ANALIZA KNJIŽNE ZBIRKE VELIKA SLIKANICA ZA PREDŠOLSKE OTROKE
DIPLOMSKA NALOGA
Mentorica: dr. Milena Mileva Blažić Kandidatka: Tina Cunk
Ljubljana, november 2013
Zahvaljujem se mentorici dr. Mileni Milevi Blažić, da me je sprejela pod svoje mentorstvo in me med pisanjem diplomske naloge strokovno usmerjala.
Zahvaljujem se staršem za vso podporo v času študija.
Zahvala gre tudi možu Matjažu in sinčku Niku za vso potrpežljivost in spodbudo.
Zahvaljujem se tudi vodji knjižnice v Mladinski knjigi, gospe Meti Intihar.
Posebno zahvalo pa namenjam najboljši prijateljici Katji.
Hvala vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali v času študija.
»Branje nas preobrazi iz tega, kar smo, v tisto, kar lahko postanemo v prihodnosti.«
Burke Hedges
Diplomsko delo z naslovom Analiza knjižne zbirke Velika slikanica za predšolske otroke sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu sem se posvetila razvoju mladinske književnosti ter opredelitvi pojma le-te, opisala sem zbirko Velika slikanica in definicijo slikanice, predstavila sem štiri različice slikanice v slovenskem prostoru, opisala vrste slikanic in napisala prevod dela Marije Nikolajeve in njenega pogleda na slikanico.
V empiričnem delu pa sem se lotila različnih klasifikacij in grafičnih ponazoritev knjižne zbirke Velika slikanica, ki je pri Mladinski knjigi začela izhajati že leta 1967 in izhaja še danes.
V diplomski nalogo so zajete slikanice, ki so izšle v letih od 1967 do 2012.
Ključne besede:
– knjižna zbirka, – slikanica, – velika slikanica, – analiza,
– seznam.
Thesis entitled ˝Analysis of book collections Great picture book for preschoolers˝ is based on theoretical approach and empirical study. In the theoretical part I focused on the development of youth literature and the definition of the latter, furthermore I described Great picture book and definition of picture book, I presented four versions of picture books in the Slovenian area, described types of picture books and wrote translation of Maria Nikolaeva´s picture book and her point of view.
In the empirical part I described different classifications and graphical illustrations of Great picture book, which was first published at Mladinska knjiga in 1967 and it is still published today. In the thesis I presented picture books which emerged between 1967 and 2012.
Keywords:
- collection, - picture book, - Great picture book, - analysis,
- list.
POVZETEK 4
ABSTRACT 5
UVOD 1
1 TEORETIČNI DEL 2
1.1 RAZVOJMLADINSKEKNJIŽEVNOSTI 2
1.1.1 VEDEŽEVČASINREVOLUCIONARNOLETO1848 2
1.1.2 OPREDELITEVPOJMAMLADINSKEKNJIŽEVNOSTI 5
1.2 ZBIRKAVELIKASLIKANICAINDEFINICIJAPOJMASLIKANICE 5
1.2.1 VRSTESLIKANIC 8
1.2.2 MARIJANIKOLAJEVAINNJENPOGLEDNASLIKANICO 15
2 EMPIRIČNI DEL 19
2.1 ABECEDNISEZNAMNASLOVOVZBIRKEVELIKASLIKANICA 19 2.2 KRONOLOŠKISEZNAMNASLOVOV ZBIRKEVELIKASLIKANICA 27 2.3 ABECEDNISEZNAMAVTORJEVZBIRKEVELIKASLIKANICA 39 2.4 SEZNAMAVTORJEVZBIRKEVELIKASLIKANICAPORAZMERJUDOMAČI–TUJI 47
2.5 SEZNAMAVTORJEVPORAZMERJUAVTOR–AVTORICA 53
2.6 AVTORSKASLIKANICA 60
2.7 SEZNAMTUJIHINSLOVENSKIHILUSTRATORJEV 61
2.8 RAZMERJEILUSTRATOR-ILUSTRATORKA 77
2.9 POEZIJA,PROZAINDRAMATIKA 92
2.10 GRAFIČNIPRIKAZ10SLIKANICZNAJVEČPONATISI 101
3 VIRI IN LITERATURA 111
4 PRILOGE 113
GRAF 2: ŠTEVILO IZDANIH KNJIG RAZVRŠČENIH PO ABECEDNEM REDU 26 GRAF 3: ŠTEVILO IZDANIH KNJIG V ZBIRKI VELIKA SLIKANICA V POSAMEZNEM LETU, OD LETA 1967 DO LETA
2012. 38
GRAF 4: DELITEV KNJIŽNE ZBIRKE VELIKA SLIKANICA NA AVTORSKE IN LJUDSKE 46
GRAF 5: AVTORJI RAZVRŠČENI PO ABECEDNEM REDU 46
GRAF 6: RAZVRSTITEV ZBIRKE VELIKA SLIKANICA NA SLOVENSKE IN TUJE AVTORJE 53 GRAF 7: RAZVRSTITEV ZBIRKE VELIKA SLIKANICA GLEDE NA SPOL AVTORJEV 60
GRAF 8: AVTORSKA SLIKANICA 61
GRAF 9: RAZMERJE TUJIH IN SLOVENSKIH ILUSTRATORJEV V VSEH IZDAJAH KNJIG ZBIRKE VELIKA SLIKANICA 76 GRAF 10: RAZMERJE ILUSTRATORK IN ILUSTRATORJEV V ZBIRKI VELIKA SLIKANICA 92 GRAF 11: DELITEV ZBIRKE VELIKA SLIKANICA NA POEZIJO, PROZO IN DRAMATIKO 101
GRAF 12: DESET SLIKANIC Z NAJVEČ PONATISI 101
SLIKA 2: ČASOPIS VEDEŽ 2
SLIKA 3: CICIDO 5
SLIKA 4: CICIBAN 5
SLIKA 5: VAL 6
SLIKA 6: 12 MESECEV 6
SLIKA 7: JURE KVAK-KVAK 7
SLIKA 8: TRNULJČICA 7
SLIKA 9: ŽIVALI NA DVORIŠČU 8
SLIKA 10: TRI MIŠKE, TRI MUCE, TRI DRUGE REČI 8
SLIKA 11: ŽIVALI 9
SLIKA 12: ŽIVALI 9
SLIKA 13: LOKOMOTIVČKI 10
SLIKA 14: LOKOMOTIVČKI 10
SLIKA 15: PASLA JE DEKLE PAVE 10
SLIKA 16: PASLA JE DEKLE PAVE 10
SLIKA 17: POLŽ VLADIMIR GRE NA ŠTOP 11
SLIKA 18: JURI MURI DRUGIČ V AFRIKI 12
SLIKA 19: TRNULJČICA 12
SLIKA 20: MAMICA, KJE SI? 13
SLIKA 21: MOJCA POKRAJCULJA 13
SLIKA 22: LITTLE BLUE AND LITTLE YELLOW 14
SLIKA 23: MAČEK MURI 102
SLIKA 24: MUCA COPATARICA 102
SLIKA 25: MARTIN KRPAN 102
SLIKA 26: MOJCA POKRAJCULJA 103
SLIKA 27: JURI MURI V AFRIKI 103
SLIKA 28: KDO JE NAPRAVIL VIDKU SRAJČICO 103
SLIKA 29: MIŠKOLIN 104
SLIKA 30: RDEČA KAPICA 104
SLIKA 31: PEDENJPED 104
SLIKA 32: MEDVEDKI SLADKOSNEDKI 105
SLIKA 33: ABECEDA NA POLJU IN V GOZDU 105
SLIKA 34: JANKO IN METKA 106
SLIKA 35: ŠIVILJA IN ŠKARJICE 106
SLIKA 36: VOLK IN 7 KOZLIČKOV 107
SLIKA 37: VOLK IN SEDEM KOZLIČKOV 107
SLIKA 38: OBUTI MAČEK 107
SLIKA 39: MEDNARODNI ŽIVALSKI SLOVAR 108
SLIKA 40: FANT Z RDEČO KAPICO 108
SLIKA 41: STO UGANK 108
SLIKA 42: KLOBUK GOSPODA KONSTANTINA 109
SLIKA 43: SLOVENSKE PRAVLJICE IN ENA NEMŠKA V STRIPU 109
SLIKA 44: URŠKA 109
SLIKA 45: PRAVLJICA O ČRNEM ŠEJKU Z RDEČO ROŽO 110
SLIKA 46: ZDRAVLJICA 110
UVOD
Mladinska književnost je književnost posebnega tipa. Posebnost mladinske književnosti je, da je naslovnik otrok, star od 0 do 12 let, in mladostnik od 12. do 18. leta starosti. Poznamo pa tudi naslovniško univerzalno mladinsko književnost, le-ta nagovarja tudi odraslega bralca. Da besedilo lahko uvrščamo v mladinsko književnost, mora biti enostavno, pregledno, kratko, berljivo, vedno z neko moralno in humano željo. Za otroke, stare od 0 do 12 let, besedila temeljijo na otroški naivnosti. Ta besedila so humorna in igriva. Avtorjevo doživljanje otroštva, vživljanje v otroštvo in avtorjevi spomini so največkrat bistvo mladinske književnosti.
Zbirka Velika slikanica je uveljavljena leposlovna slikaniška knjižna zbirka, ki je začela izhaja pri Mladinski knjigi leta 1967 in izhaja še danes. Zbirka Velika slikanica je namenjena otrokom različnih starosti.
Diplomsko delo v začetku govori o mladinski književnosti in njenem razvoju, bistvo celotnega dela pa je slikaniška zbirka Velika slikanica, ki je klasificirana po različnih kriterijih. Posebno noto pa dodajo fotografije ter slikovni in grafični prikazi.
1 TEORETIČNI DEL
1.1 RAZVOJ MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI
1.1.1 VEDEŽEV ČAS IN REVOLUCIONARNO LETO 1848
V revolucionarnem letu 1848, v t. i. obdobju pomarančnega razcveta slovenskega časopisja, je vzniknil prvi slovenski časopis za mladino Vedež. Ta je izhajal v letih 1848−1850 v Ljubljani, pod uredništvom Ivana Navratila.
Slika 1: Ivan Navratil (5. 3. 1825–28. 11. 1896)
Slika 2: Časopis Vedež
http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC- 3L41ECCO/ (6. 7. 2013)
Glede na nemški prostor smo Slovenci mladinski časopis dobili z več kot sedemdesetletno zamudo. Eden prvih takšnih časopisov, ki je pomembno sodeloval pri konstruiranju posvetnega mladinskega slovstva, je bil tednik Chr. F. Weisseja Prijatelj otrok (Der Kinderfreund), ki je v letih 1776−1782 izhajal v Leipzigu. Predhodnik časopisa Prijatelj pa je bil tednik za otroke, ki ga je, kot eno temeljnih pojavnih oblik, uvedel Andelungov Leipziger Wochenblatt fur Kinder (1772−1774). Na nemškem in avstrijskem so vsi ti časopisi doživeli svoj razcvet v 80. in 90. letih 18. stoletja, in v sebi nosijo značilno razsvetljensko filantropično idejno naravnanost, ali bolje rečeno pedagoško ideologijo, ki je pogojevala oblikovno- vsebinski koncept tednikov in določala o osnovno-tematskih področjih, iz katerih so črpali sestavke in izbirali oblike in zrvsti iz področij tudi vzgojnega sporočila (Kobe 2004: 19).
Razsvetljenskemu modelu tednika je nemški mladinski časopis ostal v večji ali manjši meri zavezan kljub številnim preobrazbam. Kar pomeni, da Vedežev čas v nemškem jezikovnem prostoru še ni povsem prekinil vezi s tradicijo prvotnega modela in njegovih različic iz 18.
stoletja.
Z Vedežem je povezana tudi podobna literalnozgodovinska situacija: prvi mladinski časopis se je pojavil v začetni fazi oblikovanja slovenskega mladinskega slovstva v okvirjih le-tega je časopisu pripadala nič manj pomembna, konstitutivna vloga kot kategoriji tednika za otroke v začetni filantropični fazi razvoja mladinskega slovstva v nemškem jezikovnem območju.
Načelna idejna izhodišča moraličnih tednikov o vzgoji otrok koreninijo predvsem v Lockovih pogledih na vzgojo in na njegovih splošnih filozofskih nazorih, ki pa so jih tedniki povzemali na izrazito poljuden način (Kobe 2004: 20−21). Nekaj takšnih načel: človeška duša se rodi brez apriorističnih elementov; pomembna so izhajajoča izkustva iz čutnih vtisov; otrok se rodi kot bel, nepopisan list, a kot izredno gnetljiv vosek; človek je rezultat vzgoje; otrok se rodi brez strasti, torej ni ne dober, ne slab - vzgoja je zato izredno pomembna; le kreposten človek najde pod do večne sreče; vzgoja staršev naj bo stroga in dosledna, naj temelji na pogovoru med starši in otroki, nikakor ne med otroki in varuškami, dojiljami; v otroku je potrebno vzbuditi srčnost, ljubezen in skrb do sočloveka; otroka je potrebno spodbujati k primernim verskim podukom, izredno pomemben poudarek je tudi na znanju materinščine, naravoslovja in zgodovine.
Vzgojna moč zgleda se moraličnim tednikom zdi neprecenljiva. Liberalnejši vzgojni odnos do otrok, prijateljski pogovor z njimi ter vzgoja vzgojiteljev so trije elementi, ki so pomenljivo povezani s produkcijo slovstva za mladino v obdobju razsvetljenstva, njegovo recepcijo in pogledi na njegovo funkcijo (Kobe 2004).
Vse te smernice so pisci upoštevali v tedniku Vedež in tudi v ostalih nemških tednikih za otroke.
Velika zasluga moraličnih tednikov je v tem, da so s svojo poljudno obravnavo vzgojnih problemov vzbudili v zgornjih plasteh meščanstva veliko zanimanje za pedagoška vprašanja sploh, za moralno vzgojo mladine pa še posebej (Kobe 2004: 23).
Tedniki, ki so se vzgoji otrok posvetili kar v celoti, so bili: Die von sich und ihre Kinder sorgfaltigen Mutter, Die von sich und ihre Sohne sorgfaltigen Vater zig in Wochenschrift zum Besten der Erziehung der Jugend. Vsi ti tedniki so imeli tudi posebno rubriko za otroke in isto tematsko naravnanost, in sicer otrokom zgornjega meščanskega sloja nuditi koristen poduk na kratkočasen način. Rubrike za otroke so sestavljale naslednje kategorije besedil:
moralična zgledna zgodba z otroškim glavnim likom, pesem, pogovor, pismo, uganka, basen, rek ali pregovor, prizor oz. igra za otroke (Kobe 2004: 24).
V 18. stoletju je mladinski časopis ohranjal tedenski način izhajanja in obseg (od 4 do 8 strani). Značilen fiktivni princip pisca tednika časopisa je bralcem predstavil dobro situirano meščansko družino in v njenem okviru uresničeval Weissejev model liberalne, zgledne družinske vzgoje (Kobe 2004). Že sami naslovi časopisov nakazujejo na sledi fiktivnega pisca in temu je vseskozi sledil tudi slovenski Vedež.
V tem času so se začele pojavljati stalne rubrike, hkrati pa so nastajale tudi nove rubrike z aktualnimi temami, oglasi ter razne razvedrilne rubrike. In vse to nakazuje na ohranjanje tradicije zmeraj bolj razvite časopisnosti in časnikarskih prvin mladinskega časopisa. Marjana Kobe ugotavlja, da se je pričelo razraščati ilustrativno gradivo v funkciji vizualne informacije, spremenjen je bil tudi format (z osmerke na četverko), pojavil se dvokolonski tisk, izginjati je začnel tradicionalen tedenski način izhajanja in v veljavo je stopil večkrattedenski, štirinajstdnevni in mesečni način izhajanja (Kobe 2004: 39−40).
Z razvojem časnikarskih prvin pa se je začel model časopisa postopoma spet odmikati od modela almanaha za otroke (Kobe 2004: 40). Gre za poseben proces, ki je bil prisoten na slovenskem območju. Slomškov almanah Drobtinice in Navratilov tednik Vedež sta vzniknila skoraj sočasno. Kjub temu, da sta se pojavila šele sredi 19. stoletja, sta sodelovala pri začetnem oblikovanju mladinskega slovstva na Slovenskem. Razlika med njima je v tem, da se je Navratilov Vedež neposredno obračal na otroške bralce in jih je že v uvodu neposredno nagovarjal kot ciljno skupino, Slomškova uredniška drža pa je bila konservativnejša, saj že v
1. letniku almanaha izročal berivo za otroke v posredniške roke cerkvenim in posvetnim učiteljem mladine ter njihovim domačim vzgojiteljem (Kobe 2004: 41).
Kljub temu da je Vedež izšel z dokajšnjim zamudništvom, ima številne konceptualne značilnosti nemškega razsvetljenskega modela tednika za otroke. Hkrati pa Vedež odslikava dobo, v kateri se je rodil.
Naslov prvega slovenskega tednika za otroke je, kot pravi Marjana Kobe, »govoreče ime«, ki nedvomno izpričuje razsvetljenskega duha: kot vir vsevednosti, vsakršnega poduka in kratkočasja ga razumejo tudi njegovi otroški naslovniki. Govoreče ime se ne kaže samo v naslovu Vedeža, ampak tudi v nekaterih drugih delih tednika. Tako npr. v pogovoru učenika z učenci nosi eden izmed učencev »govoreče ime« Radovednik, pobožnemu govorcu Valjavčeve pesmi Jutranja zarja je ime Bogomil, zgleden otroški lik ženskega spola nosi v Vedeževih pesemskih in proznih sestavkih pogosto »govoreče ime« Milica. Tradicija
»govorečega imena« je naizrazitejša v nadimku Detomil, ki si ga je nadel sodelavec časopisa Fran Jeriša.
V Vedežu ima posebno mesto tudi materinščina. Urednik I. Navratil je bogatil besedišče mladih bralcev; segel je še dlje, sej se je zavzemal za uveljavitev slovenščine v šoli, enoten knjižni jezik in novi črkopis − gajico. Tako je Navratil je že v prvem listu letnika predstavil novi črkopis ter opozarjal mlade na duh zedinjene Slovenije ter opozarjal mlade bralce na Kranjskem na nujnost poznavanja nekaterih jezikovnih posebnosti. Vedež ne piše samo za slovenski del Kranjske, ampak tudi za mlade na Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Mlade je pozival, naj se v prvi vrsti učijo slovenskega jezika, šele ko bodo dobro obvladali slovenski jezik, naj se posvetijo tudi učenju drugih tujih jezikov. V drugem letniku si je Navratil s strani učiteljev pridobil priznanje za svoja jezikovno-vzgojna prizadevanja. Učiteljem je Vedež posredoval pripomoček za pouk slovenskega jezika, s tem ko je želel zapolniti vrzel, saj do takrat ni bila potrjena še nobena slovnica za pouk slovenkega jezika. Tako je v drugi polovici drugega letnika v nadaljevanju objavljal Slovniške besede slovenske slovnice oz. Drobtinice slovenske slovnice; v tretjem letniku pa je z narodnoprebudnim pregovorom uvedel Kratko slovnico slovenskega jezika, ki jo je povzemal po slovnici J. Muršiča (Kobe 2004: 233). Tako Navratilov Vedež kot tudi Slomškov almanah nakazujeta na izrazito prizadevanje za materinščino.
Prvi slovenski mladinski časopis je omogočil nekatere pomenljive kvantitativne in kvalitativne premike glede na dotedanje in sočasno mladinsko slovstvo v slovenskem jeziku:
1. največje členjenje besedne produkcije za mladino na zvrstno-oblikovni ravni dotlej;
2. aktiviranje dotlej največjega števila piscev;
3. Vedež je sprožil proces laicizacije piscev, ki so se dotlej rekrutirali iz vrst duhovščine;
4. ta proces je že v prvem mladinskem časopisiu omogočil uveljavitev mladinskega pisatelja − učitelja posvetnega stanu, kasnejšega značilnega tvorca in idejnega usmerjevalca mladinskega slovstva na Slovenskem;
5. Vedežu gre zasluga, da je na Slovenskem vzniknila in se utrdila kategorija mladinskega časopisa kot tista kategorija publikacije za mladino, prek katere je pervenstveno potekalo nadaljne oblikovanje mladinskega slovstva, (Vrtec, Angeljček, Zvonček, Naš rod) in tudi njegova uveljavitev kot umetniško pomembna besedna tvornost, začenši s F. Levstikom (Otročje igre v pesencah, Vrtec 1880), (Kobe 2004: 239).
Iz prebranega sklepam, da je Ivan Navratil tako rekoč postavil temelje slovenski mladinski književnosti, saj je z izdajo slovenskega tednika Vedež (1848–1850) postavil nove smernice slovenskemu jeziku in slovenski mladini.
1.1.2 OPREDELITEV POJMA MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI
Mladinska književnost je književnost posebnega tipa. Posebnost mladinske književnosti je ta, da je naslovnik otrok, star od 0 do 12 let, in mladostnik od 12. do 18. leta starosti. Poznamo pa tudi naslovniško univerzalno mladinsko književnost, le-ta nagovarja tudi odraslega bralca.
Da besedilo lahko uvrščamo v mladinsko književnost, mora biti enostavno, pregledno, kratko, berljivo, vedno z neko moralno in humano željo. Za otroke stare od 0 do 12 let besedila temeljijo na otroški naivnosti. Ta besedila so humorna, igriva … Avtorjevo doživljanje otroštva, vživljanje v otroštvo in spomini so največkrat bistvo mladinske književnosti. Mladinska književnost se ponaša z definicijo: je področje leposlovja, ki se je začela pojavljati z izdajo slovenske revije za otroke Vedež (1848−1850). Mladinska književnost zajema tri literarne vrste: pripovedno prozo, dramatiko in poezijo.
Avtorica knjige Branje mladinske književnosti, dr. Milena Mileva Blažić v svojem delu le-to definira iz treh stališč, in sicer: mladinska književnost je književnost, ki ima za predmet preučevanja mladinsko književnost oz. književnost za mlade naslovnike od rojstva do 18.
leta. Druga definicija je s stališča namena in naslovnika: mladinska književnost je področje literarne vede, ki ima za predmet preučevanja mladinsko književnost oz. književnost za mlade naslovnike od rojstva do 18. leta. Tretja definicija pa je definicija s stališča recepcije – v mladinsko književnost sodijo tudi besedila, ki so namensko napisana za odrasle (M., M., Blažić 2011: 7, 9)
Dr. Milena Mileva Blažić tudi pravi, da se je, po vstopu Slovenije v evropsko območje, kakovost mladinske književnosti močno spremenila. Kakovost je marginalizirano poveličevanje ekonomskih meril namesto estetskih, ki je povzročilo, da je mladinska književnost postala predmet drugih neliterarnih sistemov (Infrastruktura slovenščine in slovenistike 2009: 87).
Primer dveh revij, ki jim kakovost zaradi tržne niše postopno upada: t sta reviji za najmlajše Cicido, ki je namenjena otrokom od 2. do 6. leta starosti ter revija Ciciban, ki je namenjena otrokom od 6. do 9. leta starosti.
Slika 3: Cicido Slika 4: Ciciban
1.2 ZBIRKA VELIKA SLIKANICA IN DEFINICIJA POJMA SLIKANICE
Zbirka Velika slikanica je uveljavljena leposlovna slikaniška knjižna zbirka, ki izhaja pri Mladinski knjigi. Od leta 1967 do leta 2012 je izšlo že 267 slikanic. Prva urednica zbirke je bila
Kistina Brenkova (1967−1972), nato Niko Grafenauer (1972−1996), Nika Grafenauerja je nasledil Andrej Ilc (1996−2012), od leta 2012 pa je glavna urednica Irena Matko Lukan. Zbirka Velika slikanica je namenjena otrokom različnih starosti, saj je, kot pravi Marjana Kobe v knjigi Pogledi na mladinsko književnost: »Slikanica posebna zvrst knjige, ki sledi razvojnim obdobjem otroka v širokem razponu od zgodnjega predbralnega do zgodnjega šolskega obdobja, zato je razumljivo, da si je ta zvrst knjige – pač glede na starost uporabnika, kateremu je namenjena – sama v sebi izoblikovala več zahtevnostnih stopenj, tako glede zunanje oblike, kakor tudi glede likovne in besedne vsebine.« (1987, str. 29) Dr. Milena Mileva Blažić pa slikanico deli glede na širšo in ožjo definicijo. Širša definicija pojmuje slikanico kot obliko knjige, ki zajema različne književne zvrsti in vrste: od ilustrirane knjige, književnega slikarstva do slikanice brez besed. Ožja definicija pa pojmuje slikanico kot sintezo besedila (kratke pripovedne proze) in ilustracij. Na osnovi študije virov in literature definiramo in klasificiramo slikanico po merilih, ki nadgrajujejo obstoječa teoretična spoznanja (Marjana Kobe, 1987). To pa so avtorstvo, izvirnost, književna zvrst in vrsta, komunikacija, medij, naslovnik, razmerje besedilo – ilustracija, tvorjenje, umetniškost in zahtevnost.
Slikanica je namenjena tako starejši, kot mlajši generaciji in se ne smatra več za zahtevno zvrst književnosti, kakor je to veljalo v preteklosti. Ravno tako se prepričanje, da so slikanice namenjene zgolj otrokom, v zadnjem času vse bolje spreminja in tako postajajo slikanice literatura za vsakogar (Beckett, Crossover picturebooks A Genre for All Ages, 2012, str.2).
Lahko rečemo, da Beckettova gleda na slikanice kot na vsestransko literaturo in kot super žanr, ki ne pozna meja.
Primer slikanic brez besedila
Slika 5: Val Slika 6: 12 mesecev
Izvirna slovenska slikanica je svoj vzpon doživela šele po drugi svetovni vojni, ko je začela izhajati v posebnih knjižnih zbirkah in formatih, ki imajo značilnosti slikaniške izdaje. Koncept izvirne slovenske slikanice je začela sistematično spodbujati Mladinska knjiga s projektom izvirne slovenske slikanice. Ena prvih takšnih zbirk je bila knjižna zbirka Čebelica.
OPIS IN PREDSTAVITEV ŠTIRIH RAZLIČIC SLIKANICE V SLOVENSKEM PROSTORU:
1. Izvirna slovenska slikanica − je slikanica v kateri sta besedni in likovni ustvarjalec Slovenca, kot npr. Saša Vergi in Kostja Gatnik: Jure kvak-kvak (Kobe, 1987: 29).
V velikem bloku na Tržaški cesti stanuje Jure, deček, ki je spomladi praznoval svoj peti rojstni dan in navadno nosi kavbojke brez naramnic. Najrajši imata Jureta očka in mamica, a še malo bolj teta Otilija. Teta Otilija nikoli ne vleče Jureta za ušesa, čeprav so zelo velika. Kadar Jure, recimo, dela dež iz koruznega zdroba ali z lokom strelja po dnevni sobi, teta Otilija zamiži in zapre kuhijska vrata, da ga ne bi videla. Tako je z Juretom vse v najlepšem redu. Nekega dne pa se je vseeno primerilo nekaj, za kar človek ne bi mogel reči, da je bilo vse v najlepšem redu. Nekaj nenavadnega, zaradi česar bi mu lahko rekli Jure kvak kvak.
Slika 7: Jure kvak-kvak
http://www.zupca.net/dnevna_soba/pravljice/jure_kvak_ul.htm, (6. 7. 2013)
2. Slikanica s slovenskim prevodom tujega besedila, a z izvirnimi ilustracijami slovenskega avtorja npr. Jakob in Wilhelm Grimm – Marlenka Stupica: Trnuljičica (Kobe, 1987: 29) Živela sta pred davnimi časi kralj in kraljica, ki sta vsak dan tožila in tarnala: »Oh, ko bi imela vsaj kakšnega otroka!« Toda želja se jima ni izpolnila. Pa je naneslo, da se je šla kraljica nekoč kopat. Kar je prilezla žaba iz vode in ji dejala: »Tvoja želja se bo izpolnila. Preden mine leto dni, boš rodila hčerko.« Res se je zgodilo, kakor je žaba napovedala, in kraljica je dobila punčko. Punčka je bila tako lepa, da kralj od samega veselja ni vedel, kaj bi, in je priredil veliko veselico. Nanjo pa ni povabil samo sorodnikov, prijateljev in znancev, marveč tudi modre žene – sojenice, da bi bile deklici prijazne in naklonjene. Bilo jih je trinajst v njegovem kraljestvu. A ker je imel kralj samo dvanajst zlatih krožnikov, s katerih naj bi jedle, je morala ena izmed njih ostati doma.
Slika 8: Trnuljčica
http://www.zupca.net/dnevna_soba/pravljice/trnuljcica_ul.htm, (6. 7. 2013)
3. Slikanica z izvirnim slovenskim besedilom in tujimi ilustracijami npr. Ludek Manasek – Dane Zajc: Živali na dvorišču (Kobe, 1987: 29).
Če muc Dremuc med kosilom zaspi, se mucku Dremucku nič ne zgodi, samo njegovo kosilo shlapi.
Kam pa njegovo kosilo gre?
Mišja družina pokaže pete, ko muc Dremu bistre oči odpre.
Slika 9: Živali na dvorišču
4. Slovenska izdaja slikanice s tujim besedilom in tujimi ilustracijami npr. James Kruss – Eva Johanna Rubin: Tri miške, tri muce, tri druge reči (Kobe, 1987: 29).
Sonce se dviga, žarke razliva, daleč nekje je odjeknil hov, hov!
Putke v zavetje! Nevarnost se skriva:
Tri zvite lisice hitijo na lov.
Slika 10: Tri miške, tri muce, tri druge reči 1.2.1 VRSTE SLIKANIC
Slikanice delimo na (Kobe, 1987):
– zahtevnostno stopnjo slikanice, – ustvarjalni postopek,
– razporeditev besedila in ilustracij v slikanici, – izbor besedila v slikanici,
– slikanico in iskanje novih likovnih možnosti, – slikanico in iskanje novih funkcijskih možnosti.
1.2.1.1 Slikanica glede na zahtevnostno stopnjo
»Slikanica kot posebna zvrst knjige »sledi« razvojnim obdobjem otroka v širokem razponu od zgodnjega predbralnega do zgodnjega šolskega obdobja. Zato je razumljivo, da si je ta zvrst knjige – glede na starost uporabnika, kateremu je namenjena – sama v sebi izoblikovala več zahtevnostnih stopenj, tako glede zunanje oblike, kakor tudi glede likovne in besedne vsebine.« (Kobe, 1987: 29)
Kartonska zgibanka ali leporello
To je prva zahtevnostna stopnja slikanice, ki še nima oblike knjige, je harmonikasto zložljiva kartonska zgibanka. Po zunanji obliki je prehodna stopnja med igračo in »prvo« knjigo, po vsebini pa doživljajsko najpreprostejša. Namenjena je otrokom do 2. oz. 3. leta starosti.
Kartonaste zgibanke imenovane tudi leporello se delijo na več zahtevnostnih stopenj glede na likovno, likovno besedno podobo in na to, kaj zgibanka tematizira (Kobe, 1987: 30).
Prva stopnja leporella: je običajno brez leposlovnega besedila. Namenjena je otrokom okoli drugega oz. tretjega leta starosti. Slike ali fotografije so celostranske, na njih pa so domače živali, živali iz gozda, živalskega vrta, cirkusa, igrače, vozila, jedi, števila od 1 do 10 ter različni prizori (Kobe, 1987: 30).
Slika 11: Živali Slika 12: Živali
Slikanica z naslovom Živali, je izšla pri založbi Mladinska knjiga, 2012. Slikanica ni iz zbirke Velika slikanica.
Druga stopnja je leporello s krajšim besedilom: v tej stopnji so že prisotna krajša besedila, gre za verze, ki pojasnjujejo slike na posameznih kartonih, na katerih so upodobljeni različni predmeti in pojmi, vsakdanji dogodki, katerih središče je otrok sam (otrok se zjutraj umiva, se oblači, se igra različne igre doma in na prostem, se športno uveljavlja v različnih letnih časih, je pri zdravniku, praznuje rojstni dan, gre v cirkus itd.). Za otroka, ki je gledalec slik, je takšna slikanica izredno zanimiva, saj jih spodbuja k sposobnosti prepoznavanja, poimenovanja in pomnenja, prepoznavanja svojega vsakdana. Ko otrok - bralec primerja z otrokom v slikanici, doživlja svet okoli sebe. Med drugo stopnjo sodi tudi leporello, ki s pomočjo izrazito akcijske, pripovedne ilustracije spodbuja otroka in posrednika k samostojnemu ustvarjanju na osnovi likovne pisave in pelje zgodbo skozi celo kartonko (Kobe 1987: 30−31).
Primer slikanice:
Slika 13: Lokomotivčki Slika 14: Lokomotivčki
Slikanica s krajšim besedilom z naslovom Lokomotivčki je izšla pri založbi Mladinska knjiga, 2012. Slikanica ni iz zbirke Velika slikanica.
Tretja stopnja je leporello s kratkimi ljudskimi in umetnimi otroškimi pesmicami z živobarvnimi ilustracijami: to je stopnja za otroke med drugim in tretjim letom, ki otroka uvaja v svet prave besedne umetnosti in ga seznanja s svetom ljudske in umetne otroške poezije. Otrok verze zelo rad posluša, si jih hitro zapomni in se posledično nanje tudi čustveno odziva. Otrok se tako rekoč igra z besedami, z verzi, s celo pesmico oziroma z njeno zvočno in likovno podobo. S harmonikasto zložljivim kartonskim leporellom otrok okoli drugega oziroma tretjega leta starosti spoznava »prvo« knjigo, ki pa ima še trpežne kartonaste liste. S to stopnjo se otrokom nekako odpre razsežni svet slikanice kot prve knjige s tankimi listi (Kobe, 1987: 31).
Primer slikanice:
Slika 15: Pasla je dekle pave Slika 16: Pasla je dekle pave
Harmonikasto zložena slikanica z naslovom Pasla dekle pave, slovenske ljudske pesmi za otroke, 1987, je izšla pri založbi Mladinska knjiga. Slikanica ni iz zbirke Velika slikanica.
Izvirna slovenska slikanica
Tako kot povsod po Evropi in v svetu, tudi slovenska povojna izvirna slikanica pozna vse tri zahtevnostne stopnje te specifične zvrsti knjige. Slovenska slikanica je glede na zahtevnostne stopnje izoblikovala sistematično, kontinuirano urejene specializirane slikaniške zbirke. Leta 1976 je prvi dve zahtevnostni stopnji (leporello in knjigo s trdimi listi) pokrivala knjižnica za predšolske otroke Najdihojca, tretjo zahtevnostno stopnjo, osrednji model slikanice, pa slikaniške zbirke Čebelica, Mala slikanica, Velika slikanica, Pobarvanke, Lastovke in Kurirčeva slikanica (Kobe, 1987: 32).
Slovenski ilustratorji in ilustratorke kot so Marlenka Stupica, Lidija Osterc, Ančka Gošnik- Godec, Jelka Reichman, Nada Lukežič, Jože Ciuho …, začetnih zahtevnostnih stopenj slikanice likovno nikakor niso podcenjevali, vendar so se jih lotili z resnimi ustvarjalnimi napori. V primerjavi s tem, kaj v svetovnem slikaniškem prostoru tematizirata prvi dve zahtevnostni stopnji te knjižne zvrsti, lahko za istovrstno slovensko izvirno produkcijo poudarimo, da se je ustvarjalno preizkusila v številnih značilnih tematskih smereh. Poseben poudarek je potrebno nameniti izvirnosti leporellov z izbori ljudskih in sodobnih umetnih otroških pesmi ter kartonskim zgibankam z zgodbami brez besed (Kobe, 1987: 32).
Slovenska izvirna slikanica v prvih dveh zahtevnostnih stopnjah ne pozna takoimenovanega foto-leporella, ki ju sodobni svetovni slikaniški prostor zelo upošteva (Kobe, 1987: 33).
1.2.1.2 Tipi Slikanice glede na ustvarjalni postopek
Glede na izhodišče ustvarjalnega postopka poznamo v evropskem in svetovnem slikaniškem prostoru več tipičnih modelov slikanic.
Avtorska slikanica
Ta model slikanice omogoča največ pogojev za nastanek slikanice v najčistejši avtentičnosti.
En avtor sam najbolje ve, kdaj bo za svoje slikaniške zamisli uporabil likovno in kdaj tekstovno pisavo, kakšen likovni izraz bo njegovi zamisli najbolje ustrezal, kdaj bo pot likovne in tekstovne pisave hkratna in kdaj se bosta medija izmenjavala v skupnem estetskem sporočilu. Marjana Kobe pravi, da je tip avtorske slikanice najodločnejše gibalo razvoja sodobne slikaniške zvrsti knjige nasploh (Kobe, 1987: 33−34).
Primer slikanice:
Slika 17: Polž Vladimir gre na štop
Avtorska slikanica Polž Vladimir gre na štop, 2003, avtorice Mojce Osojnik.
Soavtorja sta stalni ustvarjalni tim
Soavtorja soustvarjata hkrati, skupno kreirata besedno in likovno podobo slikanice, tako, da v ustvarjalnem procesu drug drugega spodbujata z novimi idejami; tako slikanica nastaja po skupnem konceptu.
Likovni soavtor dobi v delo sicer že izoblikovano besedilo, vendar ustvarja njegovo likovno podobo v tesnem sodelovanju s piscem zgodbe gre za ti. zakonski soustvarjalni tim.
Likovni oblikovalec slikanice je stalni, a ustvarjalno povsem samostojen ilustrator besedil istega avtorja (Kobe, 1987: 35).
Primer slikanice:
Slika 18: Juri Muri drugič v Afriki
Juri Muri drugič v Afriki, 2001, avtorja Toneta Pavčka in ilustratorke Marajnce Jemec Božič je primer slikanice, kjer sta avtorja stalni ustvarjalni tim.
Soavtorja nista stalna sodelavca Pri čemer je:
tekst tisti, ki je primaren in gre v nadaljnji oblikovalni postopek k likovnemu ustvarjalcu.
Likovni delež slikanice tisti, ki je primaren in gre v nadaljnji ustvarjalni postopek k besednemu soavtorju (Kobe, 1987: 36)
1.2.1.3 Razporeditev besedila in ilustracij v slikanici
Klasična slikanica
Le-ta je likovno oblikovana pravzaprav na način klasične knjižne ilustracije, se pravi na tak način, da je vsaka ilustracija samostojna slika. V takšni slikanici se bodisi v enakovrednem prostorskem sorazmerju enakomerno menjavata celostransko besedilo in celostranska slika, ali pa si – ob dvostranskih ilustracijah in ob menjavanju celostranskih slik z celostranskim besedilom – tekstovni in likovni delež tudi delita posamezno stran v primernem sorazmerju;
pogosto je besedilo pri tem »obrnjeno« s posameznimi ilustracijskimi elementi. Za obe različici tega tipa notranje likovno tekstovne urejenosti je značilno, da sta besedilo in ilustracija še dokaj samostojna elementa (Kobe, 1987: 37).
Primer slikanice:
Slika 19: Trnuljčica
Primer takšne slikanice je delo bratov Grimm – Jacoba in Wilhelma – z naslovom Trnuljčica, 1973.
Slikanica kjer se ilustracija razlije »čez svoj rob«
Tu se ilustracija razlije čez obe strani v knjigi in razleze tudi med besedilo. Besedilo ni več, prostorsko gledalo, tako zgoščeno – ne obsega celih strani, marveč je razdeljeno na manjše smiselne odlomke, ki pa so včasih že vključeni v ilustracijo (Kobe, 1987: 37).
To je slikanica, kjer likovni oblikovalec tekst suvereno reorganizira in ga, na novo organiziranega, vključuje v samo ilustracijo.
Še močnejšo prepletenost z likovnim deležem, in s tem še večjo vključenost v svojo likovno podobo, pa v tem tipu slikanice doživlja verzno in prozno besedilo. Pri tem tipu slikanice ilustrator posamezne besede, verze, pesmi grafično preoblikuje v prave likovne elemente svoje ilustracije. Pri tem je potrebno poudariti, da na tak način likovno, optično preurejen in v ilustracijo vkomponiran tekst povsem ohranja svojo lastno identiteto. (Kobe, 1987: 37−38).
Slika 20: Mamica, kje si?
Primer takšne slikanice je delo Julie Donaldson z naslovom Mamica kje si?, 2010.
1.2.1.4 Izbor besedila v slikanici
Sodobna leposlovna slikanica pri izboru besedila upošteva tako rekoč vse literarne zvrsti oz.
oblike, ki jih je mladinska književnost že preverila kot otroku v »dobi slikanic« doživljajsko najbližje, najbolj dostopne in zato tudi najbolj priljubljene. Takšna slikanica zajema ljudsko pripovedno prozo (pravljico, pripovedko, bajko, šalo itd.), otroško ljudsko pesem, klasična umetna pravljica pa basen, uganko itd. (Kobe, 1987: 38−39).
Slika 21: Mojca Pokrajculja
Primer takšne slikanice je Mojca Pokrajculja, koroška ljudska pripovedka, 1983.
1.2.1.5 Slikanica in iskanje novih likovnih možnosti
Za svetovni slikaniški prostor sta značilna dva inovativna ustvarjalna valova, ki pa sta močno vplivala na razvoj te zvrsti knjige. Za prvega so značilna iskanja v smeri pretanjene likovne prečiščenosti. Ta val se začenja v času ko Leo Lionni s svojo avtorsko slikanico Little Blue and Little Yellow (1959) radikalno poseže abstraktnima junakoma slikanice (»brezoblični« modri in rumeni madež), okrog katerih splete prisrčno družinsko zgodbico in sproži razcvet moderne likovne avantgardistične in eksperimentirajoče slikanice. Drugi val inovativnega likovnega eksperimenta doseže konec 60. let v Evropi svoj skrajni, snobistični vrh v slikaniški teoriji. Vzporedno s tematskim trendom antiavtoritarnosti oz. širše gledano vzporedno s slikaniškim trendom, ki si prizadeva pri izboru tematike subtilneje kot doslej prisluhniti senzibilnosti sodobnega otroka, pa postaja pisec v pozni drugi polovici kreativna za otroke.
Vse manj je vase in v odraslega knjižnega sladokusca zaverovanega čistega likovnega eksperimenta, vedno več pa t. i. dinamične, akcijske, pripovedne ilustracije (Kobe, 1987:
42−43).
Primer slikanice:
Slika 22: Little Blue and Little Yellow
https://www.google.si/search?q=little+blue+and+little+yellow&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X
&ei=5yBIUqbhH-qI4ASIq4DYDw&sqi=2&ved=0CCoQsAQ&biw=1366&bih=641&dpr=1 ,(15. 7. 2013)
1.2.1.6 Slikanica in iskanje novih funkcijskih možnosti
Osnovna funkcija leposlovne slikanice je estetska vzgoja otroka; besedilo in slika bogatita otrokov doživljajski svet in oblikujeta njegovo estetsko senzibilnost. Klasična leposlovna slikanica otroka duhovno aktivira na način, da mu v doživljajsko zaposlitev in potešitev ponudi verzno ali prozno literarno besedilo v ustrezni likovni vizualizaciji. Takšna slikanica otroku ponudi »že zagotovljeno« likovno tekstovno slikaniško celoto, kot sta si jo zamislila besedni in likovni ustvarjalec. V 60. letih se ob klasični slikanici prično pojavljati tudi druge inačice te likovne zvrsti, ki upoštevajo metodološko izhodišče in sproščene estetske igre s knjigo in njeno tekstovno-likovno vsebino. Ta tip slikanice skuša doživljajski naravnanosti sodobnega otroka ponuditi možnosti, da se lahko čim bolj neposredno vključi v sodelovalni in soustvarjalni odnos z odraslimi ustvarjalci slikanice.
Različice aktivizirajoče slikanice
Slikaniškega junaka si vsak otrok lahko zamišlja po svoje. Na osnovi pravil estetske igre, ki mu jo je ponudila slikanica, lahko otrok podobo lika, ki ga je doživljajsko prevzel, tudi »zunaj«
slikanice po mili volji nadaljuje igro po logiki lastne ustvarjalne domišljije. Slikanica, ki skuša motivirati otroka za sproščeno estetsko igro, to je tip slikanice, ki hkrati tudi otroka neposredno nagovori; vsaka stran slikanice zadaja otroku v tekstu ali sliki vprašanje, na katero mora otrok (iz teksta ali slike) najti odgovor, če hoče zgodbi doživljajsko slediti.
Tip slikanice, ki je po svoji besedni in likovni podobi kreirana tako, da brez otrokovega neposrednega sodelovanja razplet likovno tekstovnega dogajanja sploh ni mogoč. Otrok sproti, od strani do strani, rešuje presenetljive likovne ali tekstovne uganke, in od njegovih pravilnih reakcij je odvisen potek slikaniške zgodbe.
Slikanica, ki spodbuja otroka k povsem samostojni domišljijski in ustvarjalni igri, k čisti estetski igri, ki mu jo z domiselnim likovnim in ustreznim tekstovnim gradivom ponuja slikanica. To je tista slikanica, pri kateri so vsi listi v knjigi razrezani na tri pasove. S tem so na tri dele razrezane tudi podobe (z ustreznimi šaljivimi verzi). Tako lahko otrok preko igre sam ustvarja »novo« knjigo: ko ima možnost poljubno kombinirati posamezne likovne in verzne pasove.
Sodobna slikanica brez besed animira otroka na način, da mu ponudi pravo zgodbo, ki si jo je izmislil likovni ustvarjalec, in jo z likovno pisavo kontinuirano razpreda skozi vso knjigo, spodbujajoč bralca, da si jo doživljajsko prevede po logiki lastne ustvarjalne domišljije. Druga inačica slikanice brez besedila pa otroku ponudi na vsaki strani knjige drugačno situacijo (npr. smučišče, otroško igrišče, življenje v stolpnici itd.) kot grobi likovni material, iz katerega si vsak otrok sam, ali po odraslem posredniku, izmisli poljubno zgodbo.
Slikanica v kateri junaki spodbujajo otroka k nadaljevanju zgodbe na način, da mu slikanica ponudi na koncu knjige (ali v posebni prilogi) izrezljiv material in konkretne napotke, kako se otrok lahko vključi v igro, ki so jo v zgradbi slikanice pričeli junaki zgodbe, zdaj pa jo lahko nadaljujejo vsi skupaj tudi zunaj knjige.
Slikanica, ki ima v prilogi dodano slikovno gradivo, s katerim mora otrok likovno tekstovno vsebino slikanice na ustreznih mestih dopolniti po samostojnem preudarku (prilepiti na določeno mesto podobo glavnega junaka, kak drug za pripoved pomemben detalj ipd., da požene dogajanje naprej (Kobe,1987: 44−47).
1.2.2 MARIJA NIKOLAJEVA IN NJEN POGLED NA SLIKANICO
Če se najprej osredotočimo na naslovnico slikanice, si upamo trditi, da želi poleg mlajše populacije privabiti tudi starejšo. Vendar je potrebno poudariti, da je slikanica prva knjiga, s katero imajo otroci stik in na podlagi katere se otroci v naši družbi učijo vrednot in zabave;
učijo se poslušanja zgodb in obračanja strani in naučijo si želeti stvari, ki se kupijo in ne naredijo (Nikolajeva, 2001: 132).
Nikolajeva obravnava slikanico kot medij, v katerem sta beseda ter slika povezani in sovpadata, zato prejemnik doživi njun smisel tako kot pri filmu − skozi interakcijo različnih komunikacijskih sredstev. Potemtakem je slikanica dvodimenzionalna, saj se v njej besedilo in slika kot dve različni obliki komunikacije, spajata v povsem novo zvrst (Nikolajeva, 2001:
6−7).
Bistvo knjige je spoznanje, da besede in slike delujejo drugače v jeziku in v našem dojemanju, pa vendarle se združita v slikanici. Besede so konvencionalne, simbolne in arbitrarne, kar pomeni, da nimajo nobene podobnosti s tem, kar predstavljajo in so predmet družbene pogodbe, ki se je moramo naučiti. Slike pa so ikone, ki so povezane s pomenom zgodbe.
Besede v stavkih ponavadi silijo bralca k nadaljnem branju, medtem pa slike upočasnijo opazovanje gledalca, ker oči opazijo več. Slike so tudi manj primerne za prikazovanje vzroka in posledice ter časovnega zaporedja nekega dogajanja. Namen besed je predvsem pospešitev neke pripovedi, medtem pa slike zastopajo stališče, ki poudarja in predstavlja otroškega bralca in na ta način zagotavlja smisel povedanega (Nikolajeva, 2001: 115−117).
Če so besede in slike simetrične, potem pripovedujejo isto zgodbo, če pa so komplementarne, pa se besede in slike dopolnjujejo. Najbolje ravnovesje je doseženo takrat, ko sta si dve sporočili v nasprotju ali pa se nepopolno prekrivata. V takem primeru besedilo bralcu dopušča svobodo pri interpretaciji; bralec mora preučiti besede in si na ta način ustvariti lastno sliko o zgodbi. Ilustracija pa ga omejuje, saj prikazuje dejansko sliko. To ustvarja umetniško napetost, ker vključuje bralca v zgodbo. Le-to se zgodi redko, in sicer le takrat, ko sta pisatelj in ilustrator ista (Nikolajeva, 2001: 61).
V knjigi How Picturebooks Work − Kako delujejo slikanice poskuša avtorica raziskati dinamičen odnos med besedo in sliko v otroški literaturi. Slikanica obravnava dinamično interakcijo med besedilom in sliko ter omogoča več vrst komunikacije med bralcem in ilustracijo. Skratka različne ilustracije proizvajajo različne interakcije besedila (simetrična, komplementarna, stopnjevana interakcija) (Nikolajeva, 2001, str. 1−9) Slikanica je kombinacija dveh ravni komunikacije, in sicer verbalne in vizualne. Da bi se lahko doseglo bistvo zgodbe, ilustracijo v slikanici narekuje besedilo. Knjiga obravnava slikanice kot posebno zvrst književnosti in kulturo tistih, ki učijo otroke o drugih načinih komuniciranja.
Kot take avtorji razvijajo posebne teorije, terminologije in orodja za razpravo o obliki slikanic (Nikolajeva, 2001: 66−69).
Slikanica je knjiga, v kateri so ilustracije tako pomembne kot je besedilo v zgodbi ali pa celo bolj. Vendar pa je potrebno poudariti, da imajo lahko ilustracije zgolj le dekorativno funkcijo, ki naj bi pri odraslih predvsem vzbudila nostalgijo, pri otroci pa radovednost (Nikolajeva, 2001: 6).
Če se nekoliko dotaknemo nekaterih značilnosti slikanice, avtorica pravi, da slikanica vsebuje različne karakteristike, in sicer od zunanjih (kot je na primer zunanjost lika, način kako se premika), psiholoških in filozofskih karakteristik, ki so lahko predstavljene skozi dogajanje.
Nekatere od njih je težko opredeliti, tako se na primer z določitvijo imena liku določi njegov značaj, a na drugi strani je značajske lastnosti vizualno težko predstaviti in se jih prikazuje z gestami. Značilnost slikanic pa je tudi povečava, ki bralcem omogoča intenzivnejši stik z junaki zgodbe (Nikolajeva, 2001: 172−174).
Avtorica pravi, da je glavna oseba vedno postavljena v središče ilustracije. Kadar je glavni lik v slikanici predmet ali žival: le-ta ima lastnosti človeka in ima svoj značaj, nikakor pa se ga ne opredeljuje kot ˝ono˝. V slikanici se spolu ravno tako ne pripisuje posebna vloga, kajti slikanica ni namenjena bralcem ženskega oziroma moškega spola, ampak bralcem v določenem starostnem obdobju. Ravno tako tudi starost ni prezicno definirana, zato ilustracije narekujejo le velikost likov (potemtakem bi lahko sklepali, da je za manjši lik otrok.
(Nikolajeva, 2001: 83−90).
Nenazadnje velja omeniti, da slikanice vsebinsko temeljijo na klasičnih in sodobnih pripovedih, od ostalih oblik pripovedi pa se razlikujejo po načinu komuniciranja z bralcem, ki je lahko verbalni ali vizualni (Nikolajeva, 2001: 5−6).
Velja omeniti še klasifikacijo Sandre Beckett, ki zajema umetniške knjige za otroke kot najbolj inovativne slikanice, ki brišejo meje med odraslimi ter otroškimi knjigami; brezbesedne slikanice, ki ponujajo drugačno sliko kot tiste z besedilom (str. 81); slikanice z iluzijo, ki
poudarjajo umetniško domišljijo (str. 147); slikanice z aluzijo na likovno umetnost, ki zajema širok spekter prepovedanih tem (str. 211); zvezdniške slikanice, ki pa so verjetno najbolj zanimive. Tako v slikanici pripoveduje o Madonnini dogodivščini s svojimi knjigami, Princu Charlesu in drugimi. Z zvezdniškimi slikanicami pa tudi zvezdniki upajo, da se bo razširil njihov krog oboževalcev (str. 224, http://books.google.si).
V empiričnem delu je leposlovna slikaniška knjižna zbirka Velika slikanica, ki je pri založbi Mladinska knjiga pričela izhajati leta 1967 in izhaja še danes, razvrščena po različnih kriterijih, razvrstitve pa dopolnjujejo grafi, ki prikazujejo številčna ali odstotkovna razmerja.
Pod okriljem različnih urednikov (Kristina Brenkova 1967−1972, Niko Grafenauer 1972−1996, Andrej Ilc 1996−2012, Irena Matko Lukan 2012−), je do leta 2012 izšlo 268 slikanic.
2 EMPIRIČNI DEL
2.1 ABECEDNI SEZNAM NASLOVOV ZBIRKE VELIKA SLIKANICA
V naslednjem poglavju bodo po abecednem kriteruju naštete vse slikanice od leta 1967 do leta 2012.
IZIDI V ZBIRKI VELIKA SLIKANICA OD LETA 1967 DO LETA 2012:
1
1. 105 LUBENIC Zupančič, Beno A
2. A VEŠ, KOLIKO TE IMAM RAD McBratney, Sam
3. A VEŠ, KOLIKO TE IMAM RAD VSE LETO McBratney, Sam 4. ABECEDA NA POLJU IN V GOZDU Župančič, Oton
5. ABECEDARIJA Zajc, Dane
6. AH, TI ZDRAVNIKI Sokolov, Cvetka
7. ALADINOVA ČUDEŽNA SVETILKA Makarovič, Svetlana 8. ALENČICA, SESTRA GREGČEV slovenska ljudska pesem 9. ALI TE LAHKO OBJAMEM MOČNO? Kodrič, Neli
10. ANDERSENOVE PRAVLJICE Andersen, Hans Christian 11. ANTONTON Vitez, Grigor
12. ARNE NA POTEPU Novak, Marjeta 13. AVTOZAVER Grafenauer, Niko B
14. BEDAK JURČEK Andersen, Hans Christian 15. BI SE GNETLI NA TEJ METLI? Donaldson, Julia 16. BOBEK IN BARČICA Štefan, Anja
17. BOŽIČEK Kunnas, Mauri, Kunnas, Tarja 18. BOŽIČNI MEDO Whybrow, Ian
19. BRATEC IN SESTRICA Grimm, Jacob, Grimm, Wilhelm 20. BRIDKA LUDVIKOVA BITKA Zajc, Dane
C
21. CEPECEPETAVČEK Suhadolčan, Leopold 22. CESARJEV SLAVEC Andersen, Hans Christian
23. CESARJEVA NOVA OBLAČILA Andersen, Hans Christian 24. CICIBAN, CICIBAN, DOBER DAN Župančič, Oton
25. CICIBANIJA Lainšček, Feri
26. CICIDO slovenske narodne in ponarodele pesmi za otroke Č
27. ČEBELICA MAJA IN NJENI PRIJATELJI Čepčeková, Elena 28. ČUDEŽNO DREVO Stupica, Marlenka
D
29. DAJMO, KARELČEK, ŠE EN GOL! Berner, Rotraut Susanne 30. DEČEK NA BELEM OBLAKU Kokelj, Nina
31. DEKLICA LASTOVICA slovenska ljudska pravljica 32. DEKLICA NA SONČNEM ŽARKU Ingolič, Anton
33. DIKO V ŽIVALSKEM VRTU Vipotnik, Janez 34. DOBRO JUTRO japonska slikanica
35. DREVESNA TOVARIŠIJA Kalaš, Ivan
36. DVANAJST DARIL ZA BOŽIČKA Kunnas, Mauri, Kunnas, Tarja 37. DVANAJST MESECEV Stupica, Marija Lucija
38. DVANAJST SLONOV Suhadolčan, Leopold E
F
39. FANTEK IN PUČKA Peroci, Ela
40. FIŽOLČEK, OGELČEK IN SLAMICA slovenske pravljice iz Saržente pri Čedadu G
41. GRDI RAČEK Andersen, Hans Christian
42. GRIMMOVE PRAVLJICE V STRIPU Berner, Rotraut Susanne 43. GULIVER MED PRITLIKAVCI Swift, Jonathan
H
44. HI, KONJIČEK Černej, Anica
45. HIŠA, KI BI RADA IMELA SONCE Osojnik, Mojca 46. HIŠICA BREZ NAPISA Snoj, Jože
47. HIŠICA IZ KOCK Peroci, Ela
48. HIŠKA, MAJHNA KOT MIŠKA Donaldson, Julia 49. HIŠNIKOV DAN Jurca, Branka
50. HUDIČEVA VOLNA slovenska ljudska pravljica I
51. IŠČEMO HIŠICO Štefan, Anja J
52. JANČEK JEŽEK slovenska ljudska pravljica
53. JANKO IN METKA Grimm, Jacob, Grimm, Wilhelm 54. JEDCA MESCA Strniša, Gregor
55. JELEN JARKO Rodrian, Fred 56. JURE KVAK KVAK Vegri, Saša
57. JURI MURI DRUGIČ V AFRIKI Pavček, Tone 58. JURI MURI V AFRIKI Pavček, Tone
K
59. KAKO JE DIMNIKARČEK POTOVAL PO SVETU Glocko, Peter 60. KAKO JE GNEZDILA SRAKA SOFIJA Osojnik, Mojca
61. KAM PA KAM, MODRI MEDVEDEK Manček, Marjan 62. KAM SE JE SKRIL KROJAČEK HLAČEK Suhadolčan, Leopold 63. KDO JE NAPRAVIL VIDKU SRAJČICO Levstik, Fran
64. KDO SE SKRIVA V TEMI Šafránek, Ota 65. KEKČEVE ZGODBE Vandot, Josip 66. KEKEC GRE NA POT Vandot, Josip 67. KEKEC IN BEDANEC Vandot, Josip 68. KEKEC IN BOTRA PEHTA Vandot, Josip 69. KEKEC IN PRISANK Vandot, Josip 70. KEKEC OZDRAVI MOJCO Vandot, Josip 71. KEKEC SE VRNE Vandot, Josip
72. KONJIČKI IZ KROMPIRJA Major, Nándor 73. KOTIČEK NA KONCU SVETA Štefan, Anja 74. KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI Jurčič, Josip 75. KRALJ DROZGOBRAD Grimm, Jacob; Grimm, Wilhelm 76. KRALJIČNA NA ZRNU GRAHA Andersen, Hans Christian 77. KRESNA NOČ Trdina, Janez
78. KRESNICA PODNEVNICA Kovač, Polonca
79. KRIVOPETNICE IN ZLATOROG trentarska ljudska 80. KROJAČEK HLAČEK Suhadolčan, Leopold
81. KUŽA LUŽA Leopold, Suhadolčan L
82. LAHKIH NOG NAOKROG Župančič, Oton 83. LALALA Peroci, Ela
84. LESTEV IN SIRČEK Košuta, Miroslav 85. LETEČA HIŠICA Zajc, Dane
86. LETEČI KOVČEK Andersen, Hans Christian 87. LEVI DEVŽEJ Prežihov, Voranc
88. LOKOMOTIVA, LOKOMOTIVA Grafenauer, Niko 89. LONČEK NA PIKE Štefan, Anja
90. LUČKA REGRAT Strniša,Gregor M
91. MAČEK IN VRAG Joyce, James
92. MAČEK MAČKURSON Makarovič, Svetlana 93. MAČEK MURI Kovič, Kajetan
94. MAČJA PREDILNICA Makarovič, Svetlana 95. MAČJI SEJEM Kovič, Kajetan
96. MAKALONCA Saleški Finžgar, Fran
97. MALA MARJETICA IN GOZDNI MOŽ Brest, Vida 98. MALA MORSKA DEKLICA Andersen, Hans Christian 99. MALI MEDO Kovač, Polonca
100. MALI RIMSKI CIRKUS Rozman Roza, Andrej 101. MAMICA, KJE SI? Donaldson, Julia
102. MARTIN KRPAN Levstik, Fran
103. MARTIN KRPAN – V ANGLEŠČINI Levstik, Fran 104. MEDVED IN MALI Gehrmann, Katja
105. MEDVEDEK, KAJ DELAŠ? Remškar, Slavica 106. MEDVEDKI SLADKOSNEDKI Kosovel, Srečko 107. MEHURČKI Župančič, Oton
108. MELJE, MELJE MLINČEK Štefan, Anja 109. METULJČICA Schrroeder, Binette
110. MIHEC GRE PRVIČ OKROG SVETA Rozman, Andrej 111. MIŠEK MIŠKO IN BELAMIŠKA Lainšček, Feri 112. MIŠKO POLENO Jurca, Branka
113. MIŠKOLIN Ribičič, Josip
114. MIZICA POGRNI SE Grimm, Jacob; Grimm, Wilhelm 115. MIŽEKMIŽ Štampe Žmavc, Bina
116. MLADA BREDA Zajc, Dane 117. MODRI ZAJEC Peroci, Ela
118. MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON Peroci, Ela 119. MOJCA POKRAJCULJA koroška pripovedka 120. MOŽIČEK MED DIMNIKI Kovačič, Lojze 121. MRMRAČKI Schmidt, Annie M. G.
122. MUC IN MAC Tanská, Nataša 123. MUCA COPATARICA Peroci, Ela N
124. NAJDIHOJCA Levstik, Fran
125. NAJMOČNEJŠI FANTEK NA SVETU Kovačič, Lojze 126. NAJPRISRČNEJŠI VELIKAN Donaldson, Julia 127. NANA, MALA OPICA Ribičič, Josip
128. NAŠ DIKO Vipotnik, Janez 129. NEREDKO! Mav Hrovat, Nina 130. NEVSAKDANJE POTOVANJE Škerl, Ada O
131. O GOSKICI, KI SE JE UČILA PETI Hroch, Karel 132. O MIŠKI, KI JE ZBIRALA POGUM Mav Hrovat, Nina 133. O POVODNEM MOŽU slovenska ljudska pravljica 134. O PSIČKU, KI JE IMEL DEČKA Jarunková, Klára 135. O TOMAŽU, KI SE NI BAL TEME Jarunková, Klára 136. O TREH GRAHIH slovenska ljudska pravljica 137. O ZMAJU, KI JE ŽELEL BITI KRALJ Pregl, Slavko 138. OBISK ZA MEDVEDA Becker, Bonny
139. OBUTI MAČEK Pearrault, Charels
140. OD LINTVERNA slovenska ljudska pravljica 141. OLIVIJA Falconer, Ian
P
142. PAJACEK IN PUNČKA Kovič, Kajetan 143. PALČICA Andersen, Hans Christian 144. PAPAGAJ BINE Mate, Miha
145. PASTIR Valjavec, Matija
146. PASTIRČEK slovenska ljudska pravljica
147. PASTIRICA IN DIMNIKAR Andersen, Hans Christian 148. PEDENJPED Grafenauer, Niko
149. PEKARNA MIŠMAŠ Makarovič, Svetlana 150. PEPELKA Grimm, Jacob; Grimm, Wilhelm 151. PESMI O MIŠKU IN BELAMIŠKI Lainšček, Feri 152. PET BRATOV slovenska ljudska pravljica 153. PETER IN VOLK Prokofjev, Sergej
154. PETER KLEPEC Bevk, France
155. PIKO DINOZAVER Suhadolčan, Leopold 156. PISANO OKNO Makarovič, Svetlana 157. PLAŠČEK ZA BARBARO Zupan, Vitomil 158. POBEGLI ROBOT Pečjak, Vid
159. POGUMNI KROJAČEK Grimm, Jacob; Grimm, Wilhelm 160. POKONCI IZPOD KORENIN Olfers, Sibylle
161. POLJUB ZA PRINCESO KVAKICO Simonović, Ifgenija 162. POLŽ NA POTEPU NA KITOVEM REPU Donaldson, Julia 163. POLŽ VLADIMIR GRE NA ŠTOP Osojnik, Mojca
164. PONOČI NIKOLI NE VEŠ Sokolov, Cvetka 165. POPRAVLJALNICA IGRAČ Štampe Žmavc, Bina 166. POREDNI ZAJČEK Jurca, Branka
167. POTAMČEK Chagnoux, Christine
168. POTEPUH IN NOČNA LUČKA Makarovič, Svetlana 169. POTOVANJE Z BRŠLJANOM Strniša, Gregor 170. POTOVANJE ZA NOSOM Kovačič, Lojze 171. POŽREŠNI PUJSEK JO Feustel, Inge
172. PRAVLJICA NA VISOKIH PETAH Cerkovnik, Marja 173. PRAVLJICA O CARJU SALTANU S. Pušnik, Aleksander
174. PRAVLJICE (PASTIRČEK, O POVODNEM MOŽU, O TREH GRAHIH, ZLATA PTICA) slovenske ljudske pravljice
175. PRAZNIČNA PRAVLJICA Cerkovnik, Marja 176. PRIŠEL JE LEV Krakar, Lojze
177. PRITISNI TUKAJ Tullet, Herve
178. PRODAJAMO ZA GUMBE Brest, Vida 179. PUHKOVA KRESNA NOČ Mihelič, Mira 180. PUNČKA IN VELIKAN Kodrič Filipčič, Neli R
181. RAČKA PUHAČKA Zorman, Ivo 182. RAD BI Lainšček, Feri
183. RDEČA KAPICA Grimm, Jacob; Grimm, Wilhelm 184. REPA VELIKANKA Tolstoj, Aleksej
185. ROPOTALO IN PTICE Bor, Matej S
186. SANJSKA MIŠKA Snoj, Jože
187. SAPRAMIŠKA Makarovič, Svetlana 188. SLONČEK Kipling, Rudyard
189. SLOVENIAN FALKS TALES ljudske pravljice
190. SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE slovenske ljudske pravljice
191. SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE – prenovljene slovenske ljudske pravljice 192. SLOVENSKE PRAVLJICE IN ENA NEMŠKA V STRIPU Schmidt, Matjaž
193. SMEJALNIK IN CVILILNA ZAVORA Pregl, Slavko 194. SNEGULJČICA Grimm, Jacob; Grimm, Wilhelm 195. SNEŽICA IN ROŽICA Grimm, Jacob; Grimm, Wilhelm 196. SONCE IN SONČICE Pavček, Tone
197. SREČANJE S POVODNIM KONJEM Ingolič, Anton 198. SREČNI KRALJEVIČ Wilde, Oscar
199. STARA HIŠA ŠT. 3 Peroci, Ela 200. STO UGANK Štefan, Anja
201. STRAŠNI LOVEC BUMBUM Pavček, Tone
202. STRIC HLADILNIK, BOBEN SREČE IN KAN. Kovač, Polonca 203. SVINJSKI PASTIR Andersen, Hans Christian
Š
204. ŠIVILJA IN ŠKARJICE Kette, Dragotin
205. ŠKRAT KUZMA DOBI NAGRADO Makarovič, Svetlana 206. ŠOLA NI ZAME! Sokolov, Cvetka
207. ŠVIGA ŠVAGA, ČEZ DVA PRAGA – 100 UGANK uganke T
208. TAKO NENAVADEN MUC Riffaud, Madeleine 209. TINČEK UJAME SONCE Kulnik, Marica
210. TINKATONKA Vipotnik, Janez
211. TIVA IN DVANAJST MESECEV Kokelj, Nina, Antonić, Kruno 212. TRDOGLAV IN MARJETICA Miličinski, Fran
213. TRI BOTRE LISIČICE rezijska ljudska pravljica 214. TRI MIŠKE, TRI MUCE, TRI DRUGE REČI Kruss, James 215. TRIJE PRAŠIČKI angleška ljudska pravljica
216. TRIJE RAZBOJNIKI Ungerer, Tomi
217. TRNULJČICA Grimm, Jacob, Grimm, Wilhelm 218. TURJAŠKA ROZAMUNDA Prešeren, France U
219. UGANKE – 100 + 1 Rozman Roza, Andrej 220. URŠKA Rozman Roza, Andrej
V
221. VAL Lee, Suzy
222. VDOVIN SIN beloruska ljudska pravljica 223. VELIKA SKRIVNOST Battut, Erich
224. VELIKE MISLI MALEGA MUCA Manček, Marjan 225. VNUČKI ROPOTULJČKI Berger, Aleš
226. VOLK IN SEDEM KOZLIČKOV Grimm, Jacob; Grimm, Wilhelm 227. VOLK IN SEDEM KOZLIČKOV ruska ljudska pravljica
228. VRTEC PRI VESELI KRAVI Godec Schmidt, Jelka 229. VSE NAŠE DRUŽINE Maxeiner, Alexandra
230. VZHODNO OD SONCA IN ZAHODNO OD MESECA norveška ljudska pravljica 231. VŽIGALNIK Andersen, Hans Christian
Z
232. Z VAMI SE IGRA KROJAČEK HLAČEK Suhadolčan, Leopold 233. ZAJČEK SIVI NAGAJIVI otroške ljudske pesmice o živalih 234. ZAKLETA HIŠKA Snoj, Jože
235. ZALJUBLJENI ŽABEC Velthuijs, Max
236. ZBRANE PRIGODE PETRA ZAJCA Potter, Beatrix 237. ZDRAVILNO JABOLKO slovenska ljudska pravljica 238. ZELIŠČA MALE ČAROVNICE Kovač, Polonca 239. ZGODBA O LEVIH IN LEVČKU Kovačič, Lojze 240. ZGODBA O SIDRU Stepančič, Damijan
241. ZGODBE IZ ŽELODJEGA GOZDA Donaldson Julia
242. ZIMA, ZIMA BELA Duša, Zdravko; Godec Schmidt, Jelka; Manček, Marjan;
Milčinski, Frane; Novy, Lili; Praprotnik-Zupančič, Lilijana; Rozman, Andrej;
Štefan, Anja; Voglar, Mira; Župančič, Oton 243. ZLATA LADJA Kovič, Kajetan
244. ZLATA PTICA slovenska ljudska pravljica 245. ZLATA RIBICA slovenska ljudska pravljica
246. ZLATO SREČO NOSIMO, VSEM LJUDEM JO TROSIMO Andersen, Hans Christian;
Bitenc, Janez; Brenk, Kristina; Brest, Vida; Černej, Anica; Lindgren, Astrid;
Makarovič, Svetlana; Prešeren, France; Štefan, Anja; Nikolajevič Tolstoj, Lev 247. ZMAJ DIRENDAJ Kovič, Kajetan
248. ZMAJ V OKNU Godina, Ferdo
249. ZMAJČKOV ROJSTNI DAN Mate, Miha 250. ZRCALCE Vitez, Grigor
251. ZVERJASEC Donaldson, Julia 252. ZVERJAŠČEK Donaldson, Julia
253. ZVERJAŠČEVA SESTAVLJANKA Donaldson, Julia 254. ZVERJAŠČKOVA SESTAVLJANKA Donaldson, Julia 255. ZVEZDICA ZASPANKA Milčinski, Frane
256. ZVEZDNI TOLARJI Grimm, Jacob; Grimm, Wilhelm Ž
257. ŽABEC IN PRAV POSEBEN DAN Velthuijs, Max 258. ŽABEC IN TUJEC Velthuijs, Max
259. ŽABEC IN ZAKLAD Velthuijs, Max 260. ŽABEC JE ŽALOSTEN Velthuijs, Max 261. ŽABEC SE BOJI Velthuijs, Max
262. ŽABEC SREČA PRIJATELJA Velthuijs, Max 263. ŽABJI KRALJ Grimm, Jacob, Grimm, Wilhelm 264. ŽIRAFA PRIPOVEDUJE Femenić, Stanislav 265. ŽIVALI NA DVORIŠČU Zajc, Dane
266. ŽIVALSKA OLIMPIADA Makarovič, Svetlana 267. ŽOGICA NOGICA Malík, Jan
268. ŽREBIČEK BREZ POTNEGA LISTA Jurca, Branka
Graf 1: Število izdanih knjig razvrščenih po abecednem redu
Graf prikazuje število knjig iz zbirke Velika slikanica, ki so izšle pod določeno črko. Razberemo lahko, da je pod črko P izšlo največ naslovov, pod črko E pa ni izšla nobena knjiga.
Graf 2: Število izdanih knjig razvrščenih po abecednem redu
V naslednjem seznamu, bodo kronološko razporejene vse slikanice od prve izdaje leta 1967 do leta 2012.
2.2 KRONOLOŠKI SEZNAM NASLOVOV ZBIRKE VELIKA SLIKANICA
1. 1967 PASTIR Valjavec, Matija
2. 1969 STRAŠNI LOVEC BUMBUM Pavček, Tone 3. 1970 KEKEC GRE NA POT Vandot, Josip 4. 1970 KEKEC IN BOTRA PEHTA Vandot, Josip 5. 1970 KEKEC OZDRAVI MOJCO Vandot, Josip 6. 1970 KEKEC SE VRNE Vandot, Josip
7. 1970 KROJAČEK HLAČEK Suhodolčan, Leopold 8. 1970 MARTIN KRPAN Levstik, Fran
9. 1970 MIŠKOLIN Ribičič, Josip
10. 1970 RDEČA KAPICA Grimm, Jacob, Grimm Wilhelm 11. 1971 KDO SE SKRIVA V TEMI Šafránek, Ota
12. 1971 POŽREŠNI PUJSEK JO Feustel, Inge 13. 1972 105 LUBENIC Zupančič, Beno 14. 1972 BRATEC IN SESTRICA Jurca, Branka 15. 1972 DIKO V ŽIVALSKEM VRTU Vipotnik, Janez 16. 1972 DOBRO JUTRO japonska slikanica
17. 1972 KONJIČKI IZ KROMPIRJA Major, Nándor 18. 1972 KROJAČEK HLAČEK Suhodolčan, Leopold 19. 1972 MARTIN KRPAN Levstik, Fran
20. 1972 MIŠKOLIN Ribičič, Josip 21. 1972 MUC IN MAC Tanská, Nataša 22. 1972 NAŠ DIKO Vipotnik, Janez
23. 1972 O POVODNEM MOŽU slovenska ljudska pravljica 24. 1972 O TREH GRAHIH slovenska ljudska pravljica 25. 1972 PASTIRČEK slovenska ljudska pravljica 26. 1972 POREDNI ZAJČEK Jurca, Branka
27. 1972 POTOVANJE ZA NOSOM Kovačič, Lojze 28. 1972 PUHKOVA KRESNA NOČ Mihelič, Mira 29. 1972 ZLATA PTICA slovenska ljudska pravljica 30. 1972 ŽIRAFA PRIPOVEDUJE Femenić, Stanislav
31. 1973 ALENČICA, SESTRA GREGČEVA slovenska ljudska pesem 32. 1973 HIŠICA IZ KOCK Peroci, Ela
33. 1973 KDO JE NAPRAVIL VIDKU SRAJČICO Levstik, Fran 34. 1973 KEKČEVE ZGODBEVandot, Josip
35. 1973 KRALJIČNA NA ZRNU GRAHA Andersen, Hans Christian 36. 1973 NEVSAKDANJE POTOVANJE Škerl, Ada
37. 1973 PRAVLJICA NA VISOKIH PETAH Cerkovnik, Marja 38. 1973 RDEČA KAPICA Grimm, Jacob, Grimm Wilhelm 39. 1973 STARA HIŠA ŠT. 3 Peroci, Ela
40. 1973 TRNULJČICA Grimm, Jacob, Grimm, Wilhelm
41. 1974 ALADINOVA ČUDEŽNA SVETILKA Makarovič, Svetlana 42. 1974 KAM SE JE SKRIL KROJAČEK HLAČEK Suhodolčan, Leopold 43. 1974 LAHKIH NOG NAOKROG Župančič, Oton
44. 1974 MIŠKOLIN Ribičič, Josip
45. 1974 MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON Peroci, Ela
46. 1974 MOŽIČEK MED DIMNIKI Kovačič, Lojze
47. 1974 O PSIČKU, KI JE IMEL DEČKA Jurunková, Klára 48. 1974 PEKARNA MIŠMAŠ Makarovič, Svetlana 49. 1974 POBEGLI ROBOT Pečjak, Vid
50. 1974 PRAZNIČNA PRAVLJICA Cerkovnik, Marja
51. 1974 ŠKRAT KUZMA DOBI NAGRADO Makarovič, Svetlana 52. 1974 TRI MIŠKE, TRI MUCE, TRI DRUGE REČI Kruss, Janez 53. 1975 ABECEDARIJA Zajc, Dane
54. 1975 JANKO IN METKA Grimm, Jacob, Grimm, Wilhelm 55. 1975 JURE KVAK KVAK Vegri, Saša
56. 1975 KAKO JE DIMNIKARČEK POTOVAL PO SVETU Glocko, Peter 57. 1975 LALALA Peroci, Ela
58. 1975 MAČEK MURI Kovič, Kajetan 59. 1975 MARTIN KRPAN Levstik, Fran 60. 1975 MODRI ZAJEC Peroci, Ela 61. 1975 MUCA COPATARICA Peroci, Ela
62. 1975 PEPELKA Grimm, Jacob, Grimm, Wilhelm 63. 1975 PISANO OKNO Makarovič, Svetlana 64. 1975 POTAMČEK Chagnoux, Christine 65. 1975 ŽIVALI NA DVORIŠČU Zajc, Dane 66. 1976 AVTOZAVER Grafenauer, Niko
67. 1976 DEKLICA NA SONČNEM ŽARKU Ingolič, Anton 68. 1976 DVANAJST SLONOV Suhodolčan, Leopold 69. 1976 HIŠNIKOV DAN Jurca, Branka
70. 1976 MOJCA POKRAJCULJA koroška pripovedka 71. 1976 PALČICA Andersen, Hans Christian
72. 1976 PRAVLJICE (PASTIRČEK, O POVODNEM MOŽU, O TREH GRAHIH, ZLATA PTICA) slovenske ljudske pravljice
73. 1976 PRODAJAMO ZA GUMBE Brest, Vida
74. 1976 RDEČA KAPICA Grimm, Jacob, Grimm Wilhelm 75. 1976 SAPRAMIŠKA Makarovič, Svetlana
76. 1976 SNEGULJČICA Grimm, Jacob, Grimm, Wilhelm 77. 1976 ŠIVILJA IN ŠKARJICE Kette, Dragotin
78. 1976 TRI BOTRE LISIČICE rezijska ljudska pravljica 79. 1976 ŽIVALSKA OLIMPIADA Makarovič, Svetlana 80. 1977 KEKČEVE ZGODBE Vandot, Josip
81. 1977 KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI Jurčič, Josip 82. 1977 MAČEK MURI Kovič, Kajetan
83. 1977 NAJMOČNEJŠI FANTEK NA SVETU Kovačič, Lojze 84. 1977 PLAŠČEK ZA BARBARO Zupan, Vitomil
85. 1977 POKONCI IZPOD KORENIN Olfers, Sibylle
86. 1977 POTEPUH IN NOČNA LUČKA Makarovič, Svetlana 87. 1977 TINKATONKA Vipotnik, Janez
88. 1977 VŽIGALNIK Andersen, Hans Christian 89. 1978 HIŠICA BREZ NAPISA Snoj, Jože 90. 1978 JURI MURI V AFRIKI Pavček, Tone
