• Rezultati Niso Bili Najdeni

5 Samostojni visokošolski zavodi

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "5 Samostojni visokošolski zavodi"

Copied!
29
0
0

Celotno besedilo

(1)

5 Samostojni

visokošolski

zavodi

(2)

Samostojni visokošolski zavodi

Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici

Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici je nova visokošolska institu- cija, akreditirana v letu2005. Septembra2006se bo priˇcelo prvo študij- sko leto2006/2007, ki obsega dva akreditirana in javno veljavna študijska programa, ki tvorita povezano celoto. Triletni univerzitetni dodiplomski program prava izobražuje za pridobitev širokega strokovnega znanja s po- droˇcja pravnih znanosti ter usposablja za doloˇcene pravne poklice, hkrati pa omogoˇca vpis na dvoletni podiplomski študijski program za pridobitev magisterija prava, ki usposablja za akademske in najzahtevnejše praktiˇcne pravne poklice. Študij upošteva sodobne smernice in imperative razvoja visokega šolstva v Republiki Sloveniji in v skladu s temi temelji na nasle- dnjih izhodišˇcih in zastavljenih ciljih:

Študij je na vseh stopnjah naˇcrtovan tako, da predmetnik in predmetni uˇcni naˇcrti upoštevajo sedanje in bodoˇce evropske razsežnosti slovenskega pravnega sistema.

K ustanovitvi fakultete je med drugim pripeljalo tudi pomanjkanje visokošolskih izobraževalnih ustanov na Primorskem. Cilji ustanovitve Evropske pravne fakultete v Novi Gorici so:

• poveˇcati število vpisnih mest v dodiplomskem izobraževanju za pravne poklice na nacionalni ravni in zagotoviti možnosti za re- dni in izredni študij pravnih znanost veˇcjemu deležu potencialno zainteresiranih kandidatov,

• prispevati k poveˇcanju števila podiplomskih študentov in diploman- tov podiplomskega študija na podroˇcju znanosti,

(3)

Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici

• poudarjati pomen povezanosti pravne teorije s pravno prakso z vkljuˇcevanjem prakse v zasnovani kreditni sistem na ravni dodi- plomskega programa,

• zagotavljati popolno mobilnost študentov na nacionalni in medna- rodni ravni z jasno zasnovano strukturo kreditnega sistema, v celoti izhajajoˇco iz evropskega kreditnega sistema (ects),

• poveˇcevati in poudarjati pomen samostojnega študijskega in razisko- valnega dela ob mentorstvu, kar bo zagotavljalo predvsem ovredno- tenje takšnega naˇcina dela v okviru kreditnega sistema,

• prispevati k razvoju slovenske pravne znanosti s spodbujanjem in usmerjanjem aktivnega raziskovalnega dela študentov, zlasti na podi- plomski ravni, ter s spodbujanjem vkljuˇcevanja v temeljne in aplika- tivne raziskovalne projekte in obnavljanjem raziskovalnih izsledkov v domaˇcih in tujih znanstvenih publikacijah.

(4)

Samostojni visokošolski zavodi

Fakulteta za podiplomski humanistiˇcni študij –

Institutum Studiorum Humanitatis

opis aktivnosti evalvacije

Za ocenitev kakovosti študijskih programov Institutum Studiorum Hu- manitatis – Fakulteta za podiplomski humanistiˇcni študij, Ljubljana (ish) že pet let uporablja evalvacijske vprašalnike za ocenitev izvedbe predavanj in seminarjev na posameznih modulih oz. predmetih.

Vsak evalvacijski vprašalnik je sestavljen iz treh sklopov: prvi del vpra- šalnika sprašuje po informacijah o slušateljih in slušateljicah posameznega modula (ali so študenti ish ali drugih fakultet, katerega letnika in štu- dijskega programa, kolikšen del predavanj so poslušali ipd.). Drugi, naj- obširnejši del vprašalnika, slušatelje in slušateljice vabi k numeriˇcnemu ocenjevanju izvedbe predavanj (ˇce so dobili dovolj informacij o predava- njih, ocenjujejo tudi didaktiˇcno-metodiˇcni pristop predavatelja, njihovo dosegljivost in kooperativnost itd.). Tretji del vprašalnika pa ocenjevalce poziva, da podajo svoje opisne odgovore o ustreznosti ˇcasa predavanj, o glavnih odlikah in morebitnih slabostih ocenjevanega modula, sprašuje po pripombah in predlogih, ki bi izboljšali kakovost predavanj.

Vprašalnike razdelijo med vse slušatelje in slušateljice, ki so obisko- vali predavanja v okviru posameznega modula. Vprašalnike posredujejo z e-pošto, vprašalnik pa je dostopen tudi v skupni mapi za vse uporabnike

(5)

Fakulteta za podiplomski humanistiˇcni študij –ish

fakultetnih raˇcunalnikov. Ocenjevalci lahko svoje ocene vraˇcajo na tri na- ˇcine: na elektronski naslov evalvacija@ish.si, ˇce želijo veˇcjo anonimnost jih vraˇcajo v poseben predal Evalvacija na hodniku fakultetnih prostorov ali pa pošljejo po pošti. Za seznam slušateljev posameznega modula upora- bljajo prezenˇcne liste. Ob vsakem predavanju oz. seminarju predavatelj na prezenˇcno listo naveden svoje ime, naslov predavanja, študijski program ali smer, datum in uro predavanja, nato pa lista zaokroži med prisotnimi študenti, ki nanjo (poljubno) vpišejo svoje ime in elektronski kontakt. S tem ish zbira podatke o številu slušateljev posameznih predavanj in se- minarjev in tudi elektronske naslove, na katere ob zakljuˇcku predavanj razpošljejo evalvacijske vprašalnike za oceno izvedenih predavanj.

V študijskem letu 2004/2005 so vprašalnike med študente prviˇc raz- delili po zakljuˇcku predavanj,17.6.2005. Ker je bil odziv zelo skromen, so evalvacijske vprašalnike med študente ponovno razposlali ob koncu poletnih semestralnih poˇcitnic,24.8.2005. Po tem datumu je izpolnjene evalvacijske vprašalnike skupaj vrnilo30,2% ocenjevalcev, od tega jih je 63,6% prispelo po e-pošti, 16% jih je prispelo po navadni pošti,20,4% jih je bilo oddanih v za to namenjenem predalu na hodnikuish.

Rezultate evalvacije za akademsko leto2004/2005 je zbrala in evalva- cijsko poroˇcilo sestavila vodja referata za študij ter z njim preko e-pošte 24.11.2005 seznanila vse v 2004/2005 sodelujoˇce predavatelje, nosilce modulov ter koordinatorje študijskih programov in smeri. Evalvacijsko poroˇcilo je bilo, skupaj s vsebinskim in finanˇcnim,29.11.2005poslano na mvzt. Dne 13.12.2005 je bila evalvacija predavanj2004/2005 obravna- vana in sprejeta na87. seji senataish. Evalvacijsko poroˇcilo je objavljeno na spletni strani referata za študij (http://www.ish.si/d_os_referat.htm), kjer je že evalvacijsko poroˇcilo za študijsko leto2003/2004, skupaj s vse- binskimi poroˇcili preteklih študijskih let.

kratka ocena stanja

Veˇcina sodelujoˇcih v evalvaciji so študenti ish, vendar je med vsemi iz- polnjenimi vprašalniki tudi13,6% zunanjih slušateljev predavanj na ish, ki študirajo na drugih fakultetah. Vsa predavanja na ishso namreˇc javna in dostopna vsej zainteresirani javnosti. Urnik predavanj je izobešen in sproti osvežen na oglasni deski na hodniku fakultete, objavljen pa tudi na spletni strani http://www.ish.si/urnik.htm. Vabila za predavanja gostov iz tujine so objavljena še na strani http://www.ish.si/novice.htm, razposlana po elektronski listi sodelavcev, študentov ter raznih institucij in poslana za objavo v prilogiZnanost ˇcasnikaDelo.

V skladu z rezultati evalvacij v preteklih akademskih letih je ish za

(6)

Samostojni visokošolski zavodi

ocenjevanje izvedbe predavanj in seminarjev v študijskem letu2004/2005 popravila numeriˇcno lestvico ocenjevanja, da ne bi veˇc prišlo do napak pri izbiri ocene, in nekoliko oklestila prvi del vprašalnika, ki sprašuje po in- formacijah o slušateljih. Vrednost ocenjevalne lestvice je ostala enaka (od 1, ki izraža negativno oceno do7, ki izraža popolno soglasje), le oznaˇcbo, kaj pomeni posamezna številka se je premaknilo nad lestvico. Tako ni bilo veˇc napak ocenjevanja, ko bi ocenjevalci namesto ene od številk obkrožili besedo (»sploh ne« ali »povsem da«).

Kar 91% vseh ocenjevalcev je mnenja, naj se predavanja še naprej iz- vajajo kot doslej, to je v popoldanskem in veˇcernem ˇcasu. ish bo tako nadaljevala redno izvajanje predavanj in seminarjev, to je med tednom, od ponedeljka do petka, med15. in 21. uro, saj se izkazuje, da popoldanska in veˇcerna predavanja ustrezajo vsem študentom, tudi tistim s študent- skim statusom, med katerimi mnogi delajo preko študentskih servisov.

Dopoldanski ˇcas se namenja zagovorom magistrskih nalog in doktorskih disertacij, konferencam in okroglim mizam, raznim sestankom, zaseda- njem senataish, komisije za študentske zadeve ipd.

Kar nekaj pripomb se je nanašalo na nepopolne sezname priporoˇcene literature in nasploh je vprašanje »Ali je bila priporoˇcena literatura do- segljiva« prejelo najnižje ocene. V skladu tudi s temi pripombami jeish zaˇcela dopolnjevati sezname priporoˇcene literature ne le pri posameznih modulih, paˇc pa posebej pri posameznih predavateljih: tako dopolnjeni seznami literature za nekatere module so že objavljeni na spletni strani knjižniceish(http://www.ish.si/∼ljish8/knjiznica.html).

ish bo tudi v prihodnje veˇc pozornosti namenila metodologiji obli- kovanja evalvacijskih vprašalnikov in metodologiji zbiranja ter urejanja podatkov. Oblikovan bo fleksibilni sistem spremljanja kakovosti uˇcnega procesa, v katerega so vpeti vsi akterji podiplomskega izobraževanja: štu- denti, predavatelji, koordinatorji študijskih programov in administrativno osebje.

(7)

Samostojni visokošolski zavodi

iedc

Poslovna šola Bled,

Fakulteta za podiplomski študij

managementa

opis aktivnosti samoevalvacije

Na iedc – Poslovni šoli Bled, Fakulteti za podiplomski študij manage- menta (iedc) izvaja meritve in analize organizacijski tim podiplomskega študija, rezultate in nadaljnje korake obravnava in sprejema komisija za podiplomski študij na svojih sejah. Aktivnosti samoevalvacije v preteklem letu so potekale v obliki vprašalnikov in/ali priprave poroˇcil na treh rav- neh: študentje, predavatelji in administrativno osebje, sodelujoˇca podjetja in organizacije.

Študentje so ocenjevali:

• uporabnost vsebine predavanj,

• naˇcin pouˇcevanja in posredovanja znanja ter

• kakovost organizacije predavanj,

• vpetost v domaˇce in mednarodno poslovno okolje.

Predavatelji:

• kakovost študentov,

• pogoji dela in oprema,

(8)

Samostojni visokošolski zavodi

• administrativna podpora,

• komunikacija in obvešˇcanje,

• pedagoško in raziskovalno delo,

• razvoj novih programov,

• vodenje in strategija.

Administrativno osebje:

• pogoji dela in oprema,

• sodelovanje predavateljev,

• komunikacija in obvešˇcanje,

• vodenje in strategija.

Sodelujoˇca podjetja in druge organizacije:

• komunikacija in obvešˇcanje,

• kakovost storitev,

• kakovost raziskav,

• vpetost v poslovno okolje (domaˇce in mednarodno).

kratka ocena stanja

iedc glede na opravljene evalvacije in zastavljene cilje v preteklem letu ugotavlja naslednje:

• Ocene študentov so vzpodbudne, saj so uspešnost profesorjev- predavateljev in predavanj v primerjavi s preteklim letom ovrednotili še višje. Ocene uporabnosti, pouˇcevanja in organizacije so v najvišji petini lestvice, ki pomeni najvišjo kakovost (na lestvici od 1 do 5 se ocene gibljejo nad4). Posebno zadovoljstvo so študentje izrazili z uvedeno novostjo v programu, t. i. Raziskovalnim tednom, katerega prvi rezultati kažejo izboljšanje razumevanja in kakovosti magistr- skih raziskovalnih del, medtem ko je bilo izraženo nezadovoljstvo s postavljanjem novih in strožjih pravil.

• Predavatelji so v svojih poroˇcilih pohvalili pogoje za delo ter izrazili zadovoljstvo z administrativno podporo ter pripravo standardov ka- kovosti ter transparentnih pravil, obenem pa so opozorili na izzive na podroˇcju oblikovanja in priprave novih programov.

• Administrativno osebje je potrdilo dobre delovne pogoje ter izrazilo zadovoljstvo s sodelovanjem predavateljev, medtem ko je nekoliko manj zadovoljno z upoštevanjem rokov (tako predavateljev kot štu- dentov).

(9)

iedc– Poslovna šola Bled

• Podjetja in organizacije so ocenili kakovost storitev na podroˇcju iz- obraževanja kot zelo dobro, ravno tako vpetost v poslovno okolje, ter izrazili željo po veˇcjem sodelovanju tudi na podroˇcju raziskav in razvoja. ˇCeprav so ocenili, da so zadostno obvešˇceni o aktivnostih, pa si želijo veˇc povabil in iniciativ za skupne aktivnosti.

V prihodnjem letu želijo na iedc svoja prizadevanja osredotoˇciti na izboljšave naslednjih podroˇcij oz. uresniˇcevanje naslednjih ciljev:

• Poveˇcati kakovost raziskovalnega in pedagoškega dela:

1. Dodatno izboljšati vsebino in uˇcinkovitost Raziskovalnega tedna z namenom veˇcje kakovosti in krajšega ˇcasa dokonˇcanja magistrskih nalog.

2. Še izboljšati komunikacijo med mentorji, študenti in vodstvom fakultete ter podjetji in drugimi organizacijami.

3. Zahtevati bolj jasno opredelitev uˇcnih izidov ter redno spremlja- nje uresniˇcevanja zastavljenih uˇcnih izidov. Transparentno ter ce- lovito ovrednotenje znanja in obvešˇcanje o le-tem.

4. Vzpodbuditi razvoj skupnih raziskovalnih projektov s podjetji in organizacijami.

• Oblikovati nove študijske programe v partnerskem sodelovanju s tu- jimi univerzami, študenti in podjetji/organizacijami (doslej poteka odliˇcno sodelovanje na individualni ravni, s posameznimi profesorji).

• Razviti mehanizem za uˇcinkovitejše obvešˇcanje vseh sodelujoˇcih ter za vzpodbudo k boljši medsebojni komunikaciji (za okrepitev sode- lovanja ter za doseganje celovitosti in interdisciplinarnosti).

• Nadalje razvijati standarde kakovosti na podroˇcjih, kjer to še ni ure- jeno in doloˇceno.

• Nadalje razvijati in opredeliti kazalnike uspeha.

(10)

Samostojni visokošolski zavodi

Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana

V študijskem letu2004/2005je Mednarodna podiplomska šola Jožefa Ste- fana (mpš) prviˇc izvajala podiplomske študijske programe.

Usmeritev v kakovost

mpšsi je zastavila kljuˇcno nalogo: doseˇci vrhunsko kakovost v integraciji raziskovanja z izobraževanjem in prenosom znanja v inovacije. Senatmpš je imenoval delovno skupino za kakovost, ki je sestavljena iz predstav- nikov znanstvenih podroˇcij podiplomskega študija in študentov. Delovna skupina deluje v povezavi s študijsko komisijo in v svoje delo po potrebi neposredno vkljuˇcuje podiplomce ter uˇcitelje, mentorje in komentorje iz industrije in storitvenih dejavnosti.

smernice in akcije za doseganje kakovosti

Pri celotnem delu mpš so bile upoštevane splošne smernice nkkvš ter specifiˇcne smernice soustanoviteljevmpš. Izpeljane so bile naslednje ak- cije:

• Svetovanje glede vstopnih kvalifikacij podiplomcev: svetovanje po- tencialnim kandidatom ob predstavitvah programov ter študijskih in vpisnih pogojev neposredno v delovnih organizacijah; individualni pogovori potencialnih mentorjev s podiplomci ob vpisu.

• Svetovanje za doseganje pogojev za napredovanje podiplomcev: sve- tovanje je bilo izvajano za vsak program posebej v skupinskih in

(11)

Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana

individualnih pogovorih predstojnikov programov, mentorjev in ko- mentorjev s podiplomci.

• Vgrajevanje samoevalvacije v vsak modul programa: sprotna presoja kakovosti izvajanja programa je bila med letom opravljana na sestan- kih delovnih organov mpš (projektne mentorske skupine, delovna skupina za kakovost); ob zakljuˇcku študijskega leta je delovna sku- pina za kakovost vpeljala neobvezno anketo med podiplomci o iz- vajanju študija pri posameznih predmetih. Anketa je bila izpeljana pri veˇc kot polovici predmetov. Vprašalnik je vkljuˇceval17vprašanj o kakovosti izvajanja predmetov in raziskovalnih projektov, posebno vprašanje za oceno skupne obremenitve pri posameznem predmetu v urah ter povabilo za dodatne predloge in pripombe. Analiza od- govorov na anketo je pokazala pri veˇcini predmetov zelo zadovoljive rezultate, opozorila pa je tudi na nekatere pomanjkljivosti. Delovna skupina za kakovost je o ugotovitvah poroˇcala študijski komisiji in senatumpš, ki sta sprožila neposredne dogovore za izboljšave pri po- sameznih uˇciteljih. Rezultati analize so bili na vpogled posameznim nosilcem predmetov. Za naslednje študijsko leto naˇcrtujempšanke- tiranje, ki bo zajelo vse predmete.

• Neposredni stiki dekana s podiplomci: vsak semester je bilo organi- zirano neposredno sreˇcanje dekanampšs podiplomci, na katerem so bila v zelo odprtem dialogu obravnavana vprašanje kakovosti študija na mpš, kakovosti dela pri posameznih predmetih in kakovosti in- dividualnega raziskovalnega dela podiplomcev. Dekan je posredoval individualne in širše ocene iz teh razgovorov posameznim uˇciteljem in še posebej mentorjem in komentorjem podiplomcev. Podiplomci so bili spodbujani, da se po potrebi osebno obrnejo na dekana, oba prodekana, glavnega tajnika in predstojnike oddelkov. V tem sklopu je bilo opravljenih veˇc kot sto pogovorov, kar je omogoˇcilo sprotno reševanje manjših problemov.

• Ekspertno ocenjevanje programskih modulov: mpšje tako za celo- vite programe kot za posamezne predmete zaprosila za – zaenkrat neformalna – mnenja predvsem eksperte iz organizacij soustanovi- teljev in partnerjev (11pomembnih slovenskih gospodarskih družb) ter vrsto uglednih tujih ekspertov, ki so predavali na Institutu Jožef Stefan inmpš.

• Ocenjevanje znanstvenoraziskovalnega dela: senat, študijska komi- sija in delovna skupina za kakovost so izvajanje znanstvenorazisko-

(12)

Samostojni visokošolski zavodi

valnega dela ocenjevali po splošno sprejetih predpisih in kriterijih ter spodbujali predstavljanje dosežkov v okviru projektnih skupin in pripravo objav. Posebno skrb je vodstvo mpšnamenjalo umešˇcanju podiplomcev v industrijske raziskovalne projekte. Za naˇcrtovanje in spremljanje izvajanja teh projektov so bile oblikovane mešane ek- spertne skupine iz vrst mentorjev in drugih raziskovalcev mpš ter somentorjev in ekspertov iz delovnih organizacij, ki so opravili veˇc kot petdeset pogovorov neposredno v industriji.

kratka ocena stanja Samoevalvacija kot neogibni proces

Zampšje znaˇcilen projektno zasnovan študij, ki terja kritiˇcno presojo in nenehno spodbujanje uspešnosti sodelovanja med uˇciteljimpšin drugimi raziskovalci ter razvojnimi strokovnjaki in vodilnimi organi zaposlovalcev iz industrije, storitvenih in drugih dejavnosti v sklopu projektov, v katere so umešˇceni podiplomci. V tako zasnovanem pristopu je samoevalvacija redni in neogibni proces ter kot tak postaja sestavina vsakodnevnega dela.

Zato jempšpoleg aktivnosti, zajetih v doloˇcbah statutampšna tem po- droˇcju, na podlagi izkušenj razvila tudi vrsto prej opisanih postopkov v vsakodnevni praksi.

Doseganje uˇcinkovitosti študija

Študijske obveznosti je uspešno opravilo79% podiplomcev, ki so napre- dovali v višji letnik. Analiza vkljuˇcenosti podiplomcev v raziskovalne pro- jekte (glej preglednico) je pokazala, da so bili najbolj uspešni podiplomci, ki so bili vkljuˇceni v industrijske projekte, saj so prav vsi napredovali v višji letnik. Podobno je pri mladih raziskovalcih na inštitutih, kjer je samo en podiplomec iz osebnih razlogov prekinil študij. Manj pa so bili uspešni tisti, ki so bili vkljuˇceni v raziskovalne projekte na inštitutih le kot zunanji sodelavci in niso imeli podpore zaposlovalcev.mpšbo skušala za te zasno- vati model združevanja interesov, ki naj bi tudi podiplomcem iz majhnih organizacij ali posameznikom širil možnosti razvoja.

Analiza uspešnosti podiplomcev po vrsti raziskovalnih projektov

Vrsta projekta Raziskovalni na inštitutih Razvojni iz gospodarstva Število Uspešni Delež Število Uspešni Delež

Mladi raziskovalci 10 9 90% 1 1 100%

Drugi 42 31 74% 5 5 100%

(13)

Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana

Doseganje uˇcinkovitosti raziskovanja Vsi podiplomcimpšso bili vkljuˇceni v:

• raziskovalne projekte na inštitutih kot mladi raziskovalci,

• raziskovalne projekte na inštitutih kot zunanji sodelavci,

• industrijske projekte kot mladi raziskovalci iz gospodarstva,

• industrijske projekte, ki jih je neposredno financiralo podjetje podi- plomca.

Ceprav jeˇ mpšdelovala šele prvo leto, je osem podiplomcev objavilo že devet znanstvenih ˇclankov v revijah z relativno visokim indeksomsci (2,335ter celo3,322). Glede na priprave objav je priˇcakovati, da se bo v naslednjem študijskem letu število ˇclankov bistveno poveˇcalo, v pripravi pa so tudi patentne prijave.

(14)

Samostojni visokošolski zavodi

Politehnika Nova Gorica

Politehnika Nova Gorica (png) je samostojni visokošolski zavod, ki se ukvarja z visokošolskim izobraževanjem na dodiplomskem in podiplom- skem nivoju ter z znanstvenoraziskovalno dejavnostjo. Pedagoško dejav- nost izvaja v okviru šestih šol: Šole za znanosti o okolju, Poslovno- tehniške šole, Šole za slovenske študije Stanislava Škrabca, Šole za apli- kativno naravoslovje, Šole za vinogradništvo in vinarstvo ter Podiplomske šole. Raziskovalna dejavnost pa poteka v okviru štirih laboratorijev, dveh raziskovalnih centrov in enega instituta (laboratorij za raziskave v okolju, laboratorij za astrofiziko osnovnih delcev, laboratorij za epitaksijo in na- nostrukture, laboratorij za veˇcfazne procese, center za okoljsko in športno fiziologijo, center za raziskave atmosfere ter institut za kulturne študije).

Strokovna in študijska literatura je raziskovalcem, študentom ter širši jav- nosti na razpolago v moderno opremljeni knjižnicipng, Založbapngpa skrbi za izdajanje uˇcbenikov, skript, zbornikov in drugih del.

Sprotno ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti študija in raziskovalnega dela je organizirano v skladu z Merili za ugotavljanje, spremljanje in zago- tavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znan- stvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela, ki jih je sprejela nkkvš. Pri tem so smiselno upoštevana tudi Merila za akreditacijo viso- košolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list rs, št.101/2004).

Za študijsko leto2004/2005je bilo pripravljeno razširjeno samoevalvacij- sko poroˇcilo za celotno png. Dobljene rezultate za posamezne študijske programe so obravnavali vodje in senati šol, ki programe izvajajo. Pre- dloge za izboljšave so podali predsedniku in predstojnikupng. Zakljuˇcno poroˇcilo o spremljanju kakovosti pedagoškega in raziskovalnega dela je obravnaval in sprejel senatpngna svoji redni37. seji dne11.1.2006.

(15)

Politehnika Nova Gorica

Vsaka šola je spremljala kakovost izvajanja svojih študijskih programov s pomoˇcjo statistiˇcnih kazalcev: informiranost kandidatov pred vpisom;

vpis v prvi letnik; prehodnost med letniki in število diplomantov; uspeh po predmetih; opravljanje delovne prakse po podjetjih; povpreˇcna doba študija do diplome. Mnenja študentov o kakovosti vsebine in izvajanja programa so redno zbirali s štirimi tematskimi anketami: študentska an- keta za oceno kakovosti predavanj posameznih predavateljev; študentska anketa za oceno študijskega programa; študentska anketa za oceno prak- tiˇcnega usposabljanja; vprašalnik o informiranju kandidatov pred vpisom na študijski program. Na podlagi analiz študentskih anket so bili opra- vljeni individualni razgovori s predavatelji. V septembru2005je Poslovno tehniška šola png organizirala celodnevno delavnico, ki je bila v celoti posveˇcena kakovosti pedagoškega dela. Šole so tudi spremljale in spod- bujale mobilnosti študentov preko kreditnega sistemaects. Izmenljivost in mobilnost študentovpng in njihovo vkljuˇcevanje v evropski visoko- šolski prostor omogoˇca tudi certifikat Erasmus university charter, ki ga je png pridobila v letu 2003. Poleg tega je potekalo redno spremljanje strukture akademskega in administrativnega osebja, pri ˇcemer je bil pou- darek namenjen naslednjim vidikom: izbor in habilitacije uˇciteljev; stro- kovna usposobljenost administrativnega osebja; zagotavljanje ustreznega razmerja med številom pedagoškega osebja in številom študentov; spre- mljanje in spodbujanje znanstvenega in strokovnega napredovanja ozi- roma izobraževanja akademskega in administrativnega osebja.

V okviru študentske pisarne je organizirana pomoˇc diplomantom pri iskanju prve zaposlitve. Za študente zadnjega letnika je bilo organizirano predavanje o tem, kako uˇcinkovito iskati zaposlitev. Posebna skrb pa je posveˇcena tudi spremljanju zaposljivosti diplomantov in zbiranju povra- tnih informacij od diplomantov o relevantnosti pridobljenih znanj na trgu dela, pri ˇcemer sodeluje tudi Alumni klubpng. Analize kažejo, da je za- posljivost diplomantov v prvih šestih mesecih po diplomi zelo visoka (nad 90%).

V študijskem letu 2004/2005 je png poleg obstojeˇcih podiplomskih študijskih programov Znanosti o okolju, Karakterizacija materialov in Krasoslovje zaˇcela izvajati tudi podiplomski študijski program Interkul- turni študij – primerjalni študij idej in kultur. Na vseh štirih študijskih programih je bilo v tem letu vpisanih 88študentov, kar kaže na veliko zanimanje za ponujene podiplomske študijske programe png. Podatki o uspehu študentov pri študiju in pri individualnem raziskovalnem delu ka- žejo, da se vsi programi izvajajo uspešno, kakovostno in uˇcinkovito. Uspe-

(16)

Samostojni visokošolski zavodi

šnost izvajanja podiplomskega študija se odraža tudi z uspešnimi zagovori kakovostnih doktoratov in magistrskih nalog ter s številnimi objavami re- zultatov raziskovalnega dela študentov v uveljavljenih mednarodnih revi- jah:98znanstvenih in strokovnih ˇclankov in39kratkih prispevkov s kon- ferenc. V to število niso vštete objave študentov, ki so pred kratkim zaklju- ˇcili študij in še objavljajo dela, ki so vezana na njihove raziskave v okviru doktorskih in magistrskih nalog.pngje v študijskem letu2004/2005po- delila dva magisterija in promovirala pet doktorjev znanosti. V komisiji za zagovor magistrskega ali doktorskega dela je vedno prisoten en ˇclan iz tuje univerze, s ˇcimer zagotavljajo primerljivost kakovosti magistrskih in doktorskih del z uveljavljenimi standardi v svetu.

Pedagoško in raziskovalno delo na pngsta tesno povezana. Pedagoški delavci so vkljuˇceni v raziskovalno delo, oziroma raziskovalni delavci v pedagoško. V raziskovalno delo so vkljuˇceni tudi podiplomski študentje.

Evalvacija raziskovalnega dela je pokazala, da ta poteka uspešno, na kar posebej kažejo številne publikacij v mednarodnih recenziranih revijah in število domaˇcih in mednarodnih raziskovalnih projektov ter drugih med- narodnih raziskovalnih sodelovanj. V letu2005so raziskovalci zaposleni na pngobjavili108izvirnih znanstvenih ˇclankov v mednarodnih revijah,13 vabljenih predavanj in144prispevkov na mednarodnih konferencah. Kot pomemben pokazatelj uspešnosti raziskovalnega dela so tudi sodelovanja z gospodarstvom in prenos tehnologij in znanja v tržno okolje. Aplikativne in razvojne dejavnosti prispevajo znaten delež prihodkovpng. Tesno po- vezovanje s podjetji tako poteka preko praktiˇcnega usposabljanja študen- tov v podjetjih ter preko seminarskih, raziskovalnih in diplomskih nalog na dodiplomskih študijskih programih. Na podiplomskih programih se izobražujejo študentje in mladi raziskovalci iz gospodarstva. Njihove ma- gistrske in doktorske teme so izrazito aplikativno usmerjene, namenjene reševanju konkretnih problemov iz prakse. Za poglabljanje sodelovanja z gospodarstvom jepngfebruarja2005 organizirala sreˇcanje s kadrovskimi delavci podjetij iz regije.

pngje v študijskem letu2004/2005posvetila posebno pozornost reše- vanju pereˇce prostorske problematike, povezane z izvajanjem obstojeˇcih in dveh novih dodiplomskih študijskih programov. V sodelovanju s Slo- vensko skupnostjo v Gorici poteka prenova stavbe bivšega liceja Primož Trubar v Gorici, v katerem bo za izvajanje pedagoške dejavnostipngna razpolago šest predavalnic, raˇcunalniška uˇcilnica, študentski laboratoriji, knjižnica, arhiv in kabineti za predavatelje v skupni površini 1590 m².

V sodelovanju z Obˇcino Ajdovšˇcina pa so bila pridobljena sredstva za

(17)

Politehnika Nova Gorica

obnovo stavbe bivše vojašnice v Ajdovšˇcini v skupni površini 2200 m², namenjene tako za potrebe pedagoške kot raziskovalne dejavnosti png.

Knjižnicapngse je preselila v veˇcje in primernejše prostore, v naslednjem letu bo opremljen še dodatni prostor za ˇcitalnico.

V študijskem letu 2004/2005 je potekala prenova vseh dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov napngv skladu s smernicami bo- lonjske deklaracije. Trije študijski programi prve in druge stopnje so v postopku akreditacije, prenova ostalih pa je v teku. Prenovo študijskih programov je spremljala tudi institucionalna prenovapng. Dosedanja sta- tusna ureditevpngv obliki samostojnega visokošolskega zavoda je postala omejujoˇca za njen nadaljnji razvoj, zato jepngv letošnjem letu, na pod- lagi sklepa senata in upravnega odbora png, na svetrs za visoko šolstvo naslovila vlogo za spremembo statusa png v univerzo. Univerza v Novi Gorici bo nedržavna, raziskovalna in študentom prijazna univerza, katere temeljno poslanstvo je zagotavljanje visoko kakovostnega visokošolskega izobraževanja na vseh treh stopnjah in hkrati ustvarjanje novih znanj v harmoniˇcnem odnosu med študenti, visokošolskimi uˇcitelji in razisko- valci ter skrbi za prenos tega znanja na mlajše generacije in v podjetniško okolje.

(18)

Samostojni visokošolski zavodi

Visoka

komercialna šola Celje

Visokošolski zavod Visoka komercialna šola Celje (vkš) je bil ustano- vljen18.2.2004. Svet rs za visoko šolstvo je 4.6.2004 potrdil študijski program Komerciala za pridobitev visoke strokovne izobrazbe. Študij je organiziran kot redni in izredni. Izredni študij izvajajo tudi na dislociranih enotah v Mariboru in Ljubljani. Študijski program, pripravljen po naˇcelih bolonjske deklaracije, so priˇceli izvajati18.10.2004.

Poslanstvo vkšje zagotavljati gospodarstvu, javnemu in tretjemu sek- torju visoko ekonomsko usposobljene kadre za opravljanje pomembnih del v organizacijah. Z delovanjem v Celju želijo približati možnost pri- dobivanja visoke strokovne izobrazbe študentov celjsko-savinjske regije in jih pritegniti z edinstveno programsko usmerjenostjo. Prav programska usmerjenost je ta, ki bo pritegnila tudi v drugih izobraževalnih središˇcih.

Osnovni cilj visokošolskega programa Komerciala je izobrazba študen- tov za opravljanje visoko strokovnega dela in nalog s podroˇcja komercial- nega poslovanja. Povezanost programa s prakso bo omogoˇcila usposablja- nje visoko kakovostnih diplomantov z uporabnim znanjem za gospodar- stvo in javni sektor na evropski ravni.

Študij bodo študentje zakljuˇcili z diplomskim delom ter pridobili na- slov diplomirani ekonomist. Študijski program je ovrednoten s kreditnimi toˇckami, kar študentom omogoˇca, da posamezni semester študirajo na drugi visoki šoli ali fakulteti doma ali v tujini.

Ker je program vkšusmerjen v prvi vrsti v prakso, profesorji vkšne prihajajo le iz akademske sfere, temveˇc tudi iz gospodarstva. Prav tako pa na predavanjih obˇcasno sodelujejo tudi priznani in uveljavljeni strokov- njaki iz prakse.

(19)

Visoka komercialna šola Celje

Senat vkš je na svoji 8. seji dne 3.11.2005 v skladu z Zakonom o visokem šolstvu in statutom vkš imenoval štiriˇclansko komisijo za samoevalvacijo iz vrst visokošolskih uˇciteljev, študentov in strokovno- administrativnega osebja za dobo dveh let.

Nekatere aktivnosti na podroˇcju spremljanja in zagotavljanja kakovo- sti so se sicer priˇcele že prvo študijsko leto. Tako so v študijskem letu 2004/2005 pri vseh predmetih ob koncu predavanj izvedli ankete med študenti o zadovoljstvu z izvedbo programov pri posameznih predmetih, delom profesorjev in asistentov ter delom šole kot organizacije. Enake ankete bodo izvedli tudi v letošnjem študijskem letu in v prihodnjih le- tih, da bodo lahko kontinuirano spremljali zadovoljstvo svojih študentov.

Poleg tega pa je komisija za samoevalvacijo že sklenila, da bo v letošnjem študijskem letu izvedla tudi anketiranje profesorjev, delodajalcev in pri- pravila vprašalnike za diplomante, ki jih bo prviˇc izvedla leto kasneje, ko bo dobila prve diplomante.

Komisija za samoevalvacijo je na sestanku15.12.2005notranje oprede- lila cilje in namen programsko/institucionalne samoevalvacije in z njimi povezane vidike, ki jih je posredovala senatu šole, ki bo o njih razpravljal na svoji prihodnji seji. Tako opredeljeni cilji bodo predstavljali izhodišˇce samoevalvacijskega procesa navkš.

Nosilci posameznih predmetov so v veliki veˇcini pripravili skripta in zbirko vaj, ki je namenjena posebej za program Komercialavkš. Priˇceli so tudi z aktivnosti z odprtjem knjižnice, za katero so kupili ustrezne pro- store in nabavili temeljno literaturo. Šola je kupila tudi statistiˇcni program za družboslovne znanostispss.14, ki bo študente uvedel v poznavanje evi- dentiranja problemov komercialnega podroˇcja, analiz ter iskanja ustreznih rešitev. Eden izmed ciljev programavkšje bodoˇce diplomante pripraviti na uporabo najnovejše informacijske in komunikacijske tehnologije. Štu- dijski program Komerciala omogoˇca študentom, da se v skladu z lastnimi interesi in sedanjimi, kot tudi bodoˇcimi potrebami organizacije, v kateri bodo zaposleni, usposobijo za strokovno in vodstveno delo. Na ta na- ˇcin bodo lahko prispevali k uspešnosti in razvoju organizacije ter celotne družbe.

(20)

Samostojni visokošolski zavodi

gea College – Visoka šola za podjetništvo

opis aktivnosti samoevalvacije

Od zaˇcetka svojega delovanja pred desetimi leti, gea College – Visoka šola za podjetništvo (všp) v skladu s svojim poslanstvom skrbi za stalno zviševanje kakovosti in uˇcinkovitosti dela. V ta namen so tudi v akadem- skem letu2004/2005 izvajali samoevalvacijo. Spremljanje in ocenjevanje kakovosti je potekalo na osnovi naslednjih meril in postopkov:

• Odliˇcnost predavateljev – na podlagi prostovoljnih anonimnih ele- ktronskih anket so dobili oceno dela vseh predavateljev s strani štu- dentov; na podlagi pridobljenih rezultatov, ki so jih obravnavali ko- legij dekana in katedre, je bil izbran najboljši profesor; trije med najslabšimi ne sodelujejo veˇc v pedagoškem procesu.

• Odliˇcnost študentov – na podlagi višine povpreˇcne ocene in anket sošolcev ter predavateljev so ugotavljali, kdo so najboljši redni, izre- dni in mednarodni študenti; organi, ki so bili vkljuˇceni v postopek, so študentski svet in kolegij dekana; ob dnevu šole je bil izbran naj- boljši študent iz vrst rednih, izrednih in mednarodnih študentov.

• Uporabnost predmeta za bodoˇci poklic – na podlagi prostovoljnih anonimnih elektronskih anket so ugotavljali, koliko je po ocenah študentov posamezni predmet koristen za pridobitev nujno potreb- nih znanj in vešˇcin, ki jih potrebujejo bodoˇci podjetniki; katedre so v okviru analize izvedbe študijskega procesa obravnavale prido- bljene rezultate in v okviru svojih pristojnosti podajale predloge za izboljšave, predvsem v okviru prenove študijskega programa zaradi usklajevanja z bolonjskim procesom.

(21)

geaCollege – Visoka šola za podjetništvo

• Zviševanje kompetenc – na podlagi prostovoljnih anonimnih ele- ktronskih anket so ugotavljali, koliko je po ocenah študentov vsak posamezni predmet prispeval k njihovem napredku v pridobivanju znanj in kompetenc, ki so posledica podajanja snovi iz tega pred- meta; izsledke teh ugotovitev so obravnavali kolegij dekana, katedre in akademski zbor.

• Kakovost uˇcnega gradiva – na podlagi prostovoljnih anonimnih ele- ktronskih anket so ugotavljali, koliko so po ocenah študentov upo- rabljeni uˇcbeniki, skripta in druga predpisana uˇcna gradiva uporabna z vidika doseganja boljših rezultatov študija; katedre so pridobljene rezultate obravnavale in predlagale ustrezne spremembe.

• Zadovoljstvo študentov – na podlagi anonimne in prostovoljne an- kete je bilo ugotavljeno, kako študenti razvrstijo pet kvalitet, s kate- rimi so najbolj zadovoljni, in pet slabosti, s katerimi so navšpnajbolj nezadovoljni; rezultate raziskave je prodekan za študentske zadeve in kakovost predstavil na akademskem zboru. Po temeljiti obravnavi so ti rezultati predstavljali podlago za ukrepe, katerih namen je izbolj- šanje stanja.

• Zadovoljstvo izvajalcev – nosilci in izvajalci predmetov so ocenili ka- kovost izvedbe študijskega programa pri svojem predmetu oz. pred- metih in predlagali izboljšave, ki se nanašajo na izvedbo predmeta v naslednjem študijskem letu, kot so: razširitev tematike, sprememba naˇcina ocenjevanja znanja, dopolnitev literature ipd. To samoevalva- cijska aktivnost so izvajali v okviru kateder.

• Korektnost izvedbe študijskega programa po urniku – referat za štu- dijske zadeve je po koncu vsakega semestra ugotovil število prelože- nih in odpadlih predavanj in vaj, konkretne primere zamujanja pre- davateljev na predavanja ipd.; izsledke je obravnaval kolegij dekana in predlagal ukrepe za izboljšanje stanja.

• Stopnja prisotnosti študentov na predavanjih in vajah – na podlagi list prisotnosti so v postopku samoevalvacije ugotavljali, ali se oz.

koliko se uresniˇcuje pravilo o minimalni obvezni prisotnosti, ki znaša med70% in80% predvidenih ur pri predmetu; podatke je obdelal referat, izsledke pa obravnaval prodekan za študijske zadeve, ki je pristojnim organom šole predlagal ukrepe.

• Stopnja prehodnosti – na kolegiju dekana so spremljali in analizirali stopnjo prehodnosti študentov v višje letnike; ugotovili so, da je bilo nujno potrebno vpeljati tutorski sistem dela z študenti, ˇce si želijo izboljšati stanje na tem podroˇcju.

(22)

Samostojni visokošolski zavodi

• Število diplomantov – na kolegiju dekana so spremljali in analizirali število diplomatov v omenjenem obdobju in ugotavljali povpreˇcni ˇcas študija.

• Primerjava z drugimi – nosilci predmetov so primerjali študijske programe, uˇcne naˇcrte, vsebine in metode dela s podobnimi na par- tnerskih institucijah, s katerimi sodelujejo v okviru razliˇcnih med- narodnih projektov; sreˇcanja s predstavniki razliˇcnih visokošolskih inštitucij so izkoristili tudi za izmenjavo izkušenj in mnenj na po- droˇcju zviševanja kakovosti; mednarodna izmenjava predavateljev in študentov je prispevala k bolj poostreni refleksiji glede primerljivosti s podobnimi šolami v razvitem svetu.

• Nadstandardne storitve – z namenom doseganja odliˇcnosti so orga- nizirali vrsto dodatnih predavanj uglednih akademikov in strokov- njakov v okviru poslovnih veˇcerov, delavnic v okviru akademskega zbora, obštudijskih dejavnosti.

kratka ocena stanja

Na podlagi zgoraj navedenih meril in postopkov so navšpugotovili, da so najbolj zadovoljni z odnosom predavateljev do študentov, z dejstvom, da je veˇcina predavateljev ocenjena z nadpovpreˇcno oceno, da imajo v pri- merjavi z drugimi visokošolskimi ustanovami majhno število študentov v skupini, da so uˇcni naˇcrti sodobni, in da je ponudba dodatnih programov in izvajanje obštudijskih dejavnosti na visoki ravni. Posebej poudarjajo ugotovitev, da je kakovost šole v spodbujanju študentov k samostojnemu in kritiˇcnemu mišljenju, k ustvarjalnosti in inovativnosti, brez katerih je njihov uspeh v bodoˇcem poklicu težko predstavljiv. K zagotavljanju višje kakovosti študija je posebej prispevala prisotnost uglednih strokovnjakov iz prakse, ki nastopajo kot gostje na predavanjih in poslovnih veˇcerih, in s tem prispevajo k zagotavljanju življenjskosti znanj in vešˇcin, ki jih šola ponuja svojim študentom. Kot relativno majhna intelektualna skupnost imavpšmožnost biti fleksibilna na podroˇcju dostopnosti uprave, organov šole, uˇciteljev, referata in drugih. To je prispevalo k temu, da so bili zmo- žni takorekoˇc sproti reagirati na ugotovljene pomankljivosti in težave, kar najbolj uˇcinkovito prispeva k izboljšanju kakovosti dela visokošolskega zavoda.

Navkljub vsem prizadevanjem so se v delovanjuvpšpokazale doloˇcene pomanjkljivosti in težave. Mednje uvršˇcamo prenatrpan urnik, zamujanje nekaterih predavateljev in študentov na predavanja, težave z raˇcunalniško opremo, parkiranjem na sedežu šole v Piranu, klimatizacijo prostorov ter

(23)

geaCollege – Visoka šola za podjetništvo

ogrevanje in prezraˇcevanje na lokaciji Slovenske Konjice, slabo obvešˇcanje študentov s strani referata zaradi zamujanjasmssporoˇcil ipd. V nekaterih primerih habilitacijski postopki trajajo predolgo, želeli bi si veˇc preda- vateljev, ki so napredovali v višje nazive, ter veˇc objav in vkljuˇcevanja v raziskovalno delo.

predvideni ukrepi za izboljšanje

Spremljanje ter ocenjevanje kakovosti in uˇcinkovitosti dela bo v nasle- dnjem obdobju potekalo na osnovi naslednjih kazalcev odliˇcnosti, ki so jih oblikovali na podlagi domaˇcih in mednarodnih standardov kakovosti:

1. približevanje povpreˇcnega ˇcasa študija od vpisa do diplome predvi- denemu ˇcasu študija po programu, in sicer tri leta za dodiplomski oz. dve leti za podiplomski študij;

2. stopnja obiskanosti predavanj in vaj;

3. maksimizacija prehodnosti študentov iz nižjih v višje letnike;

4. minimizacija osipa po naˇcelu zero-defect;

5. rang lista desetih najboljših študentov (top-ten);

6. višina povpreˇcne ocene študentov;

7. uspešnost na prvem izpitnem roku;

8. zadovoljstvo študentov;

9. zadovoljstvo izvajalcev;

10. ocena izvedbe študijskega procesa;

11. ocena izvajalcev in gostov;

12. rangiranje predavateljev na lestvico desetih najboljših in desetih naj- slabših;

13. zaposljivost diplomantov/hitrost/višina plaˇc;

14. primerljivost študijskih programov, uˇcnih naˇcrtov in metod dela;

15. zadovoljstvo delodajalcev.

Pri samoevalvaciji bodo v naslednjem obdobju uporabljali naslednje metode:

• kontrolirano opazovanje z udeležbo (vsi izvajalci pedagoškega pro- cesa sistematiˇcno spremljajo in registrirajo pojave, ki indicirajo na odliˇcnost oz. pomanjkanje kakovosti in uˇcinkovitosti dela visokošol- skega zavoda);

• strukturirani intervju (vstopni intervju s študenti prvega letnika in izstopni intervju z diplomanti);

(24)

Samostojni visokošolski zavodi

• anketa, v katero so vkljuˇceni nosilci in izvajalci predmetov;

• anketa, v katero so prostovoljno vkljuˇceni vsi študenti, z možnostjo podajanja svojega videnja izvedbe pedagoškega procesa in pedago- škega dela svojih visokošolskih uˇciteljev s ciljem, da ocenijo lastni napredek v kompetencah glede na vsebino predmetov in študijska gradiva;

• analiza dokumentov zavoda (statut, pravilniki, študijski program podjetništva, programi posameznih predmetov, katalog);

• analiza poroˇcil dekana, nosilcev predmetov, predavateljev, predstoj- nikov kateder, vodij oddelkov, upravnih in strokovno-tehniˇcnih de- lavcev;

• analiza podatkov, pridobljenih in obdelanih s strani referatov in pro- dekanov za študentske in študijske zadeve;

• benchmarking (primerjava z vodilnimi poslovnimi šolami v eu in širše);

• diskusija na akademskem zboru, ki se organizira dvakrat v semestru in se osredotoˇca predvsem na problematiko, ki je najbolj pereˇca z vidika kakovosti in uˇcinkovitosti dela zavoda.

Ugotovitve samoevalvacije bodo v prihodnosti predstavljale:

• osnovo za spremembe in izboljšave obstojeˇcega programa, uˇcnega naˇcrta in metod dela;

• pripravo izhodišˇc za nove programe; izdelavo predlogov za izbolj- šave;

• osnovo za potrebne korektivne ukrepe, ki jih pripravi in predlaga kolegij dekana, obravnava in sprejme pa senatvšp.

(25)

Samostojni visokošolski zavodi

Visoka šola za upravljanje in poslovanje Novo mesto

Visoka šola za upravljanje in poslovanje Novo mesto je samostojni visoko- šolski zavod, kjer je pedagoško in znanstvenoraziskovalno ter svetovalno delo usmerjeno na upravljanje in poslovanje gospodarskih in negospodar- skih subjektov v jugovzhodni regiji in širše. Pri izobraževanju vodstve- nega kadra za srednji nivo upravljanja, poslovanja in organiziranja dela v gospodarstvu in negospodarstvu se povezuje znanje razliˇcnih družboslov- nih disciplin, predvsem s podroˇcja ekonomskih in poslovnih ter pravnih in organizacijskih ved.

Šola ima v okviru svojega poslanstva naslednje cilje:

• stalno posodabljanje pedagoškega procesa in njegovo prilagajanje evropskim standardom (bolonjska deklaracija) ter tvorno sodelovanje z razliˇcnimi regionalnimi subjekti in širše;

• organiziranje podiplomskega študija;

• navezava plodnih mednarodnih stikov za izvajanje pedagoškega in raziskovalnega procesa ter za izmenjavo uˇciteljev in študentov;

• pridobivanje nacionalnih in mednarodnih sredstev za izvajanje razi- skovalnega dela;

• sodelovanje pri izgradnji univerzitetnega središˇca v Novem mestu za potrebe organizacije in izvajanja visokošolskih študijskih programov, ki bodo vpeti v razvojne potrebe jugovzhodne regije.

Izobraževalni cilji šole se uresniˇcujejo z organiziranjem triletnega dodi- plomskega študija, kjer se usvojeno znanje izkazuje z opravljanjem izpitov in seminarskih del, z opravljanjem strokovne prakse (375ur) ter s pripravo

(26)

Samostojni visokošolski zavodi

in zagovorom diplomske naloge. Študij je organiziran za redne študente v Novem mestu, za izredne pa v Novem mestu, Ljubljani in Mariboru. V študijskem letu2004/2005je bilo navšupskupaj vpisanih1347študentov, od tega ˇcetrtina (362) rednih.

Predmetnik za vsa tri leta študija vkljuˇcuje21predmetov, ki se izvajajo v obliki predavanj in seminarskih vaj. Obseg študijskega programa po letnikih je naslednji:

• v prvem letniku360ur predavanj in390ur seminarskih vaj (skupaj 750ur neposrednih študijskih obveznosti),

• v drugem letniku360ur predavanj in seminarskih vaj (skupaj720ur neposrednih študijskih obveznosti) in

• v tretjem letniku 225ur predavanj ter 525 ur delovne prakse in se- minarskih vaj (skupaj750ur neposrednih študijskih obveznosti).

Izobraževanje torej zajema skupaj 2220ur neposrednih študijskih ob- veznosti, s tem da se delovna praksa izvaja v razliˇcnih gospodarskih in ne- gospodarskih subjektih, s katerimi ima šola sklenjene posebne pogodbe.

Triletni študij traja pri rednih študentih povpreˇcno pet let, pri izre- dnih pa štiri leta in pol. V predpisanem roku zakljuˇci študij slaba polovica rednih študentov (44%) in dve petini izrednih (39%). Ne glede na lo- kacijo, letnik in obliko študija (redni, izredni) je prehodnost študentov v opazovanem obdobju najmanj dve tretjini, najveˇc pa83% (prehod rednih študentov iz drugega v tretji letnik).

Razmerje med visokošolskimi uˇcitelji in sodelavci ter študenti je za izredne in redne študente enak, tj.1:17.

Informacije o kakovosti izvajanja izobraževalnega programa pridobiva šola z anketiranjem študentov in analizo zbranih podatkov. Skupna znaˇcil- nost v ocenah o izvajanju študijskega programa med rednimi in izrednimi študenti je ta, da izredni študenti ocenjujejo celoten proces bolj ugodno od rednih. V ocenjevanju so razhajanja med obema skupinama študen- tov opazna, saj so izredni študentje bolj zadovoljni z izvajanjem predavanj in vaj, in sicer zaradi: pripravljenosti na izvajanje, povezane in razumljive razlage ter razumljivih navodil za izvedbo vaj, vzpodbujanja k razmišlja- nju in organiziranja razprave, toˇcnosti zaˇcetka in trajanja predavanj oz. vaj, dosegljivosti v ˇcasu govorilnih ur, transparentnosti izpitov in praviˇcnosti ocenjevanja, pomoˇci pri reševanju strokovnih vprašanj in primernosti od- nosa do študentov.

Tako izredni študenti ocenjujejo opravljeno pedagoško delo pri pre- davanjih s povpreˇcno oceno4,12, redni pa s 3,75, medtem ko prvi oce-

(27)

Visoka šola za upravljanje in poslovanje Novo mesto

njujejo izvedbo seminarskih vaj s povpreˇcno oceno4,33, jo drugi s pov- preˇcno oceno 4,21. Med vsemi je bilo v povpreˇcju najnižje ocenjeno mentorstvo rednim študentom (3,47), najvišje pa obisk vaj pri izrednih študentih (4,93).

Kot se razlikujejo ocene kakovosti izobraževalnega procesa med izre- dnimi in rednimi študenti, se razlikujejo tudi ocene izrednih študentov glede na lokacijo. Tako je najvišja skupna povpreˇcna ocena predavanj ti- stih, ki študirajo v Mariboru,4,48, medtem ko je povpreˇcna ocena štu- dentov v Ljubljani in Novem mestu skoraj enaka (tj.4,23oz. 4,24). Po- dobna razmerja med ocenami glede na lokacijo veljajo tudi za vaje, vendar z nekoliko višjim povpreˇcjem.

Drugaˇce kot kakovost neposrednega študijskega procesa (predavanja, seminarske vaje) ocenjujejo študenti kakovost materialnih pogojev – pov- preˇcna skupna ocena je3,78. S temi pogoji so v povpreˇcju najbolj zado- voljni tisti, ki študirajo v Novem mestu (skupna ocena izrednih študentov je4,16), medtem ko jih slabše ocenjujejo tisti, ki se vkljuˇcujejo v proces izrednega študija v Ljubljani (3,63) oz. v Mariboru (3,51). Skupna pov- preˇcna ocena dela knjižnice je4,01, najnižje je ocenjena njena založenost s knjigami (3,50). Skupna povpreˇcna ocena dela referata je3,72, kjer je najnižje ocenjen ˇcas in trajanje uradnih ur (3,33).

Šola ima sklenjene pogodbe z81razliˇcnimi gospodarskimi in negospo- darskimi organizacijami, v katerih študentje opravljajo delovno prakso.

Mentorji in študenti so v posebni anketi odgovarjali na vprašanja o uspe- šnosti organizirane prakse. Študenti so zadovoljni z možnostjo prenosa svojega teoretiˇcnega znanja v prakso in s sodelovanjem v delovnih proce- sih ob pomoˇci zaposlenih, niso pa vedno zadovoljni z zahtevnostjo nalog, ki jih opravljajo, in z odnosom zaposlenih do njih. Predlagajo, da bi pra- ksa trajala dlje in da bi jo tako laže povezali s pripravo diplomskih nalog.

Mentorji menijo, da bi se morali veˇc ˇcasa posveˇcati študentom in biti za to bolj usposobljeni.

Vsaka generacija diplomantov prejme anketo o uˇcinku dosežene izo- brazbe (diploma) na njihovo napredovanje na delovnem mestu. Zbrani podatki kažejo, da imajo pri tem veˇc izkušenj izredni študenti, ki kažejo tudi veˇcji interes za nadaljevanje študija na podiplomski stopnji.

V študijskem letu 2004/2005 je šola organizirala mednarodno izme- njavo študentov z visoko šolo iz Konina (Poljska). Podpisana je bila tudi bilateralna pogodba o izmenjavi visokošolskih uˇciteljev in sodelavcev v študijskih letih (2005/2006 in2006/2007). Znanstvenoraziskovalno delo všupse bo naˇcrtno in usmerjeno izvajalo v okviru inštituta, izobraževalni

(28)

Samostojni visokošolski zavodi

center pa bo izvajal programe vseživljenjskega uˇcenja. Obe organizacijski enoti sta bili ustanovljeni v študijskem letu2004/2005.

V študijskem letu2004/2005 je šola skupaj z Visokošolskim središˇcem Novo mesto in s Pedagoško fakulteto Koper organizirala mednarodni znanstveni posvet Mediji v izobraževanju, na katerem je s svojimi pri- spevki sodelovalo veˇc kot sto udeležencev. Prispevki s posvetovanja so bili objavljeni v posebnem zborniku.

Razliˇcni organivšup (akademski zbor, senat in upravni odbor) so na svojih zasedanjih obravnavali in s svojimi sklepi usmerjali dejavnosti za:

• pripravo in sprejem razliˇcnih pravilnikov, in sicer o raziskovalnem in razvojnem delu ter delu izobraževalnega centra in spremembah pravilnika o diplomah;

• pripravo in sprejem dodiplomskega programa v skladu z bolonjskimi smernicami;

• pripravo podiplomskega programa upravljanja in poslovanja;

• sprejem izhodišˇc za pripravo meril za vrednotenje dela visokošolskih uˇciteljev in sodelavcev;

• izvedbo habilitacijskih postopkov;

• sprejem izhodišˇc za pripravo sodelovanja z Ekonomsko fakulteto Niš, Srbija in ˇCrna Gora, in v tem okviru podpis sporazuma o so- delovanju;

• podpis pogodbe o sodelovanju z Visoko šolo iz Konina, Poljska;

• izvedbo študentske ankete in pripravo poroˇcila o kakovosti študija za preteklo študijsko leto;

• letne razgovore s pedagoškimi delavci.

V delo organov šole so bili vkljuˇceni tudi študentje prek voljenih pred- stavnikov študentske organizacije.

Najpomembnejši dogodki, ki so bili organizirani v študijskem letu 2004/2005, so:

• mednarodni posvet Mediji v izobraževanju;

• tri sveˇcane podelitve diplom;

• pridobitev univerzitetne listine Erasmus;

• podpisani dokumenti o sodelovanju s Šolskim centrom in s Knji- žnico Mirana Jarca iz Novega mesta ter s Fakulteto za raˇcunalništvo in informatiko iz Ljubljane;

• sveˇcani podpisi o sodelovanju z Visoko šolo Konin (Poljska), z Vi-

(29)

Visoka šola za upravljanje in poslovanje Novo mesto

soko uˇciteljsko šolo iz Vranja in z Ekonomsko fakulteto iz Niša (obe Srbija in ˇCrna Gora), ob obisku visokih predstavnikov teh institucij navšupv Novem mestu;

• predavanji visokih menedžerjev iz sistema Mercator in Krke;

• slikarske razstave in predstavitev pesniške zbirke;

• številne prireditve in sestanki društev in politiˇcnih strank.

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Kratkoročni prednostni cilji univerze Pričakovani rezultati v letu 2011 Realizacija v letu 2011 z obrazložitvijo razlik Uvajanje študijskih programov v skladu z načeli..

Kratkoročni prednostni cilji univerze Pričakovani rezultati v letu 2012 Realizacija v letu 2012 z obrazložitvijo razlik Uvajanje študijskih programov v skladu z načeli

Spremljanje in zagotavljanje kakovosti pedagoškega procesa (na ravni posameznih predmetov oz. učnih enot, ter medpredmetnega povezovanja, pri zagotavljanju ustrezne povezave

V študijskem letu 2005/2006 izvajamo magistrski in doktorski študijski program v Kopru, specialistiˇ cni študijski program Management pa tudi v Ce- lju in Škofji Loki, specialistiˇ

razpisanih študijskih programov, ki so se izvajali (1. stopnji in enega na 3. V študijskem letu 2020/21 je veliko študentov izkoristilo možnost podaljšanja statusa podaljšanja

Tabela 2: Število novih študijskih programov, ki se izvajajo na univerzi v študijskem letu 2009/2010, v primerjavi z letom 2008/2009 Novi študijski programi - realizacija. Študijski

Po prvem letu izvajanja programa smo tako na osnovi meril za sprem- ljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, štu- dijskih programov

 študenti visokošolskih strokovnih in univerzitetnih študijskih programov z ekonomskega in poslovnega področja ter sorodnih družboslovnih področij (pred ZViS 2004), ki