Ekonomsko ogledalošt. 2, letnik XXIV, 2018

(1)

št. 2 / 20 1 8 , let

(2)

(3)

Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, v. d. direktorja Glavna urednica: mag. Tina Nenadič

Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu):

Lejla Fajić; mag. Marjan Hafner; Matevž Hribernik; Katarina Ivas, MSc; Mojca Koprivnikar Šušteršič;

dr. Tanja Kosi Antolič; mag. Janez Kušar; dr. Jože Markič; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.;

Jure Povšnar; Dragica Šuc, MSc; mag. Ana Vidrih Izbrane teme so pripravili:

Janja Pečar (Regionalni bruto domači proizvod) Uredniški odbor sestavljajo:

mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer,

mag. Rotija Kmet Zupančič, mag. Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar

Tisk: Eurograf d.o.o.

Naklada: 120 izvodov

ISSN 1318-3818 (tisk) ISSN 1580-6170 (pdf)

© Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno.

Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.

(4)

Aktualno ... 3

Tekoča gospodarska gibanja ... 5

Mednarodno okolje ... 7

Gospodarska gibanja v Sloveniji ... 8

Trg dela ... 12

Cene ... 14

Plačilna bilanca ... 16

Finančni trgi ... 17

Javne finance ... 18

Izbrane teme ... 21

Regionalni bruto domači proizvod ... 23

Statistična priloga ... 27

S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp.

Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno.

Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 6. aprila 2018.

(5)

Aktualno

Obeti za gospodarsko rast v evrskem območju ostajajo ugodni, ob krepitvi gospodarske aktivnosti se izboljšujejo razmere na trgu dela. Vrednosti kazalnikov razpoloženja (ESI, PMI, Ifo) na začetku leta ostajajo visoke. Ob ugodnih obetih so mednarodne institucije v zadnjih mesecih še izboljšale svoje napovedi gospodarske rasti evrskega območja. Izboljšujejo se tudi razmere na trgu dela, ki skupaj z ugodnimi pogoji financiranja pozitivno vplivajo na gibanja zasebne potrošnje.

Gospodarska aktivnost v Sloveniji na začetku leta ostaja visoka, obeti pa ugodni. Še naprej se krepi zaupanje v gradbeništvu, kjer se je aktivnost na začetku leta povečala v vseh segmentih. Krepitev tujega povpraševanja prispeva k pozitivnim izvoznim gibanjem, visoki aktivnosti v predelovalnih dejavnostih in nadaljnji rasti prihodka v nekaterih tržnih storitvah. Ugodna gibanja na trgu dela in visoko zaupanje potrošnikov pa vplivajo na nadaljnjo rast zasebne potrošnje, skupaj z relativno ugodnimi pogoji financiranja pa tudi na rast nepremičninskega trga. Razpoloženje v gospodarstvu medletno dosega podobno visoke ravni.

Število delovno aktivnih se še naprej povečuje, v zadnjem obdobju se je nekoliko okrepila tudi rast plač. Število delovno aktivnih na začetku leta dosega podobne ravni kot sredi leta 2008 pred začetkom krize, ko je bila gospodarska aktivnost na visoki ravni. Ob visokem zaposlovanju število brezposelnih pada, konec marca je bilo njihovo število za 15,1 % manjše kot pred letom. Visoka gospodarska aktivnost in ugodni poslovni rezultati so prispevali k okrepitvi rasti plač v zasebnem sektorju, izredna izplačila na prehodu leta pa so bila najvišja po letu 2008. V javnem sektorju rast plač izhaja iz uresničevanja sprejetih dogovorov s sindikati in rednih napredovanj.

Povprečna medletna rast cen življenjskih potrebščin ostaja umirjena. Ugodne gospodarske razmere vplivajo na rast cen storitev, ki še naprej rastejo hitreje kot cene blaga. Zaradi gibanj na svetovnih trgih je nižja rast naftnih derivatov in tudi sezonskih proizvodov. Cene trajnega blaga ostajajo medletno nižje.

Rast kreditov domačim nebančnim sektorjem se na začetku leta nadaljuje. Medletni prirast kreditov državi se je okrepil, prirast kreditov gospodinjstvom in nedenarnim finančnim institucijam ostaja razmeroma visok. Medletno nižji je le obseg kreditov podjetjem, kar je večinoma posledica mesečnih nihanj, ki ob nizki kreditni aktivnosti izraziteje vplivajo na medletno gibanje. Obseg vlog domačih nebančnih sektorjev še naprej narašča. Obseg obveznosti do tujih bank se znižuje in dosega manj kot 5 % bilančne vsote bančnega sistema. Zniževanje deleža zamud nad 90 dni se je konec lanskega leta nekoliko okrepilo.

Ob močni gospodarski rasti so se javnofinančne razmere v letu 2017 občutno izboljšale; ob

nadaljevanju ugodnih gospodarskih gibanjih je primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ

v prvih dveh mesecih medletno precej nižji. Saldo sektorja država je bil lani izravnan, dolg sektorja

država, ki se po letu 2015 znižuje, pa je znašal 73,6 % BDP. V prvih dveh mesecih letos medletna rast

skupnih javnofinančnih prihodkov po denarnem toku (5,8 %) kljub nižjim nedavčnim prihodkom in

prilivom evropskih sredstev še naprej znatno presega rast javnofinančnih odhodkov (2,5 %). K višjim

javnofinančnim odhodkom prispevajo predvsem rast pokojnin in boleznin, plačil v proračun EU ter

sredstev za zaposlene, izdatki za investicije in plačila obresti pa so medletno nižji.

(6)

20 40 60 80 100 120 140 160

jan. 05 jan. 06 jan. 07 jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan.17 jan.18

Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina

Vir: SURS, preračuni UMAR.

Izvoz blaga Ind. proiz. predel. dej.

Vred. oprav. del v gradb. Prih. v trgovini na drobno Prih. v storitvah (nom.)

75 80 85 90 95 100 105 110 115 120

jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan.16 jul.16 jan.17 jul.17 jan.18

Vrednost, 3m drseča sredina

Vir: EK. Opomba: vrednost 100 je dolgoročno povprečje.

EMU Slovenija

Ob ugodnih poslovnih rezultatih so bila izredna izplačila

plač najvišja po letu 2008. Ugodna gibanja na trgu dela in visoko zaupanje

potrošnikov skupaj z relativno ugodnimi pogoji financiranja prispevajo k rasti prodaje stanovanjskih nepremičnin.

0 20 40 60 80 100 120 140 160

Zasebne nefinančne

družbe

Javne nefinančne

družbe

Javne finančne

družbe

Zasebne finančne družbe

Sektor država

Izredna izplačila, v mio EUR

Vir: SURS.

Opomba: Podatek za posamezno leto zajema mesec november, december tekočega ter januar naslednjega leta.

2008 2014 2015 2016 2017

20 30 40 50 60 70 80 90 100 110

20 40 60 80 100 120 140 160 180 200

2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Indeks 2008=100

Indeks 2008=100

Transakcije novih stan. nepremičnin (leva os) Transakcije rabljenih stan. nepremičnin (leva os) Cene novih stan. nepremičnin (desna os) Cene rabljenih stan. nepremičnin (desna os)

-4.000 -3.000 -2.000 -1.000 0 1.000 2.000

jan.15 apr.15 jul.15 okt.15 jan.16 apr.16 jul.16 okt.16 jan.17 apr.17 jul.17 okt.17 jan.18

12-mesečne drseče vsote, v mio EUR

Vir: BS, preračuni UMAR.

Gospodinjstva Država

Podjetja in NFI Skupaj

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017

Dolg sektorja država (ESA 2010), v % BDP

Vir: SURS.

Rast kreditov domačim nebančnim sektorjem se nadaljuje. Ob močni gospodarski rasti so se javnofinančne razmere v letu 2017 občutno izboljšale: saldo sektorja država je bil izravnan, dolg sektorja država se je znižal na 73,6 % BDP.

Razpoloženje v gospodarstvu v evrskem območju in Sloveniji ostaja ugodno, kljub poslabšanju v zadnjih mesecih je višje od dolgoletnega povprečja.

Aktivnost v večini dejavnosti v Sloveniji je visoka, v

zadnjem obdobju se je precej povečala v gradbeništvu.

(7)

tek oč a gosp odarsk

(8)

(9)

43 45 48 50 53 55 58 60 63 65

jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 jul. 16 jan. 17 jul. 17 jan. 18

Vrednost, 3m drseča sredina

Vir: Markit Economics. Opomba: Vrednost več kot 50 nakazuje rast proizvodnje, manj kot 50 pa krčenje.

EMU Nemčija Avstrija Italija Francija

0 4 8 12 16 20 24 28

GR ES IT CY FR EMU FI LV PT SK LT BE IE SI EE AT LU NL DE MT

Stopnja brezposelnosti, v %

Vir: Eurostat. Opomba: države so razvrščene po višini stopnje brezposelnosti v januarju 2018.

januar 2018 januar 2017 januar 2013

Slika 1: Vrednost kazalnika nabavnih vodij (PMI) v predelovalnih dejavnostih

Slika 2: Stopnje brezposelnosti v državah evrskega območja

Obeti za rast v evrskem območju na začetku letošnjega leta ostajajo ugodni. Vrednosti kazalnikov razpoloženja so še vedno na relativno visoki ravni, več negotovosti kot konec lanskega leta pa je zaznati glede nadaljevanja visoke gospodarske rasti. Vrednost kazalnika gospodarske klime ESI se je v večini naših trgovinskih partneric nekoliko znižala, vendar ostaja precej višja od dolgoletnega povprečja. Nekoliko se je poslabšal tudi kazalnik vodij nabave (PMI), ki pa še nakazuje nadaljevanje rasti v predelovalnih dejavnostih.

Povečal pa se je Ifo kazalnik gospodarske klime za evrsko območje, ki je dosegel najvišjo raven po letu 2000. Ob ugodnih obetih so mednarodne institucije v zadnjih mesecih še zvišale napovedi rasti za evrsko območje, po zadnji napovedi ECB se bo BDP letos realno zvišal za 2,4 %, prihodnje leto pa za 1,9 %.

Razmere na trgu dela v evrskem območju se nadalje izboljšujejo. Stopnja brezposelnosti (8,6 %) je na začetku leta medletno nižja za okoli 1 o. t. in za 3,4 o. t. nižja kot v začetku leta 2013, ko je dosegla najvišjo vrednost (12,0 %). Znižuje se tudi brezposelnost med mladimi, ki pa ostaja zelo visoka (17,7 %). Ob krepitvi gospodarske aktivnosti se povečuje stopnja delovne aktivnosti, ki je konec lanskega leta znašala 66,8 %.

Tabela 1: Cene nafte brent, menjalni tečaj USD/EUR in EURIBOR

povprečje sprememba, v %*

2017 II 18 III 18 III 18/II 18 III 18/III 17 I-III 18/I-III 17

Brent USD, na sod 54,25 65,32 66,02 1,1 28,0 24,5

Brent EUR, na sod 48,06 52,90 53,51 1,2 10,8 7,8

USD/EUR 1,297 1,235 1,234 -0,1 15,5 15,5

3-mesečni EURIBOR, v % -0,329 -0,329 -0,328 0,0 0,0 0,0

Vir: EIA, ECB, EMMI Euribor, preračuni UMAR.

Opomba: *pri Euribor sprememba v b. t.

(10)

Gospodarska gibanja v Sloveniji

30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130 140 150

jan. 05 jan. 06 jan. 07 jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18

Izvoz blaga Ind. proiz. predel. dej.

Vred. oprav. del v gradb. Prih. v trgovini na drobno Prih. v storitvah (nom.)

80 85 90 95 100 105 110 115 120 125 130 135 140 145

Desezoniran realni indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina

Izvoz Uvoz

Slika 3: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

Slika 4: Blagovna menjava – realno

Gospodarska aktivnost na začetku leta ostaja visoka, obeti pa ugodni. Še naprej se krepi zaupanje v gradbeništvu, kjer se je aktivnost na začetku leta povečala v vseh segmentih. Krepitev tujega povpraševanja še naprej prispeva k pozitivnim izvoznim gibanjem, visoki aktivnosti v predelovalnih dejavnostih in nadaljnji rasti prihodka v nekaterih tržnih storitvah (promet, gostinstvo, posamezni segmenti na znanju temelječih storitev

¹

). Ugodna gibanja na trgu dela in visoko zaupanje potrošnikov pa vplivajo na nadaljnjo rast zasebne potrošnje. Razpoloženje v gospodarstvu, kljub poslabšanju v zadnjih mesecih, ostaja na visoki ravni.

V začetku letošnjega leta se nadaljujejo ugodna izvozna gibanja, ob krepitvi domače potrošnje se povečuje tudi uvoz blaga. Realni izvoz in uvoz blaga sta bila januarja medletno višja za več kot 10 %. V lanskem letu

²

se je povečal izvoz vseh ključnih proizvodov predelovalnih dejavnosti, najbolj vozil in kovin. Visoka ostajajo tudi pričakovanja glede nadaljnjega izvoza in tujih naročil v predelovalnih dejavnostih. Pod vplivom krepitve domačega povpraševanja in intenzivne izvozne aktivnosti se krepi rast uvoza.

Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

v % 2017 I 18/XII 17 I 18/I 17

Izvoz blaga, realno¹ 9,8 -0,7³ 10,6

Uvoz blaga, realno¹ 11,8 0,8³ 11,8

Izvoz storitev, nominalno² 11,5 0,3³ 11,5

Uvoz storitev, nominalno² 8,2 0,8³ 9,0

Industrijska proizvodnja, realno 8,0 -0,5³ 12,7⁴

v predelovalnih dejavnostih 8,7 -1,0³ 14,2⁴

Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del, realno 17,7 14,5³ 75,9

Trgovina na drobno – realni prihodek 7,5 -0,4³ -0,1⁴

Tržne storitve (brez trgovine) – nominalni prihodek 7,8 0,2³ 10,9⁴

Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR.

Opombe: ¹zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, ²plačilnobilančna statistika, ³desezonirani podatki, ⁴delovnim dnem prilagojeni podatki.

1 Informacijsko-komunikacijske in strokovno-tehnične storitve.

2 Podrobni podatki o strukturi blagovne menjave so razpoložljivi do vključno decembra.

(11)

250 300 350 400 450 500 550 600 650

V mio EUR, desezonirano, 3-mes. drseča sredina

Izvoz storitev Uvoz storitev

80 90 100 110 120 130 140 150 160 170 180

jan.11 jul.11 jan.12 jul.12 jan.13 jul.13 jan.14 jul.14 jan.15 jul.15 jan.16 jul.16 jan.17 jul.17 jan.18

Visoko teh. zaht. panoge Sr. visoko teh. zaht. panoge Sr. nizko teh. zaht. panoge Nizko teh. zaht. panoge Pred. dejavnosti, skupaj

0 20 40 60 80

Skupaj

Stanovanjske stavbe Nestanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti

Slika 5: Storitvena menjava – nominalno

Slika 6: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih

Slika 7: Vrednost opravljenih gradbenih del

Nominalni izvoz in uvoz storitev sta na začetku leta ostala na visoki ravni.

³

Izvoz je bil januarja medletno višji za 11,5 %, uvoz pa za 9,0 %. K medletni rasti izvoza so največ prispevale transportne in ostale poslovne storitve (tehnične, s trgovino povezane in druge poslovne storitve). Slednje so pomembno prispevale tudi k rasti uvoza.

Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih je na začetku leta ostal visok, obeti pa ugodni. V primerjavi z januarjem lani je bila proizvodnja večja v vseh panogah, najbolj se je povečala v srednje visoko tehnološko zahtevnih, predvsem v proizvodnji vozil (kjer se še vidi učinek začetka proizvodnje novega osebnega vozila iz prvega četrtletja lani) ter v proizvodnji strojev in naprav (ob krepitvi investicij doma in v tujini). Pričakovanja podjetij v predelovalnih dejavnostih so se konec prvega četrtletja sicer nekoliko znižala, vendar ostajajo na eni najvišjih ravni v zadnjih desetih letih.

Januarja se je ob ugodnih vremenskih razmerah aktivnost v gradbeništvu nadalje povišala. Višja je bila v vseh treh segmentih. Krepitev gradnje stavb je predvsem odraz okrepljenega optimizma zasebnega sektorja, višja vrednost del v inženirskih objektih pa povišanih investicijskih izdatkov države. Medletno je bila aktivnost višja za 76 %, kar je tudi posledica nizke osnove (lani januarja je bila aktivnost najnižja po letu 2000).

3 Po plačilnobilančni statistiki.

(12)

20 40 60 80 100 120 140 160 180 200

2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017

Indeks 2008=100

Transakcije novih stan. nepremičnin Transakcije rabljenih stan. nepremičnin

40 50 60 70 80 90 100

2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017

Indeks 2008=100

Cene novih stan. nepremičnin Cene rabljenih stan. nepremičnin

60 65 70 75 80 85 90 95 100

2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017*

Indeks 2008=100

Vir: Eurostat. Opomba: * ocena Umar.

Cena stan. nepremičnin prilagojena za deflator zasebne potrošnje

Dolgoletno povprečje (2003-2017)

Slika 8: Transakcije novih in rabljenih stanovanjskih nepremičnin

Slika 9: Cene novih in rabljenih stanovanjskih nepremičnin

Slika 10: Cene stanovanjskih nepremičnin prilagojene za deflator zasebne potrošnje

Prodaja rabljenih stanovanjskih nepremičnin se je leta 2017 nadalje okrepila in močno presegla predkrizne ravni. Njihova prodaja, ki je predstavljala okoli 90 % vseh transakcij

⁴

, je bila za 5,2 % večja kot pred letom in za 15,0 % večja glede na vrh iz leta 2006. Prodaja novih stanovanjskih nepremičnin je bila ob omejeni ponudbi najnižja v celotnem obdobju. Na nadaljnjo rast nepremičninskega trga so po naši oceni vplivali predvsem relativno ugodni pogoji financiranja, dobra gospodarska situacija in pričakovanja.

Rast povprečne cene stanovanjskih nepremičnin se je leta 2017 pospešila. Najvišja je bila v zadnjem četrtletju, v povprečju leta pa so bile cene medletno višje za 8,0 % (po 3,3-odstotnem povišanju leta 2016). Zvišale so se cene vseh vrst stanovanjskih nepremičnin, najbolj rabljenih stanovanj v Ljubljani

⁵

. Prvič po osemletnem zniževanju so bile višje tudi cene novih družinskih hiš.

Z lanskim povišanjem se cena stanovanjskih nepremičnin, deflacionirana z deflatorjem zasebne potrošnje, približuje dolgoletnemu povprečju. Tako prilagojena cena stanovanjskih nepremičnin se je lani povečala za 5,3 %, kar je nekoliko pod mejno vrednostjo 6 %, ki ga za ugotavljanje notranjih neravnotežij držav članic EU uporablja Evropska komisija

⁶

. Tudi v večini držav EU cene nepremičnin okrevajo po prejšnjih upadanjih

⁷

, kar lahko v določenih primerih privede do previsokih ravni cen. EK zato opozarja

⁸

, da je gibanje teh cen treba natančno spremljati.

4 Od tega so 73 % predstavljala rabljena stanovanja.

5 Cene rabljenih stanovanj v Ljubljani so se tretje leto zapored povečale bolj kot v preostali Sloveniji. Bile so za 13,2 % višje kot pred letom in za 26,4 % višje od najnižje cene iz leta 2014.

6 Leta 2016 so se cene realno zvišale za 3,6 %. Zgornjo mejo je Slovenija presegala v obdobju 2004–2007 (najbolj leta 2007 18,7 %), ko so se cene nepremičnin hitro povečevale.

7 Po podatkih za leto 2016 so se cene stanovanjskih nepremičnin deflacionirane z deflatorjem zasebne potrošnje povišale v 25 državah članicah EU. Rast cen je bila višja od določene mejne vrednosti v 10 državah, v treh (Irska, Madžarska, Švedska) drugo leto zapored.

8 Alert Mechanism Report 2018.

(13)

70 80 90 100 110 120 130 140 150

Opomba: *Z gostinstvom in nepremičninami.

Skupaj* Promet in skladiščenje (H)

Informac. in komunik. (J) Strokovno-tehnične (M) Druge poslovne (N)

40 50 60 70 80 90 100 110 120 130

Vir: MZI, SURS, preračuni UMAR.

Real. prihodek v trg. z neživili Prodaja osebnih avtov fizičnim osebam Real. masa izplačanih neto plač Nom. gostinski prihodek

-60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30

jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 jul.16 jan.17 jul.17 jan.18

Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes. drseča sredina

Gospodarska klima Predelovalne dej.

Trg. na drobno Storitvene dej.

Gradbeništvo Potrošniki

Slika 11: Nominalni prihodek v tržnih storitvah

Slika 12: Izbrani kazalniki potrošnje gospodinjstev

Slika 13: Poslovne tendence

Ob rasti v vseh dejavnostih se je na začetku leta nadaljevala visoka rast prihodka tržnih storitev.

Nadaljevanje ugodnih razmer, pogojenih s krepitvijo tujega povpraševanja, je vplivalo na rast prihodka v bolj izvozno usmerjenih storitvah (predvsem cestni promet in računalniške storitve). Rast prihodka v drugih poslovnih storitvah je še naprej izhajala iz zaposlovalnih storitev ob krepitvi zaposlovanja. Od zadnjega četrtletja lani se nadaljuje razmeroma visoka rast v pravno-računovodskih in svetovalnih storitvah

⁹

. Hkrati se je močno pospešila rast v arhitekturno-projektantskih storitvah, kar povezujemo z izboljšanimi razmerami v gradbeništvu in večjim investicijskim povpraševanjem zasebnega sektorja in države.

Trošenje gospodinjstev se je na začetku leta ob nadaljnji rasti razpoložljivega dohodka in visokem zaupanju potrošnikov še povečalo. Ob višji rasti plač in nadaljevanju rasti zaposlenosti se je masa izplačanih neto plač nadalje povečala; medletno višji so bili tudi socialni transferji. Gospodinjstva so ob povečanih dohodkih okrepila nakupe nekaterih trajnih dobrin, predvsem pohištva in gospodinjskih naprav, visoki so ostali tudi nakupi osebnih avtov. Povečali so se tudi izdatki za poltrajne dobrine in za storitve povezane s preživljanjem prostega časa doma in v tujini

¹⁰

.

Razpoloženje v gospodarstvu ostaja ugodno.

Zaupanje potrošnikov se od zadnjega četrtletja lani giblje okoli najvišjih ravni, doseženih v celotnem obdobju opazovanja. Zaupanje v večini dejavnosti, z izjemo gradbeništva, se je sicer nekoliko poslabšalo, vendar še vedno dosega višje ali podobno visoke ravni kot pred letom.

9 Skupaj z arhitekturno-projektantskimi storitvami ustvarita večji del prihodka strokovno-tehničnih dejavnosti (M)

10 Gostinski prihodek, na katerega je poleg večjih izdatkov domačega prebivalstva vplival tudi visok obisk tujih turistov, je bil po 7,5-odstotni realni rasti v povprečju lanskega leta januarja medletno višji za skoraj desetino. Višji so bili tudi izdatki prebivalcev na zasebnih potovanjih v tujino.

(14)

Trg dela

Slika 14: Rast števila delovno aktivnih po skupinah dejavnosti

-2,0 -1,5 -1,0 -0,5 0,0 0,5 1,0 1,5

Rast števila delovno aktivnih, 3-mesečno povprečje

Vir: SURS, preračuni UMAR

Predelovalne dej. (C) Gradbeništvo (F) Tržne storitve (G-N) Javne storitve (O-Q)

Slika 15: Delovno aktivni po registru in registrirani

brezposelni Ob visokem zaposlovanju se število registriranih

brezposelnih nadalje pospešeno zmanjšuje. V prvem četrtletju se je nadaljevalo medletno padanje priliva v brezposelnost, predvsem zaradi manj poteklih pogodb za določen čas. Manj je bilo tudi iskalcev prve zaposlitve, kar povezujemo z boljšimi gospodarskimi razmerami in manjšimi generacijami, ki končujejo šolanje. Nekoliko skromnejši kot leto prej je bil tudi odliv v zaposlitev, vendar delež brezposelnih, ki se zaposlijo, ostaja visok.

Ob koncu marca je bilo registriranih brezposelnih 81.220 oseb oz. 15,1 % manj kot marca 2017.

40 60 80 100 120 140 160 180 200 220 240 260

640 660 680 700 720 740 760 780 800 820 840 860

jan. 06 jan. 07 jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 Število registriranih brezposelnih, v 1.000, desezonirano

Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, desezonirano

Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR.

Delovno aktivni po SRDAP (leva os) Registrirani brezposelni (desna os)

11 Po statističnem registru delovno aktivnega prebivalstva; to so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov.

12 Po podatkih SURS se je stopnja participacije (delovno aktivni in brezposelni v delovno sposobnem prebivalstvu) v 2017 glede na leto prej povečala za 2,4 o. t. na 78,6 %, kar je za 2,2 o. t. več kot leta 2008.

13 Medletna rast števila delovno aktivnih tujih državljanov je bila januarja 19,0-odstotna, rast delovno aktivnih domačih državljanov pa 2,4-odstotna. Delež delovno aktivnih tujih državljanov v skupnem številu delovno aktivnih je znašal 8,7 %, glede na leto prej se je povečal za 1,1 o. t. Višja rast števila delovno aktivnih tujih državljanov od 2014 je posledica močne rasti aktivnosti v dejavnostih, ki izstopajo po deležu delovno aktivnih tujcev (promet in skladiščenje, gostinstvo, predelovalne ter zaposlovalne dejavnosti). Na zaposlovanje tujcev po naši oceni vpliva tudi zmanjševanje ponudbe delovne sile na domačem trgu dela.

14 Izjema so finančne in zavarovalniške dejavosti, kjer je bilo njihovo število medletno nekoliko manjše.

15Predvsem v predelovalnih dejavnostih se podjetja soočajo s pomanjkanjem ustrezne delovne sile.

Število delovno aktivnih

¹¹

še naprej hitro narašča in

na začetku letošnjega leta dosega raven iz sredine

2008. Na rast ob višji participaciji

¹²

in zaposlovanju tujih

državljanov

¹³

vpliva visoka gospodarska rast. Število

delovno aktivnih je bilo januarja medletno večje v vseh

dejavnostih zasebnega sektorja

¹⁴

, pri čemer izstopajo

zlasti predelovalne dejavnosti

¹⁵

, trgovina, promet, v

zadnjem obdobju pa tudi gradbeništvo. Kratkoročna

pričakovanja podjetij glede prihodnjega zaposlovanja

ostajajo visoka. V javnih storitvah medletni dvig števila

delovno aktivnih izhaja predvsem iz višje zaposlenosti v

izobraževanju (zlasti osnovnem šolstvu) in zdravstvu.

(15)

Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela

v % 2017 I 18/XII 17 I 18/I 17

Delovno aktivni² 3,5 0,4¹ 3,9

Registrirani brezposelni -14,1 -1,5¹ -15,2

Povprečna nominalna bruto plača 2,7 0,2¹ 4,2

zasebni sektor 2,9 -1,6¹ 4,8

javni sektor 2,9 0,2¹ 4,2

v tem sektor država 2,9 0,3¹ 3,5

v tem javne družbe 2,9 -0,2¹ 5,9

2017 I 18 XII 17

Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 9,5 8,4¹ 8,6

Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR.

Opombi: ¹ desezonirani podatki,² zaposleni, samozaposleni in kmetje po SRDAP.

100 105 110 115 120 125

Desezoniran indeks, 2008=100, 3-mes.drseča sredina

Bruto plača na zaposlenega Zasebni sektor

Javni sektor – v tem sektor država – v tem javne družbe

Slika 16: Povprečna bruto plača na zaposlenega Rast plač se je v zasebnem in javnem sektorju po nekajletnih zmernih rasteh v zadnjem obdobju nekoliko okrepila. V zasebnem sektorju krepitev rasti povezujemo predvsem z visoko aktivnostjo in dobrimi poslovnimi rezultati. S slednjimi so povezana tudi izredna izplačila

¹⁶

ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta, ki so bila najvišja od začetka krize. Plače so se januarja medletno najbolj povišale v predelovalnih dejavnostih in nekaterih tržnih storitvah (trgovini, gostinstvu, finančnih in strokovno-tehničnih dejavnostih). V javnem sektorju je rast plač posledica uresničevanja sprejetih dogovorov s sindikati in rednih napredovanj zaposlenih. Skupna rast plač v zadnjem obdobju sicer ne presega rasti produktivnosti.

16 Med izredna izplačila spadajo izplačila, ki ne predstavljajo redne mesečne plače (13. plača, božičnica, plača iz naslova uspešnosti poslovanja, ipd.).

(16)

Cene

Povprečna medletna rast cen življenjskih potrebščin ostaja umirjena. Ugodne gospodarske razmere vplivajo na rast cen storitev, ki tudi letos še naprej rastejo hitreje kot cene blaga. Večji kot lani je predvsem prispevek cen stanovanjskih storitev, skupine restavracije in hoteli ter izobraževanja. Zaradi gibanj na svetovnih trgih je skromnejša rast naftnih derivatov in tudi sezonskih proizvodov. Cene trajnega blaga ostajajo medletno nižje.

Osnovna inflacija se ohranja na nizki ravni in je nižja od povprečne ravni v evrskem območju.

¹⁷

Slika 17: Medletna rast cen življenjskih potrebščin v Sloveniji in evrskem območju

-2 -1 0 1 2 3 4

Medletna rast, v %

Vir: SURS, Eurostat.

Evrsko območje HICP Evrsko območje HICP - OI Slovenija HICP Slovenija HICP - OI

Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebščin, v %

2017 III 18/II 18 III 18/III 17 I-III 18/I-III 17

Skupaj 1,7 0,3 1,2 1,3

Hrana 3,1 0,2 3,9 3,2

Goriva in energija 5,3 -1,1 2,3 3,1

Storitve 1,3 -0,3 1,4 1,4

Ostalo¹ 0,4 1,2 -0,4 -0,1

Osnovna inflacija - brez hrane in energije 0,9 0,5 0,4 0,6

Osnovna inflacija - odrezano povprečje² 1,6 0,3 1,2 1,3

Davčni vpliv - prispevek v o.t. 0,2 0,0 0,1 0,1

Vir: SURS, MGRT, preračuni UMAR.

Opomba: ¹ Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak, itd.² Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v obdobju.

Medletna rast uvoznih cen se je v začetku leta izraziteje upočasnila, rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev pa se ohranja na ravni nekoliko nad 2 %. Na umirjanje rasti uvoznih cen vplivajo tako upočasnjena rast cen surovin, kot tudi nižje cene energentov. Pri cenah industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je v zadnjih mesecih okrepila rast cen na domačih trgih, medtem ko se je rast cen na tujih trgih nekoliko upočasnila in izenačila z rastjo na domačem trgu. K skupni rasti še naprej največ prispevajo višje cene surovin. Njihova rast se je v začetku letošnjega leta nekoliko upočasnila, a manj izrazito kot pri uvoznih cenah. Najvišje rasti beležijo cene proizvodov v dejavnosti proizvodnje kovin, ki po podobnih stopnjah

¹⁸

naraščajo na domačem in tujih trgih.

Slika 18: Medletna rast uvoznih cen in cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev

-4 -2 0 2 4 6 8 10 12

Medletna rast v %

Vir: SURS.

PPI (domači) PPI (tuji) Uvozne cene

17 Februarski podatek.

18 Na letni ravni med 6 in 7 %.

(17)

Cenovna konkurenčnost slovenskega gospodarstva se tudi v letošnjem letu ohranja na relativno ugodni ravni. V prvih dveh mesecih se je nadaljevala krepitev evra v primerjavi z valutami večine pomembnejših trgovinskih partneric

¹⁹

. Kljub temu nominalni efektivni tečaj ostaja pod dolgoletnim povprečjem, njegova rast pa je bila zaradi naše geografske strukture menjave med nižjimi v evrskem območju

²⁰

. Zniževanje relativnih cen (merjenih s HICP), ki je v preteklem letu blažilo vpliv apreciacije evra, pa v prvih dveh mesecih letos ni imelo vidnejšega vpliva na cenovno konkurenčnost.

Slika 19: Cenovna konkurenčnost (realni efektivni tečaj)

95 96 97 98 99 100 101 102 103 104 105

Dolgoročno povp. od vstopa v ERM II do zadnjega podatka =100

Vir: ECB; preračuni UMAR. * Rast vrednosti pomeni poslabšanje cenovne konkurenčnosti.

Realni efektivni tečaj (defl. z rel. HICP)*

Nominalni efektivni tečaj Relativni HICP

19 Največji vpliv na rast nominalnega efektivnega tečaja je imel ameriški dolar, pa tudi nekatere azijske valute (južnokorejski won, kitajski juan in japonski jen). Do večine valut držav EU (npr. do hrvaške kune, češke krone, madžarskega forinta in poljskega zlota) pa je evro depreciiral.

20 Nominalni efektivni tečaj prikazuje gibanje domače valute (evra) v primerjavi s tehtanim povprečjem valut 37 najpomembnejših trgovinskih partneric, vključno z evrskimi državami. Slovenija nadpovprečen delež menjave opravi znotraj evrskega območja, zato je manj občutljiva na valutna nihanja..

(18)

Plačilna bilanca

Presežek tekočega računa plačilne bilance ostaja visok in je v zadnjih dvanajstih mesecih

²¹

znašal 2,7 mrd EUR (5,9 % ocenjenega BDP). K medletno večjemu presežku tekočih transakcij je januarja največ prispeval višji storitveni presežek, povezan z višjimi neto prihodki od potovanj in transporta ter presežkom v menjavi ostalih, s trgovino povezanih storitev. Ob nadaljnji rasti izvoza blaga se povečuje tudi blagovni presežek, čeprav se hkrati ob višji rasti domače potrošnje krepi uvoz blaga.

²²

Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil nižji predvsem zaradi manjših neto plačil obresti na zunanji dolg, kar povezujemo predvsem z nižjimi donosi na državne obveznice. Primanjkljaj sekundarnih dohodkov je bil nižji predvsem zaradi manjših vplačil v proračun EU (plačila sredstev iz davka na dodano vrednosti in bruto nacionalnega dohodka).

Slika 20: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance

-2.000 -1.000 0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000

12-mesečne drseče kumulative, v mio EUR

Vir : BS, preračuni UMAR.

Blagovna menjava Storitvena menjava Primarni dohodki Sekundarni dohodki Tekoči račun

Tabela 5: Plačilna bilanca

I 2018, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo, I 17

Tekoči račun 3.154,9 2.957,4 197,5 202,8

Blago 2.393,0 2.355,3 37,7 86,7

Storitve 543,0 325,9 217,1 188,4

Primarni dohodki 158,3 195,5 -37,3 -44,1

Sekundarni dohodki 60,6 80,7 -20,0 -28,2

Kapitalski račun 55,3 67,2 -11,9 -11,3

Finančni račun -417,2 -68,3 349,0 422,8

Neposredne naložbe 47,1 -25,0 -72,1 43,2

Naložbe v vrednostne papirje 1.303,3 -160,9 -1.464,3 -667,5

Ostale naložbe -1.761,6 122,3 1.883,9 1.026,1

Statistična napaka 0,0 163,4 163,4 231,3

Vir: BS.

Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom.

Neto odliv finančnih sredstev v tujino se nadaljuje.

Finančne transakcije s tujino so bile v zadnjih dvanajstih mesecih neto odlivne v višini 1,5 mrd EUR. K temu so prispevale finančne investicije zasebnega sektorja in BS v tuje dolžniške vrednostne papirje. Tudi ostale naložbe so bile neto odlivne, država in banke so odplačevale tuja posojila. Država pa se je januarja zadolžila z izdajo obveznice

²³

. Pri neposrednih naložbah so še naprej prevladovali prilivi lastniškega kapitala tujih vlagateljev Slika 21: Finančne transakcije plačilne bilance

-10.000 -8.000 -6.000 -4.000 -2.000 0 2.000 4.000 6.000 8.000 10.000 12.000

12-mesečne drseče kumulative, v mio EUR

Vir : BS, preračuni UMAR.

Neposredne naložbe Naložbe v vredn. papirje Finančni derivativi Ostale naložbe Finančne transakcije

21 Februar 2017-januar 2018.

22 Ob visoki medletni rasti izvoza (13,6 %) in uvoza (14,1 %) se blagovni presežek povečuje, saj je raven izvoza višja od uvoza. V letu 2017 je delež izvoza blaga dosegel 65,7 %, delež uvoza blaga pa 62,0 % BDP.

23 Januarja je država izdala 10-letno obveznico v višini 1,5 mrd EUR z 1-odstotno obrestno mero.

(19)

Slika 22: Obseg in delež zamud nad 90 dni v slovenskem

bančnem sistemu Rast kreditov domačim nebančnim sektorjem

²⁴

se tudi

letos nadaljuje. Medletni prirast kreditov državi se je okrepil. Rast kreditov nedenarnim finančnim institucijam ostaja visoka. Prirast kreditov gospodinjstvom, ki se je na začetku leta sicer nekoliko znižal, se prav tako ohranja na visoki ravni. Obseg kreditov nefinančnim družbam je bil medletno nižji, kar je v veliki meri posledica mesečnih nihanj, ki ob nizki kreditni aktivnosti izraziteje vplivajo na gibanje medletnih rasti. Na strani virov financiranja še naprej narašča obseg vlog domačih nebančnih sektorjev, obseg obveznosti do tujih bank pa se nadalje znižuje in z 1,9 mrd EUR dosega manj kot 5 % bilančne vsote bančnega sistema. Zniževanje deleža zamud nad 90 dni se je konec leta sezonsko nekoliko okrepilo. Najizraziteje so se znižale nedonosne terjatve do tujcev, nekoliko bolj kot v preteklih mesecih pa so se znižale tudi nedonosne terjatve do domačih podjetij.

0 2 4 6 8 10 12 14 16

0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000 6.000 7.000 8.000

2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017

V %V mio EUR

Gospodinjstva Podjetja

Tujci Ostalo

Delež zamud (dos)

Tabela 6: Kazalniki finančnih trgov

Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države

Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v %

28. II 17 31. XII 17 28. II 18 28. II 18/31. I 18 28. II 18/28. II 17

Krediti skupaj 21.380,9 22.211,6 22.246,0 -0,2 4,0

Krediti podjetjem in NFI 10.261,1 10.481,6 10.514,7 -0,1 2,5

Krediti državi 1.911,7 1.996,7 1.953,7 -2,3 2,2

Krediti gospodinjstvom 9.208,2 9.733,4 9.777,6 0,2 6,2

Potrošniški 2.182,6 2.410,7 2.436,3 0,2 11,6

Stanovanjski 5.764,9 5.975,6 6.001,3 0,2 4,1

Ostalo 1.260,6 1.347,1 1.340,0 0,2 6,3

Bančne vloge gospodinjstev skupaj 17.227,1 17.897,0 18.202,5 1,0 5,7

Čez noč 11.476,9 12.683,9 13.088,8 1,8 14,0

Vezane 5.750,2 5.213,1 5.113,7 -0,9 -11,1

Bančne vloge centralne države skupaj 954,1 716,4 694,2 -5,4 -27,2

Vloge nefinančnih družb skupaj 5.665,2 6.428,8 6.282,7 -1,4 10,9

Vir: Bilten BS, preračuni UMAR.

Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije.

24 Pri analizi uporabljamo statistične podatke, ki se od knjigovodskih razlikujejo predvsem po tem, da vključujejo tudi popravke vrednosti.

Do večjih razlik prihaja pri kreditih nefinančnim družbam (domačim in tujim). Letni podatki se nanašajo na stanje konec leta.

(20)

Javne finance

Javnofinančni primanjkljaj po denarnem toku

²⁴

je bil v prvih dveh mesecih manjši kot pred letom. Ugodna gibanja na trgu dela, visoko zaupanje potrošnikov, izboljševanje poslovnih rezultatov podjetij in lanski dvig stopnje DDPO

²⁵

so bili glavni dejavniki nadaljnje visoke medletne rasti davčnih prilivov in plačil socialnih prispevkov. Nedavčni prihodki so bili zaradi lanskega enkratnega priliva

²⁶

medletno za več kot četrtino nižji;

nižji kot v enakem obdobju lani so bili tudi prejemki iz proračuna EU

²⁷

. Rast skupnih javnofinančnih prihodkov (5,8 %) je kljub temu še naprej znatno presegala rast javnofinančnih odhodkov (2,5 %), zato je bil primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ (44 mio EUR) medletno opazno nižji. Javnofinančni odhodki so bili medletno višji predvsem zaradi višjih pokojnin in boleznin, plačil v proračun EU ter sredstev za zaposlene.

Izdatki za investicije so bili medletno precej nižji, nekoliko nižja so bila tudi plačila obresti.

Slika 23: Javnofinančni prihodki, odhodki in saldo po denarnem toku

-8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8

-2.000 -1.500 -1.000 -500 0 500 1.000 1.500 2.000

2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 I-II 2017 I-II

2018

medletna rast, v %

mio EUR

Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR.

Javnofinančni saldo Primarni saldo Prihodki (desna os) Odhodki (desna os)

Tabela 7: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku

Kategorija

I-II 2017 I-II 2018

Kategorija

I-II 2017 I-II 2018 Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, %

SKUPAJ PRIHODKI 2.635,2 5,1 2.787,2 5,8 SKUPAJ ODHODKI 2.762,0 1,6 2.831,5 2,5

Davčni prihodki¹ 1.442,5 8,3 1.570,4 8,9 Plače in drugi stroški dela² 630,9 2,7 649,6 3,0

Dohodnina 366,1 6,4 400,6 9,4 Izdatki za blago in storitve 351,3 4,6 356,0 1,3

Davek od dohod. pravnih oseb 79,2 -5,4 116,1 46,5 Plačila obresti 245,4 -15,0 241,5 -1,6

Davki na nepremičnine 11,1 -23,9 11,9 6,5 Rezerve 15,8 -22,1 18,9 19,7

Davek na dodano vrednost 591,6 4,8 611,9 3,4 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 1.084,0 2,0 1.113,8 2,8

Trošarine 250,6 32,1 253,4 1,1 Ostali tekoči transferi 276,3 33,1 276,6 0,1

Prispevki za soc. varnost 981,0 6,0 1.050,5 7,1 Izdatki za investicije 88,4 4,9 79,9 -9,6

Nedavčni prihodki 153,7 41,1 111,2 -27,6 Plačila v proračun EU 70,0 -33,7 95,0 35,8

Prejeta sredstva iz EU 47,9 -63,3 36,6 -23,7 JAVNOFINANČNI SALDO -126,8 -44,2

Ostalo 10,2 -10,0 18,5 81,7 PRIMARNI SALDO 114,0 197,0

Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR.

Opombi: ¹Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. ²Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca.

24 Glede na podatke konsolidirane bilance javnega financiranja.

25 Medletno višja plačila akontacije davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) v prvih dveh mesecih 2018 delno izhajajo iz medletno višje upoštevane stopnje davka (19 % namesto 17 %) in predvsem iz izboljšanja poslovnih rezultatov v 2016 (osnova za odmero v obdobju april 2017– marec 2018 je vezana na poslovne rezultate v letu 2016).

Izboljševanje poslovanja podjetij se je nadaljevalo tudi lani, zato tudi v prihodnje pričakujemo medletno rast plačil davka.

26 Ob ponovni izdaji državne obveznice so bile januarja 2017 v državni proračun vplačane enkratno natečene obresti za leto 2017 (od predhodne višine izdaje te obveznice), čemur je ob redni letni zapadlosti kupona sledilo plačilo obresti za novo, celotno izdajo obveznice.

27 Slovenija je v prvih dveh mesecih iz proračuna EU prejela 36 mio EUR, od tega tretjino iz Kohezijskega sklada in polovico v obliki vračila lanskih preplačil v proračun EU (na podlagi spremembe proračuna EU za leto 2017, predvsem zaradi počasnješega črpanja evropskih sredstev držav članic od načrtovanega). Neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU je bil v prvih dveh mesecih negativen (-59 mio EUR).

Omenjeno vračilo na neto položaj ne vpliva, saj se po principu bruto knjiženja hkrati prikazuje na prihodkovni in odhodkovni strani.

(21)

Okvir 1: Temeljni agregati sektorja država 2017 (ESA 20101)

Saldo sektorja država se je v zadnjih letih izrazito izboljšal. Zniževanje javnofinančnega primanjkljaja vztrajno poteka po letu 2013, ko je bil primanjkljaj tudi pod vplivom enkratnih dejavnikov najvišji, v 2017 pa je bil saldo izravnan. Na to je vplivalo izboljšanje makroekonomskih razmer po stabilizaciji bančnega sektorja in povrnitvi domačega in mednarodnega zaupanja, sprejetje ukrepov za povečanje prihodkov in zadrževanje izdatkov ter zmanjšani kapitalski transferji, povezani z delovanjem DUTB. Z občutnim znižanjem v celotnem obdobju 2008–2017 so k zadrževanju skupnih izdatkov pomembno prispevale investicije in subvencije. Lani so se občutneje znižale tudi obresti. Pomembna vloga fleksibilnih izdatkov v procesu dosedanje konsolidacije in sproščanje še nekaterih ukrepov na strani izdatkov opozarja na izziv prehoda k trajnejšim strukturnim prilagoditvam za nadaljnje vzdržno izboljšanje javnofinančnega položaja.

Po visoki rasti do leta 2015 se je dolg sektorja država glede na BDP v zadnjih dveh letih znižal, ostaja pa na visoki ravni. Dolg sektorja država je od leta 2008 do leta 2015 zelo hitro naraščal (z 21,8 % BDP na 82,6 % BDP), v zadnjih dveh letih pa se znižuje in je v letu 2017 znašal 73,6 % BDP. K temu je prispevalo izboljšanje primarnega salda (presežek), prav tako je pozitiven tudi prispevek gospodarske rasti, ki v zadnjih dveh letih presega negativni učinek izdatkov za obresti k oblikovanju dolga. Zniževanje odplačil dolga v zadnjih letih pa je tudi odraz aktivnega upravljanja z javnim dolgom v ugodnih pogojih zadolževanja, s čimer se je podaljšala tudi povprečna ročnost dolga do dospetja.

-0,1 -1,4

-5,8 -5,6 -6,7

-4,0

-14,7 -5,5

-2,9 -1,9 0,0

-16 -14 -12 -10 -8 -6 -4 -2 0 2

4 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017

Saldo sektorja država, % BDP

Vir podatkov: SURS.

Primanjkljaj (% BDP) Primarni saldo

22,8 21,8 34,638,4

46,653,8 70,4

80,3 82,6 78,6 73,6

0 5.000 10.000 15.000 20.000 25.000 30.000 35.000

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90

20072008200920102011201220132014201520162017

Dolg sektorja država, mio EUR

Dolg sektorja država, % BDP

Vir podatkov: SURS.

Dolg (% BDP) Dolg (mio EUR)

Slika 25: Dolg sektorja država

Slika 24: Saldo sektorja država

(22)

(23)

izbr ane t

(24)

(25)

Regionalni bruto domači proizvod

Glavni cilj regionalne politike Slovenije je krepitev konkurenčnosti gospodarstva regij na osnovi lastnih razvojnih potencialov in s tem doseganje povprečne razvitosti EU. Regionalni razvoj zaradi njegove večdimenzionalnosti spremljamo z različnimi kazalniki. Najpogostejše merilo razvitosti je BDP na prebivalca. Regionalne razlike v BDP na prebivalca so

se v krizi sicer zmanjšale, vendar so nekoliko višje kot v začetku prejšnjega desetletja. V mednarodnem merilu so relativno majhne, pri tem pa sta pomembno vlogo odigrali regionalna politika in politika policentričnega razvoja, ki ju v Sloveniji izvajamo od začetka 70ih let prejšnjega stoletja.

Medregionalne razlike so v Sloveniji manjše kot v večini držav EU. Primerjava regij s skrajnimi vrednostmi

kaže večje medregionalne razlike v večini držav EU

¹

. Še posebej za vzhodnoevropske države je značilno, da so ob odsotnosti regionalnih politik v prejšnjih političnih sistemih močno razvile predvsem regijo s prestolnico, okolica pa je ostala bistveno manj razvita.

Od leta 2014 se z relativno hitrejšo rastjo BDP upočasnjuje zaostajanje regij v BDP na prebivalca za povprečjem EU, ki se je v krizi večinoma povečalo.

Zahodna Slovenija je leta 2016 dosegla 99 % evropskega povprečja, vzhodna pa 68 %, kar jo še naprej uvršča med manj razvite regije EU

²

. Med statističnimi regijami

1 Razmerje med skrajnima regijama na NUTS 3 ravni pri BDP na prebivalca je v Sloveniji 1: 2,6. Najvišje razmerje imajo Združeno kraljestvo (1:22,2), Nemčija (1:9,2), Francija (1:5,1), Poljska (1:5,5), Madžarska (1;4,7), Slovaška (1:4,1). Med državami z nižjim razmerjem pa so Avstrija (1:2,4) in nordijske države (Finska 1:1,8, Švedska, 1:1,9, Danska 1:2,3), najnižje Hrvaška (1:1,4).

2 Manj razvite regije so regije na NUTS 2 ravni, ki imajo BDP na prebivalca manjši od 75 % povprečja EU.

15 17 19 21 23 25 27 29 31

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

v %

Slika 26: Disperzija regionalnega BDP na prebivalca, v %

-10 -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8

Zasavska Jugovzhodna Slovenija Posavska Podravska Vzhodna Slovenija Koroška Primorsko-notranjska Goriška SLOVENIJA Savinjska Pomurska Gorenjska Osrednjeslovenska Zahodna Slovenija Obalno-kraška

V %

Vir: SURS.

2009 2012 2016

Slika 28: Nominalna stopnja rasti BDP po statističnih in kohezijskih regijah, v %

Osrednjeslovenska

Obalno- kraška Gorenjska Goriška Savinjska Jugovzhodna

Slovenija Pomurska

Primorsko-

notranjska Podravska Koroška

Posavska Zasavska

Vir: SURS.

Slika 29: Regionalna BDV, 2016, Slovenija = 100 %

0 10 20 30 40 5060 70 80 90 100

Jugovzhodna Slovenija Koroška Posavska Savinjska VZHODNA SLOVENIJA Primorska-notranjska Zasavska Pomurska Gorenjska Goriška Podravska SLOVENIJA ZAHODNA SLOVENIJA Obalno-kraška Osrednjeslovenska

V %

Dejavnost F Dejavnosti G-U Dejavnosti BCDE Dajavnost A

Slika 27: Struktura BDV v regijah, 2016

(26)

regije, saj je produktivnost dela v nekaterih dejavnostih višja kot v drugih.

BDP na prebivalca je višji v regijah zahodne Slovenije.

Najvišji BDP na prebivalca ustvari osrednjeslovenska regija. K temu prispeva visoko nadpovprečen delež ustvarjene bruto dodane vrednosti med regijami, poleg tega ima osrednjeslovenska regija več kot tretjino delovnih mest v Sloveniji, kar povzroča delovne migracije v regijo. To vpliva na BDP na prebivalca, saj zaposleni prispevajo k BDP regije, v kateri delajo. Edina regija, ki še presega slovensko povprečje po BDP na prebivalca, je obalno-kraška, ki po letu 2014 ponovno izboljšuje povprečje EU presega le osrednjeslovenska regija, vendar

se je ta prednost močno zmanjšala (leta 2016 je bila za 13 o. t. manjša kot leta 2008, kar je največje poslabšanje med slovenskimi regijami).

Razlike v produktivnosti dela med regijami so majhne in se zmanjšujejo. Produktivnost dela, merjena z BDV (bruto dodana vrednost) na zaposlenega, je z izjemo goriške, višja v regijah zahodne Slovenije. V regijah vzhodne Slovenije slovensko povprečje presega le jugovzhodna Slovenija. Višje ravni produktivnosti dela v nekaterih regijah so ob razlikah v učinkovitosti rabe delovne sile povezane tudi s strukturo gospodarstva

Tabela 8: Regionalni BDP na prebivalca, indeks

Regija Slovenija= 100 EU=100

2008 2010 2012 2013 2014 2015 2016 2016

Slovenija 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 83

Zahodna Slovenija (NUTS 2) 121,2 121,2 120,1 119,4 119,1 119,1 119,5 99

Obalno-kraška 107,1 108,7 101,4 98,3 97,4 100,1 101,8 84

Goriška 95,4 93,6 91,1 90,7 90,6 91,6 91,8 76

Gorenjska 84,5 82,8 83,3 85,9 87,6 87,7 88,2 73

Osrednjeslovenska 145,1 145,3 145,0 143,4 142,0 141,2 141,2 117

Vzhodna Slovenija (NUTS 2) 82,0 81,7 82,5 82,9 83,1 83,0 82,6 68

Primorsko-notranjska 72,3 70,5 68,9 70,6 72,0 73,8 73,6 61

Jugovzhodna Slovenija 96,6 95,2 93,9 95,0 96,2 96,4 95,0 79

Posavska 80,1 81,6 83,2 84,3 84,2 83,7 82,8 68

Zasavska 60,6 61,0 58,8 59,1 56,7 54,1 53,3 44

Savinjska 89,5 90,6 91,9 91,6 91,3 92,0 92,0 76

Koroška 76,7 74,2 78,8 79,7 80,1 80,8 80,6 67

Podravska 83,8 82,5 82,9 82,8 83,3 82,8 82,1 68

Pomurska 63,4 64,2 67,1 68,5 68,4 67,1 67,6 56

Tabela 9: Regionalna BDV na zaposlenega, indeks, Slovenija = 100

Regija 2008 2010 2012 2014 2015 2016 2016

Slovenija 100 100 100 100 100 100 100

Zahodna Slovenija (NUTS 2) 109,7 109,0 108,0 107,3 106,7 107,1 106,7

Obalno-kraška 109,3 108,6 106,7 105,1 104,7 104,8 104,8

Goriška 98,4 97,6 97,0 97,0 96,3 97,1 96,6

Gorenjska 100,7 98,6 99,3 101,4 103,0 102,8 103,0

Osrednjeslovenska 114,2 113,7 112,2 110,7 109,6 110,1 109,7

Vzhodna Slovenija (NUTS 2) 90,0 90,4 91,5 92,1 92,6 92,3 92,5

Primorsko-notranjska 89,3 85,2 87,6 89,0 89,5 89,3 90,3

Jugovzhodna Slovenija 102,3 101,9 102,5 103,1 104,1 102,8 100,8

Posavska 95,0 94,1 99,1 100,1 100,0 97,9 97,2

Zasavska 88,7 88,8 87,7 90,2 87,9 85,7 86,4

Savinjska 89,0 90,6 92,3 92,4 92,6 93,1 93,5

Koroška 88,2 88,4 90,9 92,5 93,0 93,2 94,0

Podravska 89,5 88,9 88,6 88,9 89,6 89,4 90,0

Pomurska 76,6 80,3 81,6 83,1 84,7 83,6 84,3

(27)

svoj položaj med statističnimi regijami. Najnižji BDP na prebivalca ima zasavska regija, ki dosega malo več kot 50 % slovenskega povprečja.

Regionalna politika mora preprečevati preveliko

naraščanje regionalnih razlik. Kljub majhnim

regionalnim razlikam v Sloveniji, ki so delno povezane

tudi z majhnostjo države, je z vidika uravnoteženega

regionalnega razvoja pomembno, da se prepreči njihovo

naraščanje, saj prevelike razvojne razlike regij zavirajo

tudi razvoj celotne države.

(28)

(29)

sta tistična prilo

(30)

(31)

Pomembnejši kazalci 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Pomladanska napoved 2018

Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) -2,7 -1,1 3,0 2,3 3,1 5,0 5,1 3,8 3,2

BDP v mio EUR (tekoče cene) 36.076 36.239 37.615 38.837 40.418 43.278 46.588 49.611 52.413

BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 17.540 17.596 18.244 18.823 19.576 20.951 22.563 24.035 25.405 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)¹ 21.800 21.900 22.700 23.800 24.100

BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 28 = 100)¹ 82 82 82 82 83

Stopnja brezposelnosti, registrirana 12,0 13,1 13,1 12,3 11,2 9,5 8,0 7,2 6,7

Stopnja brezposelnosti, anketna 8,9 10,1 9,7 9,0 8,0 6,6 5,3 4,6 4,2

Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) -1,8 0,0 2,6 1,0 1,1 2,2 2,7 2,2 2,4

Inflacija², povprečje leta 2,6 1,8 0,2 -0,5 -0,1 1,4 1,5 1,9 2,3

Inflacija², konec leta 2,7 0,7 0,2 -0,5 0,5 1,7 1,8 2,1 2,3

MENJAVA S TUJINO

Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) 0,6 3,1 5,7 5,0 6,4 10,6 9,2 7,5 6,8

Izvoz proizvodov 0,4 3,3 6,3 5,3 6,2 10,9 9,7 7,9 7,2

Izvoz storitev 1,5 1,9 3,4 3,7 7,6 9,2 7,2 5,8 5,0

Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) -3,7 2,1 4,1 4,7 6,6 10,1 9,3 8,1 6,9

Uvoz proizvodov -4,3 2,9 3,8 5,1 7,0 10,7 9,7 8,7 7,3

Uvoz storitev 0,2 -3,0 6,2 2,3 4,2 6,6 6,7 5,1 4,5

Saldo tekočega računa plačilne bilance³, v mio EUR 775 1.594 2.179 1.698 2.108 2.813 3.203 3.385 3.734

- delež v primerjavi z BDP, v % 2,1 4,4 5,8 4,4 5,2 6,5 6,9 6,8 7,1

Bruto zunanji dolg, v mio EUR 42.850 41.644 47.287 46.627 44.805 43.460 42,496*

- delež v primerjavi z BDP, v % 118,8 114,9 125,7 120,1 110,9 100,4

Razmerje USD za 1 EUR 1,286 1,328 1,329 1,110 1,107 1,129 1,234 1,236 1,236

DOMAČE POVPRAŠEVANJE

Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -2,4 -4,1 1,9 2,1 4,2 3,2 3,6 3,0 2,0

- delež v BDP, v % 56,9 55,4 54,4 53,5 53,4 52,8 51,7 51,0 50,3

Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -2,2 -2,1 -1,2 2,7 2,5 2,3 1,7 1,4 1,1

- delež v BDP, v % 20,2 19,5 18,6 18,6 18,7 18,3 17,8 17,7 17,4

Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) -8,8 3,2 1,1 -1,6 -3,6 10,3 10,0 8,5 7,5

- delež v BDP, v % 19,2 19,8 19,4 18,9 17,6 18,5 19,3 20,2 21,0

Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Pomladanska napoved 2018).

Opombe: ¹Merjeno v standardih kupne moči (PPS); ²Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; ³ plačilno bilančna statistika; * konec januarja 2018.

(32)

Proizvodnja 2015 2016 2017 2015 2016 2017 2016 2016 2017 2018

Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3

INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v %

Industrija B+C+D 5,6 7,1 8,0 5,2 6,2 8,8 6,7 6,6 7,8 6,0 8,1 10,1 8,7 4,4 8,9 10,2 7,5 2,7 10,5 7,5 3,0 8,0 9,2 6,5 3,3 12,9 1,5 8,4 7,8 7,7 7,8 8,7 13,6 10,1 6,3 12,3 - -

B Rudarstvo 0,3 1,7 2,5 23,3 8,4 -7,9 10,1 -1,6 11,4 8,0 3,0 -10,9 7,1 7,9 -8,4 -6,0 -9,3 -24,6 9,6 50,5 33,3 -15,2 -18,4 7,0 11,6 15,2 7,1 7,8 9,0 38,7 1,2 -16,1 -17,8 -3,0 -9,3 -4,5 - -

C Predelovalne dejavnosti 6,0 8,2 8,7 5,2 7,4 10,2 7,7 7,4 8,0 6,7 8,8 11,1 10,3 5,4 10,6 11,7 8,5 3,9 12,2 7,8 3,3 9,1 10,4 6,0 3,3 14,0 1,6 9,3 8,9 8,3 8,4 9,6 14,7 11,1 7,2 13,8 - -

D Oskrba z elektriko, plinom, paro 2,5 -3,4 1,9 2,2 -5,0 -4,2 -3,9 -0,4 4,6 -1,1 1,3 2,7 -4,6 -6,5 -5,8 -3,5 -3,3 -5,0 -4,0 -2,7 -5,1 -1,1 4,8 10,6 1,5 1,8 0,4 -0,3 -3,4 -2,0 3,0 3,0 9,1 1,5 -1,9 0,7 - -

GRADBENIŠTVO², medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v %

Gradbeništvo skupaj -8,2 -17,7 17,7 -8,4 -31,3 -21,4 -12,6 -9,2 19,8 17,3 8,3 26,0 -29,7 -36,0 -27,4 -19,4 -17,9 -15,7 -14,9 -7,4 -15,0 -15,2 9,3 -9,3 20,9 41,4 26,8 4,7 21,7 10,4 7,5 7,0 31,1 26,0 20,0 76,0 - -

Stavbe -4,0 2,4 27,6 -4,1 -6,6 -11,5 5,8 19,0 36,8 40,0 9,4 30,7 -2,8 -7,4 -12,3 -13,2 -9,4 6,6 1,3 9,6 8,5 14,5 37,3 24,3 25,7 56,5 53,7 33,6 34,7 13,6 3,1 11,3 44,8 30,4 17,7 56,7 - -

Gradbeni inženirski objekti -9,8 -24,8 14,4 -10,0 -40,0 -24,9 -19,4 -19,0 15,1 9,1 8,3 25,0 -39,3 -45,3 -32,5 -21,7 -21,0 -23,7 -21,0 -13,5 -23,1 -24,4 -2,1 -20,9 21,6 37,2 17,4 -5,0 16,2 9,9 10,0 5,5 26,4 23,8 24,9 84,0 - - TRŽNE STORITVE, medletna rast v %

Storitve skupaj 4,6 5,0 7,8 8,0 6,6 6,7 3,6 3,4 6,2 7,2 7,7 9,7 7,2 5,0 6,2 6,7 7,1 0,8 5,9 4,2 1,1 3,0 5,9 3,7 4,0 10,3 4,1 10,2 7,2 9,1 7,5 6,6 11,3 9,9 8,2 11,0 - -

Promet in skladiščenje 3,2 3,6 10,7 5,2 3,8 4,4 2,9 3,3 11,0 9,8 10,9 11,3 5,5 2,2 4,2 4,5 4,6 -2,8 6,3 5,9 0,9 3,3 5,9 9,5 6,2 16,8 4,9 16,0 8,4 13,0 11,2 8,8 15,3 12,4 6,1 12,9

Informacijske in

komunikacijske dejavnosti 4,6 3,5 5,8 10,2 4,0 4,9 4,3 1,2 3,5 7,7 4,4 7,2 3,8 4,6 4,0 4,5 6,2 1,7 3,9 7,3 1,9 0,5 1,3 4,0 1,9 4,6 5,4 9,5 8,1 5,5 4,3 3,5 8,8 6,4 6,6 5,9

Strokovne, znanstvene in

tehnične dejavnosti 3,5 -0,8 3,5 7,7 0,8 0,8 -4,5 -0,2 1,2 3,4 1,2 7,2 2,2 0,9 -0,1 3,1 -0,4 -7,4 0,1 -5,6 -7,3 -0,3 6,5 4,1 -3,8 3,1 -1,1 4,3 6,8 1,6 -2,2 3,9 7,4 3,0 10,9 16,4

Druge raznovrstne poslovne

dejavnosti 12,1 7,7 12,8 10,8 8,7 4,9 6,2 11,6 11,9 12,5 10,1 16,7 9,9 8,7 6,4 5,5 3,0 4,9 6,7 7,1 7,1 9,6 18,6 9,5 11,4 14,5 13,9 12,2 11,5 12,1 8,6 9,7 16,2 22,8 11,5 13,0 - -

TRGOVINA, medletna rast v %

Skupni realni prihodek* 5,7 10,2 10,2 6,6 9,0 9,2 8,8 13,6 13,5 10,1 10,9 6,9 13,2 8,0 8,5 11,0 8,1 5,3 13,7 8,0 10,6 15,5 14,7 15,8 8,9 15,5 7,5 10,5 12,1 11,3 12,4 9,1 9,3 9,9 1,8 4,8 - -

Realni prihodek v trgovini

na drobno 1,1 4,4 7,5 1,7 2,2 2,1 3,0 10,1 12,1 8,3 8,1 2,3 3,8 2,0 0,4 1,5 4,3 1,3 5,5 2,4 7,7 11,4 11,1 13,9 8,7 13,3 5,8 9,4 9,8 9,4 7,8 7,2 2,7 6,3 -1,6 -0,7 - -

Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila

motornih vozil 14,0 21,8 14,2 15,2 23,1 24,1 18,9 20,8 15,8 12,7 13,5 14,7 33,0 21,1 25,3 30,6 17,1 12,2 27,7 18,7 16,9 22,9 22,6 19,4 9,0 18,9 9,6 12,8 15,7 12,0 18,9 10,6 21,6 16,2 6,6 14,5 - -

Nominalni prihodek v trgovini na debelo

in posredništvu pri prodaji 1,4 2,0 9,8 2,9 0,2 1,2 0,1 6,3 13,7 8,5 10,6 7,0 2,2 -1,1 -1,9 3,0 2,3 -5,6 5,6 0,9 3,0 6,9 8,9 16,1 8,6 16,2 3,6 11,8 10,0 11,3 12,9 7,9 9,8 9,9 1,7 8,0 - -

TURIZEM, medletna rast v %

Skupaj, prenočitve 7,2 7,6 11,3 3,3 9,6 0,9 9,0 11,3 4,7 18,0 11,5 8,7 7,0 12,8 -0,4 2,5 0,4 8,1 6,9 14,6 13,7 12,6 7,2 5,0 2,5 6,5 27,1 5,0 22,6 13,2 12,6 6,7 8,1 8,2 10,1 9,3 - -

Domači gostje, prenočitve 6,3 2,8 4,3 3,4 1,3 1,0 4,6 3,4 4,1 5,1 2,8 6,2 2,7 -5,0 8,5 -0,5 -3,1 2,3 1,5 15,3 -5,9 11,4 7,0 -2,8 -3,6 20,9 -1,6 5,8 9,7 5,5 3,8 -3,3 15,6 -0,9 3,6 13,1 - -

Tuji gostje, prenočitve 7,7 10,3 15,0 3,2 17,4 0,8 10,9 17,1 5,2 24,7 15,1 10,3 12,5 28,8 -5,7 3,9 2,3 10,9 9,2 14,3 26,9 13,6 7,4 10,0 9,7 -3,0 46,7 4,7 29,1 16,5 16,1 10,9 4,3 15,8 14,8 7,2 - -

Nominalni prihodek v gostinstvu 7,4 11,0 9,2 9,2 9,9 8,2 13,2 12,2 8,0 12,5 9,4 6,6 12,8 9,3 9,0 6,6 9,2 12,4 10,8 16,9 14,2 10,2 11,9 6,8 6,0 10,7 13,1 9,8 14,4 11,9 11,6 4,5 6,7 7,3 5,8 12,1 - -

KMETIJSTVO

Odkup pridelkov, v mio EUR 472,9 465,7 518,7 135,5 104,6 110,1 118,2 132,9 108,7 119,8 135,2 155,0 34,2 36,7 36,0 37,3 36,8 39,1 36,3 42,9 46,3 42,9 43,6 35,0 34,2 39,5 36,8 42,0 41,1 45,8 42,3 47,1 57,6 48,4 49,0 37,2 - - POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**)

Kazalnik gospodarske klime 5,1 5,5 12,5 5,7 3,7 4,5 6,1 7,7 11,1 11,2 11,8 15,8 3,5 3,7 5,6 3,6 4,4 5,4 6,6 6,2 6,9 7,9 8,3 10,0 10,5 12,7 11,8 9,5 12,3 11,5 11,5 12,4 15,4 16,1 15,9 16,1 14,5 12,1

Kazalnik zaupanja

v predelovalnih dejavnostih 6 6 10 6 4 6 5 7 10 8 9 13 5 4 8,0 5 5 5 7 3 6 7 7 9 10 12 9 6 9 8 8 10 12 14 13 14 13 10

v gradbeništvu -14 -10 12 -14 -17 -15 -8 -1 4 10 16 19 -16 -19 -16,0 -15 -14 -13 -8 -2 -4 0 2 -1 7 6 10 8 13 17 16 16 21 15 20 22 22 24

v storitvenih dejavnostih 16 19 25 18 17 19 19 21 24 25 24 28 17 19 21,0 17 18 20 18 19 21 21 21 22 23 26 27 24 24 24 24 23 27 28 29 25 24 23

v trgovini na drobno 15 20 21 14 24 13 25 16 19 18 22 26 24 21 10,0 12 17 20 24 30 10 19 20 12 18 28 14 9 32 23 18 24 28 30 20 32 20 5

potrošnikov -11 -14 -4 -12 -18 -17 -12 -10 -7 -5 -4 0 -19 -19 -17,0 -18 -16 -13 -12 -11 -11 -11 -9 -3 -8 -9 -5 -6 -3 -4 -4 -3 0 0 1 2 0 -1

Vir podatkov: SURS.

Opombe: ¹Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; ²V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; * Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi; ** desezonirani podatki SURS.