branje
Založba Malinc je izdala knjigo pisateljice Montserrat Sarto z naslovom Strategije motiviranja za branje, na katero se upirajo pri izvajanju Španske vasi. Strategije so razvite na podlagi spoznavnega razvoja otrok in pomagajo pri vzpostavljanju povezave med otrokom in knjigo.
Slika 2.21: Naslovnica knjige Strategije motiviranja za branje
Branje je zelo pomembna spretnost, ki jo moramo osvojiti, če želimo v svetu normalno delovati. Pomembno je, da se otroci in odrasli učijo razumevanja besedila, kritičnega mišljenja in raziskovanja globljega pomena besedila in ne le površinskega branja, ki nam onemogoča celostnega zaznavanja besedila. Zavedati se moramo, da lahko otroka za branje motiviramo, vendar mu veselja do branja ne moremo vsiljevati. Naša naloga kot starši oz.
vzgojitelji je, da ga naučimo brati in razumeti besedila, saj je to spretnost, ki mu bo pomagala skozi celo življenje.
Knjiga je sestavljena iz predgovora k slovenski izdaji, uvoda, kjer so opredeljene določene točke motiviranja branja, nato pa so na vrsti strategije. Knjiga je razdeljena na 4 časovna obdobja in strategije, ki veljajo za vsako, in sicer strategije za predšolsko obdobje, prvo triado, drugo triado, ter srednjo šolo in gimnazijo. V knjigi se nahaja tudi legenda, ki razloži določene znake, ki se pojavijo v knjigi; glej tabelo (Sarto, 1998).
Legenda simbolov, ki se pojavijo v knjigi Strategije motiviranja za branje.
Sodelujoči
Motivatorka
Cilji
Kaj potrebujemo za izvedbo
Čas, potreben za izvedbo
Prednosti in pasti
Izvedba
Analiza izvedbe
Izkušnje slovenskih motivatork
Tabela 2.3: Legenda simbolov, ki se pojavijo v knjigi Strategije motiviranja za branje.
V knjigi so našteta poglavja in strategije, ki so primerna za predšolsko obdobje. Te strategije so napačno branje; in čigavo je to?; tukaj!; izvoli, to je tvoje; ušli so iz knjige;
pripovedujem pravljico; kdo je?; položil ga bom sem; to je moja risba; gledam in vidim;
poslušam in naredim; potem pa je rekel; čemu to služi? in dve dodatni kje je?; in koliko je vsega?. V nadaljevanju bom predstavila eno strategijo podrobneje.
Strategija napačno branje
Namenjena je najmlajšim, ki še ne berejo.
Cilj strategije je, da otroci pri poslušanju branja besedila prepoznajo napake, ki jih je izvajalec napravil namenoma.
- Petindvajset do štirideset otrok, potrebna je koncentracija, tišina in poslušanje.
- Nekdo s prijetnim glasom, ki se v branje vživi in se z otroki potrpežljiva.
- Pozorno poslušanje, razumevanje besedila.
- Krajše besedilo, ki je primerno starosti otrok.
- Približno pol ure, odvisno od koncentracije otrok.
- Prednosti: pozitivni odzivi otrok v primeru uspešne izvedbe, slabosti: otroci se lahko med poslušanjem izgubijo in pravljice ne poslušajo, če tega niso vajeni.
- 1. glasno branje, 2. ponovno branje, opozarjanje otrok na narobe prebrani del, 3. ponovno branje (otroci so pozorni na podrobnosti), 4. napoved ponovnega srečanja.
- Analiza poteka, refleksija
krajšimi besedili, nato pa dejavnosti nadgrajujemo. Motivatorke priporočajo gradivo LEO LEO Barbare Pregelj, Priročnik motiviranja branja za šolsko leto 2014/2015.
Slika 2.22: Naslovnica gradiva Leo Leo in Španska vas
3 EMPIRIČNI DEL
3.1 Opredelitev problema
V nadaljevanju sem analizirala štiri dela založbe Malinc, ki obravnavajo tematiko, na katero se navezuje moje diplomsko delo, in sicer tematika drugačnosti. Vsaka zgodba zajema drugo področje, ki je skozi zgodbe predstavljeno na poseben način. Strokovne delavke si lahko s poučnim gradivom, zelo pomagajo pri obravnavanju določene tematike, ki je trenutno v vrtcu aktualna. Gradiva so izredno kakovostna in večplastna, saj lahko vsak, ki zgodbo sliši, izve nekaj drugega, ki ga nauči določenega nauka.
3.2 Namen in cilji
Pri diplomski nalogi se osredotočam na temo sprejemanja, saj menim, da je izrednega pomena, da imajo tako otroci kakor tudi odrasli s posebnimi potrebami dostopne knjige, literaturo in dodatno znanje o vsem, kar jih zanima in navdušuje. Namen diplomske naloge je raziskati, predstaviti in analizirati različne mladinsko književne slikanice za otroke, ki so povezane s problemsko tematiko, na primer begunci, posvojeni otroci, različni koncepti družin in jih je izdala založba Malinc. Predstavila bom založbo in dejavnosti, ki jih izvaja tako za strokovne delavce kakor tudi za otroke.
Cilji:
− predstaviti in primerjati razlike ter podobnosti med slovensko in špansko mladinsko književnostjo,
− predstaviti založbo Malinc in njeno gradivo,
− natančneje analizirati štiri dela, ki se specializirajo za otroke s posebnimi potrebami in so povezana s problemsko tematiko, in sicer Šlik Šlak (2019), Družinska skrivnost (2015), Slon ptičjesrčni, (2013) in Usoa, prišla si kot ptica, (2012),
− predstaviti projekt motiviranja branja, Španska vas, ki jo izvaja založba Malinc.
3.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
− V čem se razlikujeta in v čem sta si podobni slovenska in španska mladinska književnost?
− Kako so gradiva, ki so specializirana za otroke s posebnimi potrebami in obravnavajo problemsko tematiko, drugačna od drugih (pisava, fond, izgled)?
− Kako so v štirih obravnavanih delih predstavljene različne problemske tematike?
− Kako poteka projekt motiviranja za branje Španska vas pri založbi Malinc?
3.4 METODOLOGIJA
V empiričnem delu diplomskega dela je uporabljena deskriptivna metoda raziskovanja.
Dela, ki sem jih uporabila, so Usoa, prišla si kot ptica (2012), Slon ptičjesrečni (2013), Družinska skrivnost (2015) in Šlik šlak (2019).
3.5 IZBRANA DELA
3.5.1 Usoa, prišla si kot ptica, Usoa, llegaste por el aire
Slika 3.1 Naslovnica knjige Usoa,
prišla si kot ptica
Slika 3.2 Naslovnica knjige Usoa, llegaste por el aire
Naslov Usoa, prišla si kot ptica Naslov izvirnika Usoa, llegaste por el aire
Avtor Patxi Zubizarreta
Ilustratorka Elena Odriozola
Založba Malinc
Prevajalka Barbara Pregelj
Leto izdaje 2012
Leto slovenske izdaje 2012
Tabela 3.1: Usoa, prišla si kot ptica Kratka predstavitev slikanice:
Usoa je deklica, ki je bila posvojena iz Afrike v Evropo, kjer obiskuje šolo. Slikanica opisuje dogajanje v šoli, kjer učiteljica pripoveduje o kukavici in kako se vsako leto vrne iz toplejših krajev (Afrike), govori o tem, kaj narediti, ko se zasliši oglašanje kukavice.
Učiteljica opiše kukavico kot leno, nesramno in pretkano ptico, kar pa deklico Usoajo prizadene in vzpodbudi mnogo vprašanj o kukavicah in o svoji materi. Prepričana je, da njena mati ni lena, nesramna in pretkana, hkrati pa je prepričana, da imajo tako kukavice, kakor tudi njena mati, razloge, da ravnajo tako. Usoa je imela s sabo le pismo iz Afrike, ki ga je skrbno hranila, v katerem je pisalo nekaj o njenem življenju, o vojni, ki se je dogajala v Afriki, in da ji je ime Kasai, vendar pa jo vsi kličejo Usoa, deklica, ki je prišla kot ptica.
Lastnosti glavnega lika:
Ob besedah učiteljice je zelo vznemirjena, kar tudi pokaže, saj je prepričana, da imajo kukavice svoje razloge, da ravnajo na tak način: ''Ti pa nisi rekla ničesar. Bila si resna, vznemirjena in žalostna'' (str. 8). ''Učiteljica je bila okrutna in govorila malce nepremišljeno: kako ve, zakaj mama kukavica tako ravna? Morda pa ima svoje razloge.
Doma je mamo prosila, da gredo poslušat kukavico in s tem se je pomirila: ''Domov si se vrnila pomirjena: to leto boste imeli dovolj denarja. A tudi zaskrbljena: tvoja mama ni lena, nesramna in pretkana. O tem si prepričana. Trdno prepričana'' (str. 11). Spraševala se je, od kod prihaja: ''A zdaj si zaskrbljena in zdi se ti, da te v trebuhu črviči. Nebo vidi tvoj žalosten pogled'' (str. 12, 13). Na koncu prebere pismo, ki ji ga je napisala mati: ''Tudi tokrat jočeš, kot vedno, ko ga prebiraš, jočeš. Zato ne moreš videti neba, a nebo vidi tvoj
Analiza slikanice po M. Kobe (1999)M vsi vizualni in verbalni citati v drugi koloni so iz knjige Usoa, prišla si kot ptica, 1. natis (2012).
Tabela 3.2 Analiza slikanice Usoa, prišla si kot ptica Kratka predstavitev avtorja in ilustratorke
Avtor slikanice Patxi Zubizarreta prihaja iz Baskije, rodil se je leta 1964 in kot mali sanjal, da bi postal slaščičar, vendar se mu sanje niso uresničile, saj je že od nekdaj pisatelj in prevajalec. Piše slikanice, zgodbe, romane, potopise in še mnogo drugih literarnih zvrsti.
Veliko njegovih del je povezanih tudi z glasbo (Zubizarreta, 2012).
Slika 3.3: Patxi Zubizarreta [Vir: 4]
Ilustratorka Elena Odriozola se je rodila leta 1967 v Donostiji v Španiji. Je ilustratorka za otroke in odrasle knjige. Njene ilustracije so unikatne, saj se poskuša z glavnim likom v zgodbi povezati in ga predstaviti tako, kakor ga je začutila. Za svoje delo je dobila veliko nagrad.
Slika 3.4: Elena Odrizola [Vir: 4]
3.5.2 Slon ptičjesrčni, Elefante corazon de pajaro
Naslov Slon ptičjesrčni
Slika 3.5: Naslovnica knjige Elefante conrazon de pajaro
Slika 3.6 Naslovnica knjige Slon ptičjesrčni
Avtorica Mariasun Landa
Ilustrator Emilio Urberuaga
Založba Malinc
Prevajalka Barbara Pregelj
Leto izdaje 2001
Leto slovenske izdaje 2013
Tabela 3.3: Slon ptičjesrčni
Kratka predstavitev slikanice:
Učiteljica živali se je prijavila na oglas za delo s sloni, saj se ji je zdelo, da bo delo zelo zanimivo in ker je želela pridobiti novih izkušenj. Želela je poučevati slone, saj je slišala, da so zelo učeči in da si stvari hitro zapomnijo. Težava pa se je pojavila, ko so se začeli učiti, saj je vsak želel vedeti nekaj drugega, niso pa se želeli naučiti osnov branja. Učiteljica je mislila, da so vsi sloni enaki, vendar jo je zelo presenetilo spoznanje, da so resda navzven vsi enaki, vsi veliki in imajo okle, vendar pa so si med seboj popolnoma različni. Nekateri sloni so se zelo jezili, če ni poznala vseh odgovorov; nekateri niso mogli biti pri miru, nekateri so vedno nekaj delali, spet drugi so ves čas želeli čistiti razred in vse okoli njih.
Učiteljica slonov je bila že obupana in komaj čakala, da se njena pogodba izteče, ko je spoznala, da je v njenem razredu posebna vrsta slona; slonica s ptičjim srcem. Ta vrsta je zelo redka in nekaj posebnega, saj včasih pozabiš, da jih sploh učiš, ker so bolj zasanjani, prepevajo in štejejo oblake, so nežni in skrivnostni. Drugi sloni se iz njih velikokrat norčujejo in jih zasmehujejo, saj menijo, da so tepčki. Slonica s ptičjim srcem se lahko pogovarja s ptiči, kar se je enkrat tudi zgodilo, vendar so se njeni sošolci iz nje norčevali in ji pravili, da je norka. Slonica Kikunga je povedala, da ji je njen prijatelj Klokolo povedal, da morajo hitro steči na drugo stran, saj reka zelo dere, sošolci so se iz nje norčevali in nadaljevali s prehranjevanjem. Slonja učiteljica je slone vseeno prepričala, da se povzpnejo na hrib. V tistem so se zaslišali čudaški zvoki, ki jih je prestrašil. Reka, ob kateri so stali, je naenkrat poplavila vse območje šole, sloni pa so še pravi čas ušli na sosednji vrh. Sošolci so bili zelo veseli in presenečeni, da je imela Kikunga prav. Učiteljica slonov je kljub izteku pogodbe ostala in začela raziskovati to posebno vrsto slonov.
Lastnosti glavnega lika:
Glavni lik, kot drugačen in poseben, je slon s ptičjim srcem. ''Filip, sloni s ptičjimi srci so nežni in skrivnostni. Drugi sloni se jim posmehujejo, pravijo jim tepčki, norčki, nerode in celo bebčki. Nekateri mislijo, da jih je ob rojstvu v oko pičila osa. Drugi zatrjujejo, da jih je kmalu po rojstvu zapustila mama. Tretji so prepričani, da so sloni ptičjesrčni takšni, ker so se krepko udarili v glavo, ko so skušali napraviti prve korake … '' (str. 22). Slonica je v zgodbi posebna tudi zato, ker se pogovarja s ptičem, vendar ji tega nihče ne verjame, iz nje se zaradi tega tudi norčujejo (Landa, 2001).
Analiziranje slikanice po M. Kobe (2000), vsi vizualni in verbalni citati so iz slikanice Slon ptičjesrčni, 1. natis (2001)
Kategorije po M.
Kobe (1999)
Vizualni in verbalni citati iz knjige Slon ptičjesrčni (2001)
Komentarji Glavni literarni lik: »Z veseljem sem sprejela delo.
Zdelo se mi je zelo primerno zame«
(str. 6).
»Filip, sloni s ptičjimi srci so nežni in skrivnostni. Drugi sloni se jim posmehujejo, pravijo jim tepčki, norčki, nerode in celo bebčki.
Nekateri mislijo, da jih je ob rojstvu v oko pičila osa. Drugi zatrjujejo, da jih je kmalu po rojstvu zapustila mama. Tretji so prepričani, da so sloni ptičjesrčni takšni, ker so se krepko udarili v glavo, ko so skušali napraviti prve korake /…/« (str. 22).
V zgodbi so poosebljeni sloni, ki jih uči učiteljica, saj je menila, da bo to nekaj novega in zanimivega.
Glavni literarni lik je slonica Kikunga, slonica ptičjesrčna.
Slika 3.7: Zasanjana slonica Kikunga [Vir: 3]
»Ti sloni imajo namreč tako majhno srce kot liščki. Miroljubni so in molčeči. Včasih celo pozabiš, da so v razredu. Stvari vedno razumejo zadnji, videti so, kakor da bi padli z Marsa: štejejo oblake, prepevajo in se nasmihajo vsakomur, ki jih pogleda« (str. 20).
Stranski liki: »Nekateri so hoteli vedeti, koliko parov sandal nosijo Sveti trije kralji, drugi, koliko zrn leče gre lahko v bazen, pa koliko gugalnic je v Evropi /.../« (str. 10).
»Oni so se vendar hoteli učiti angleščine, računalništva, telovaditi in opraviti kratek tečaj iz astronomije« (str. 10).
Stranski lik je učiteljica, ki skozi zgodbo pripoveduje o napornih slonih, ki niso takšni, kot je pričakovala. So veliko bolj zahtevni, saj je vsak želel vedeti nekaj drugega
Dvodimenzionalnost dogajanja:
»Kokolo svari pred naraslo reko, ki odnese vse na svoji poti in ruje drevesa, večja od nas /…/ Moramo se rešiti« (str. 22).
Zgodba se odvija v realnem času, med poukom se začne slonica pogovarjati s ptičem, ki ji pove, da morajo zbežati na hrib, saj bo rekla popravila.
Funkcija glavnega literarnega lika, njegove bivanjske
»Filip, moram ti povedati, da je ta vrsta slonov nekaj zelo, zelo posebnega. In grozno redkega,
Zaradi slonice se je razred slonov pravočasno umaknil na breg in se tako rešil pred
ohranilo se je le še nekaj primerkov« (str. 20).
»Toda kljub temu ne bom odšla.
Zakaj ne? Ker me zdaj več ne zanima poučevanje, temveč raziskovanje. Poučujem slone ptičjesrčne, in bolj kot jih spoznavam, večje je moje navdušenje« (str. 30).
vrsto slonov tako navdušena, da se je kljub izteku pogodbe odločila, da ostane.
Dogajalni prostor in čas:
»Tako sem z obilico dobre volje in malo prtljage sedla na letalo za Afriko« (str. 8).
» /…/ in se povzpeli na tisti grič!
Kdor prvi pride, dobi dvojno malico!« (str. 26).
Zgodba se odvija v Afriki, v
razredu slonov, v
nadaljevanju na hribu, dogaja se med poukom, med dnevom.
Pripovedovalec: »Dragi Filip! Doslej ti nisem utegnila pisati« (str. 4).
Pripovedovalka je učiteljica, ki Filipu piše pismo in mu pripoveduje o svoji izkušnji s sloni.
Sporočilo: »Preučujem slone ptričjesrčne, in bolj kot jih spoznavam, večje je moje navdušenje. Nisem si mislila, da so tako, tako … zanimivi« (str.
30).
Moralnega sporočila ni, lahko pa si interpretiramo, da je avtorica želela povedati, da so drugačni ljudje za nekatere nekaj posebnega.
Ilustracije − vizualna predstavitev:
Prostor: Afrika; čas: dan
Slika 3.8: Afrika [Vir: 3]
Prostor: učilnica
Ilustracije v slikanici so velike čez celo stran, na njih so detajli, ki jih lahko razberemo iz besedila. Ilustracija in besedilo se torej dopolnjujeta in si ne nasprotujeta.
Slika 3.9: Učilnica [Vir: 3]
Prostor: hrib, kamor so zbežali pred drvečo reko, čas: noč
Slika 3.10: Hrib ponoči [Vir: 3]
Slonica Kikunga; »Stvari vedno razumejo zadnji, videti so, kakor da bi padli z Marsa: štejejo oblake, prepevajo in se nasmihajo vsakomur, ki jih pogleda« (str. 20).
Slika 3.11: Zasanjana slonica Kikunga [Vir: 3]
Slika 3.12: Slonica Kikunga [Vir: 3]
Čustva v slikanici: jeza, sloni so na učiteljico jezni, ker ne ve vsega
Slika 3.13: Jezni sloni [Vir: 3]
Slika 3.14: Čustva − jeza slonov [Vir: 3]
Veselje, norčevanje iz slonice in žalost, zaskrbljenost,
vznemirjenost Kikunge, ker je ostali ne poslušajo, da morajo zbežati na breg.
Slika 3.15: Veselje in vznemirjenost [Vir: 3]
Komentar Slikanica obravnava temo
drugačnosti, kar je velik problem v današnji družbi, saj norčevanje iz drugačnih v šolah ostaja velik problem.
Menim, da je slikanica primerna za predšolsko obdobje. Otroci se lahko iz zgodbe nekaj naučijo, saj
posmehovanja in norčevanja slonov preidemo v hvaležnost.
Tabela 3.4: Analiza slikanice Slon ptičjesrčni Kratka predstavitev avtorice in ilustratorja
Mariasun Landa Etxebeste je rojena v Španiji leta 1949. Je pisateljica in profesorica, največ svojih knjig pa je namenila otrokom in mladostnikom. Za svoja dela je prejela veliko nagrad, med njimi tudi špansko nacionalno nagrado za mladinsko književnost.
Slika 3.16: Mariasun Landa
Ilustator Emilio Urberuaga se je rodil leta 1954 v Madridu. Na začetku svoje kariere je delal kot tiskar in grafik, svoje delo pa je nadaljeval kot ilustrator. Za njegovo delo so značilne preproste ilustracije z malo dodane barve. Njegovo delo lahko spremljajo otroci in odrasli v številnih državah po svetu.
Slika 3.17: Emilio Urberuaga
3.5.3 Družinska skrivnost, Srcreto de familia
Naslov Družinska skrivnost
Naslov izvirnika Srcreto de familia
Avtorica Isol
Ilustratorka Isol
Založba Malinc
Prevajalka Barbara Pregelj
Leto izdaje 2010
Slika 3.18 Naslovnica knjige Družinska skrivnost Slika 3.19 Naslovnica Secreto de
famila
Tabela 3.5: Družinska skrivnost Kratka predstavitev slikanice:
Slikanica prikazuje družinsko življenje zgodaj zjutraj, ko se deklica zbudi prej kot po navadi in razkrije, da je mama ježevka, zaradi njene frizure zjutraj. To skrivnost pred prijateljico skriva in je ne omeni nikomur, saj jo skrbi, da bo tudi ona ježevka, ko odraste.
Ker se želi sprostiti, prosi mamo, da prespi pri prijateljici, kjer pa naslednji dan zjutraj ugotovi, da je cela prijateljičina družina, družina medvedov. Zgrožena pokliče mamo in jo prosi, da pride ponjo. S tem, ko je ugotovila, da je tudi prijateljičina družina drugačna, se pomiri.
Lastnosti glavnega lika:
Deklica je skozi zgodbo prestrašena, misli, da je edina, ki ima skrivnosti, zato jih svoji prijateljici ne zaupa. ''Dopoldne sva se z Eliso igrali v parku, a moja glava je bila polna vprašanj. Elisa je zbirala barvne kamenčke in nima teh težav, zato ji nisem rekla ničesar, da je ne bi prestrašila'' (str. 8). Ni vedela, kako naj se obnaša, saj je ugotovila, da se bo mogoče tudi sama spremenila v ježevko, bilo jo je strah. Med igranjem s prijateljico jo preplavljajo strahovi, saj se počuti, da sta si zelo različni in kaj bo prijateljica stori, če to ugotovi. ''Z Eliso se igrava, da se oblačiva v gospe. A bojim se, da bo ugotovila, kako sva si različni, in bom, ko odrastem, morda tudi sama ježevka.'' (str. 17, 18, 19). V šoli primerja svojo mamo z drugimi in se sprašuje kako so lahko druge mame tako urejene, ter kaj je narobe z njeno, da je zjutraj tako drugačna. ''Le s težavo postane tako lepa kot druge mame!
Kot na primer Elisina mama, ki je s svojimi kodri tako čudovita'' (str. 14, 15, 16). Na koncu zgodbe se pomori, saj ugotovi, da je tudi prijateljičina družina drugačna: ''Joj, ljubica, ti si pa res posebna, pravi mama. Ne tako zelo, mami, sploh ne, odvrnem'' (str. 38). (Isol, 2010).
Analiza slikanice po M. Kobe (1999) v prvi koloni, vsi vizualni in verbalni citati v drugi koloni so iz knjige Družinska skrivnost, 1. natis (2015)
Kategorije po M.
Kobe (1999)
Vizualni in verbalni citati iz knjige Družinska skrivnost (2015)
Komentarji
