UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
TINA RIS
OSVEŠČENOST UČENCEV O PIKTOGRAMIH NA POGOSTO UPORABLJENIH ŽIVILIH
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2018
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
DVOPREDMETNI UČITELJ, GOSPODINJSTVO - KEMIJA
TINA RIS
MENTOR: izr. prof. dr. GREGOR TORKAR
OSVEŠČENOST UČENCEV O PIKTOGRAMIH NA POGOSTO UPORABLJENIH ŽIVILIH
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2018
ZAHVALA
Zahvaljujem se izr. prof. dr. Gregorju Torkarju za mentorstvo, strokovno pomoč ter usmerjanje v procesu nastajanja diplomskega dela.
Hvala ravnateljem treh osnovnih šol, ki so mi omogočili, da sem izvedla raziskavo, podravnateljici Maji, psihologinji Sabini, učiteljici Juliji, staršem učencev ter učencem, da so mi omogočili in olajšali izvedbo raziskovalnega dela.
Hvala Katarini Gornik za prevod povzetka v angleški jezik in Grozdani Gornik za lektoriranje.
Hvala družini, predvsem pa Anji, za vse nasvete, pomoč in podporo v času pisanja diplomskega dela.
POVZETEK
Živila, ki jih vsakodnevno uporabljamo in uživamo, imajo na embalaži simbolne oznake, tako imenovane piktograme. Te oznake nam omogočajo, da med samim nakupovanjem izberemo zdravju in okolju prijazen ter kakovosten izdelek. V diplomskem delu smo raziskovali poznavanje in razumevanje piktogramov na pogosto uporabljenih živilih med četrtošolci, petošolci in šestošolci. Nekaj raziskav, ki so vezane na razumevanje piktogramov (predvsem na farmacevtskih izdelkih), je moč zaslediti, medtem ko raziskave med učenci o piktogramih na živilih, ki jih vsakodnevno uporabljamo, nismo našli.
V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo ter neslučajnostno vzorčenje v primorsko-notranjski regiji. Sodelovalo je 248 četrtošolcev, petošolcev in šestošolcev, od tega 111 učencev in 137 učenk.
Z raziskavo želimo opozoriti na pomembnost piktogramov na živilskih in drugih izdelkih predvsem z vidika varovanja okolja ter ohranjanja zdravja potrošnikov, med katere v današnjem času sodijo tudi že učenci.
Raziskava je pokazala, da večina učencev dobro ne pozna ali le delno pozna piktograme, o katerih se učijo v osnovni šoli. Občutnejših razlik v poznavanju piktogramov med četrtošolci, petošolci in šestošolci ni. Ugotovili smo tudi, da učenci pri izbiri živil ne »berejo«
piktogramov na embalaži.
Ključne besede: okoljevarstvo, skrb za zdravje, označevanje živil, embalaža, piktogrami
ABSTRACT
Foods that we use and consume everyday have symbols on their packaging, which are called pictograms. When shopping, these symbols allow us to choose quality products that aren't harmful to our health or to the environment. In this master thesis, we researched the fourth graders', fifth graders' and sixth graders' knowledge and understanding of the pictograms that are placed on the most commonly used foods. Some research concerning the understanding of the pictograms (mostly those used on pharmaceuticals) has already been carried out.
However, we haven't come across any research done among the students and the pictograms used on the foods that we use every day.
For the research, we used the descriptive method and the non-experimental causal method, as well as convenience sampling for the Primorsko-Notranjska region. The research included 248 fourth graders, fifth graders and sixth graders, 111 of them were male students and 137 were female.
The purpose of this research is to draw attention to the importance of pictograms used on foods and other products from the environmental point of view, and to preserve the health of the consumers. Nowadays, students are already considered to be consumers.
The research shows that most students are not well acquainted or they are just partially familiar with the pictograms they learn about in school, and that they understand their meanings. There are no significant differences when it comes to recognizing the pictograms among the fourth graders, fifth graders and sixth graders. We also found out that the students don't »read« the pictograms on the packages when they are shopping.
Key words: environmental protection, healthcare, food labelling, packaging, pictograms
KAZALO
1 UVOD ... 1
2 TEORETIČNI DEL ... 2
2.1 Varstvo okolja in zdravja potrošnikov ... 2
2.2 Naravovarstvene in okoljevarstvene vsebine v programu osnovne šole ... 3
2.2.1 Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju ... 3
2.2.2 Učni načrti ... 4
2.3 Označevanje predpakiranih živil ... 7
2.3.1 Embalaža ... 7
2.3.2 Oznake na predpakiranih živilih ... 8
2.3.3 Prostovoljno navajanje oznak ... 8
2.3.4 Obvezne oznake/piktogrami na embalaži ... 9
2.4 Piktogrami in njihovo razumevanje ... 9
2.4.1 Piktogrami, katerih razumevanje bomo preverjali ... 11
2.4.1.1 Znak »varovalno živilo« ... 11
2.4.1.2 Znak »CE« ... 12
2.4.1.3 Znak »pridelano/proizvedeno brez GSO« ... 12
2.4.1.4 Znak »zelena pika« ... 13
2.4.1.5 Piktogram »smetnjak« ... 14
3 EMPIRIČNI DEL ... 15
3.1 Opredelitev raziskovalnega problema ... 15
3.2 Raziskovalni cilji ... 15
3.3 Metoda in raziskovalni pristop ... 15
3.4 Vzorec ... 15
3.5 Opis postopka zbiranja podatkov ... 16
3.6 Postopki obdelave podatkov ... 17
3.7 Rezultati ... 17
4 RAZPRAVA ... 23
5 SKLEPI ... 27
6 VIRI IN LITERATURA ... 29
PRILOGE Priloga 1: Soglasje staršev in/ali skrbnikov o sodelovanju otroka v preverjanju znanja Priloga 2: Preverjanje znanja
KAZALO SLIK
Slika 1: Znak »varovalno živilo« (»za srce«, 2017) ... 12Slika 2: Znak »CE« (Brie, 2008) ... 12
Slika 3: Znak »pridelano/proizvedeno brez gensko spremenjenih organizmov (BREZ GSO)« (http://www.ikc-um.si/ikc-um/zasebni-standard/standard-brez-gso/) ... 13
Slika 4: Znak »zelena pika« (https://www.slopak.si/obveznosti_podjetij/zelena_pika) ... 13
Slika 5: Piktogram »smetnjaka« (http://www.snaga.si/snaga/info-za-uporabnike/locevanje- odpadkov/embalaza/ekoloske-oznake-s-podrocja-ravnanja-z-odpadno) ... 14
KAZALO GRAFIKONOV
Grafikon 1: Najpogostejši odgovori učencev v odstotkih glede poznavanja piktograma
»varovalno živilo«... 17 Grafikon 2: V odstotkih prikazani najpogostejši odgovori učencev glede poznavanja piktograma »CE«. ... 18 Grafikon 3: Najpogostejši podani odgovori učencev glede poznavanja »CE« piktograma. .. 18 Grafikon 4: Pet najpogostejših odgovorov (v odstotkih) učencev glede poznavanja piktograma »zelena pika«. ... 19 Grafikon 5: V odstotkih prikazani najpogostejši odgovori učencev glede poznavanja piktograma »smetnjak«. ... 20 Grafikon 6: V odstotkih prikazano pravilno poznavanje in razumevanje piktogramov, znotraj posameznega razreda. ... 21
KAZALO TABEL
Tabela 1: Uporabljen raziskovalni vzorec. ... 15 Tabela 2: Starost učencev, vključenih v raziskavo. ... 16 Tabela 3: V odstotkih prikazani odgovori učencev na vprašanje, ali bi zaužili živilo s podanim piktogramom. ... 20
1
1 UVOD
Zelo rada tečem in kolesarim po gozdnih poteh, hodim v hribe, se udeležujem čistilnih akcij, pripravljam zdrave jedi, varčujem z vodo, ugašam luči, ko jih ne potrebujem, ločujem odpadke, pešačim po mestu, jem jabolka kar z drevesa, solato z grede … Rada imam naravo, rada sem v gibanju, rada zdravo jem. Vem, da vas je takih še veliko. Tako, kot skrbimo zase in za svoje zdravje, je pomembno, da posvečamo veliko pozornosti tudi skrbi za ohranjanje in varovanje okolja. Kot študentka gospodinjstva in kemije sem se seznanila z opozorilnimi znaki na kemikalijah, deklaracijami na živilskih izdelkih, veliko moje pozornosti pa so pritegnili piktogrami, ki jih najdemo tako na kemikalijah kot tudi živilskih izdelkih. Na podlagi tega sem se odločila, da bom v svojem diplomskem delu proučevala, ali so zdravstveni in okoljski piktogrami na embalaži izdelka učencem poznani in ali vplivajo na njihovo izbiro izdelkov. Diplomsko delo sem razdelila na teoretični in empirični del.
V teoretičnem delu smo predstavili cilje Zakona o varstvu okolja, ukrepe za njegovo realizacijo in nazor, ki jih moramo upoštevati v samem procesu nakupovanja. Učenci večino svojega časa preživijo v šoli, ki ne posreduje zgolj znanja, določenega z učnim načrtom, temveč učenci pridobivajo tudi izkušnje, ki jih lahko nato s pridom uporabljajo v življenju.
Preučili smo učne načrte predmetov od prvega do šestega razreda (pri slovenščini do devetega razreda) in navedli cilje, ki se navezujejo na naravovarstvene ter okoljevarstvene nazore in skrb za zdravje. Predstavili smo embalažo in njene funkcije ter označevanje predpakiranih živil ter s tem povezane obvezne in neobvezne oznake. Na splošno smo predstavili tudi piktograme, v nadaljevanju pa podrobneje opisali tiste, ki smo jih preučevali v raziskovalnem delu.
V empiričnem delu smo predstavili osnovno metodologijo ter rezultate raziskave. Osrednji cilj diplomskega dela je bil ugotoviti, kako dobro učenci poznajo ter razumejo piktograme, rezultate pa nato primerjati med razredi.
2
2 TEORETIČNI DEL
2.1 Varstvo okolja in zdravja potrošnikov
Trg in vlada s svojimi ukrepi vse bolj spodbujata gospodarski razvoj in s tem povzročata ogroženost naravnih procesov. Večina izdelkov se danes proizvede s pomočjo tehnoloških postopkov, ki temeljijo na uporabi različnih materialov ter pomožnih snovi, pridobljenih iz narave. Tako z vsakim izdelkom vplivamo že neposredno in posredno na okolje med proizvodnjo, distribucijo, med uporabo in tudi po njej, ko izdelek postane odpadek. Proces izdelave izdelka in sama uporaba izdelka povzročata veliko obremenitev okolja s sproščanjem plinastih in tekočih snovi ter nastalimi odpadki. Poleg tega mnogi izdelki vsebujejo nevarne in škodljive snovi oziroma sestavine, ki se asimilirajo v človeška in tudi živalska telesa ter s tem ogrožajo zdravje (Radonjič, 2008).
Potrošniki s svojimi potrošniškimi navadami, kot so želja po širokem spektru živil, ne glede na letni čas ali rok trajanja izdelka ter izbiro količine in vrste izdelkov, vplivamo na okolje.
Prav zaradi zgoraj omenjenih potreb vplivamo na količino uporabljene embalaže ter nastalih odpadkov (Radonjič, 2008). Zato je ključno, da nas v množici številnih izdelkov sama cena ali videz izdelka ne zavedeta. Pomembno je, da ne pozabimo na kakovost hrane oziroma izdelka, ki jo zagotovimo s celostnim pristopom vzdrževanja higiene in kakovosti od surovine do končnega izdelka. Osredotočeni moramo biti na okoljevarstveni oziroma naravovarstveni nazor, katerega glavni problem je predvsem uravnavanje porabe energije, ki nastane pri pridelavi živil od polja do mize, pri postopkih priprave jedi ter količine nastalih odpadkov pri vseh omenjenih procesih. Živila nakupujemo kar se da premišljeno in načrtovano (Suwa- Stanojević, 2017).
Prizadevajmo si za zdravo, naravno okolje, enakomerni regionalni razvoj, optimalno rabo prostora ter prehod na nizkoogljično, zeleno in krožno gospodarstvo. Pri tem je ključno, da izboljšamo upravljanje z naravnimi viri, modele proizvodnje in vzorce potrošnje pa usmerimo v trajnostne oblike. Potrebno je razvijanje in podpiranje vseh ekonomskih idej, spodbud in inovacij, ki bi okolju koristile (Poročilo o razvoju, 2017).
Namen varstva okolja je torej spodbujati in usmerjati takšen družbeni razvoj, ki zagotavlja dolgoročne pogoje za človekovo zdravje, počutje in kakovost njegovega življenja, hkrati pa ohranja biotsko raznovrstnost (Zakon o varstvu okolja, 2006).
3 Cilji varstva okolja so (Zakon o varstvu okolja, 2006):
- preprečitev in zmanjšanje obremenjevanja okolja, - ohranjanje in izboljševanje kakovosti okolja, - trajnostna raba naravnih virov,
- zmanjšanje rabe energije in večja uporaba obnovljivih virov,
- odpravljanje posledic obremenjevanja okolja, izboljšanje porušenega naravnega ravnovesja in ponovno vzpostavljanje njegovih regeneracijskih sposobnosti,
- povečanje snovne učinkovitosti proizvodnje in potrošnje ter - opuščanje in nadomeščanje uporabe nevarnih snovi.
Da bi dosegli omenjene cilje se (Zakon o varstvu okolja, 2006):
- spodbuja proizvodnjo in potrošnjo, ki prispevata k zmanjšanju obremenjevanja okolja, - spodbuja razvoj in uporabo tehnologij, ki preprečujejo, odpravljajo ali zmanjšujejo
obremenjevanje okolja in
- plačuje onesnaževanje in raba naravnih virov.
2.2 Naravovarstvene in okoljevarstvene vsebine v programu osnovne šole
Otroci so postali potrošniki, zato je pomembno, da smo jim s svojim ravnanjem vzgled ter jih tako spodbujamo k zdravemu načinu življenja in pozitivnemu odnosu do narave in okolja.
Velik pomen pri oblikovanju pozitivnega odnosa do narave in okolja ima tudi šola, kjer se otroci učijo in spoznavajo z ukrepi, ki vodijo k varovanju zdravja in okolja.
2.2.1 Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju
V Beli knjigi je zapisano, da mora načelo trajnostnega razvoja človeške družbe, ki je vezano na človeka in njegov položaj na Zemlji, postati eden izmed glavnih načel vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. Človeška družba mora biti organizirana tako, da s svojim izkoriščanjem naravnih virov ne ogroža kakovosti življenja in okolja ter razvoja prihodnjih generacij. Potrebno je razviti spoznanja o vplivih človeka na okolje ter strategije in pristope, ki omogočajo trajnostni razvoj. Področja trajnostnega razvoja zadevajo poznavanje dejstev o porabi in mejah človekove porabe naravnih dobrin na Zemlji (vode, prsti, energije …), spoznanja o možnih načinih gospodarjenja z naravnimi viri in varovanja biološke ter krajinske raznovrstnosti, spoznanja in primere varovanja okolja ter učinkovite rabe energije, ki lahko
4
vodijo do inovacij ekonomskega razvoja s pomočjo novih tehnologij (Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji, 2011).
2.2.2 Učni načrti
V učnih načrtih za devetletno osnovno šolo najdemo učne cilje, ki se navezujejo na varstvo okolja, zagotavljanje trajnostnega razvoja ter odgovornega ravnanja do posameznikovega zdravja. Spodaj opisani učni cilji se navezujejo na učne načrte predmetov od 1. do vključno 6. razreda (pri slovenščini do 9. razreda).
SPOZNAVANJE OKOLJA (1., 2. in 3. razred)
Predmet spoznavanje okolja medsebojno povezuje okoljska, gospodarska ter družbena vprašanja in tako pri učencih spodbuja vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj (Učni načrt, 2011).
Učenci prve triade se pri tematskem sklopu Snovi učijo o nevarnih lastnostih snovi. V prvem razredu se spoznajo z osnovnimi skupinami nevarnih snovi, v drugem razredu pa z njihovimi oznakami (oznake za strupeno, vnetljivo, eksplozivno, jedko in okolju nevarno snov). Učenci v tretjem razredu razumejo pomen osnovnih oznak za nevarne lastnosti snovi. Prav tako spoznajo proces proizvodnje in se srečajo še s temami, kot so: odpadki v vsakdanjem življenju, skrb za odpadke, ponovna uporaba odpadkov … (Program osnovna šola:
spoznavanje okolja: učni načrt, 2011).
Pri tematskem sklopu Človek učenci spoznajo pomen zdravega načina prehranjevanja, telesne vadbe in počitka. Seznanijo se z ukrepi za preprečevanje bolezni, z zdravljenjem, nego in okrevanjem. Tematski sklop spodbuja pri učencih razumevanje in odgovornost za ustrezno ravnanje v povezavi z njihovim zdravjem. Učenci spoznajo, da so sami odgovorni za lastno zdravje (Program osnovna šola: spoznavanje okolja: učni načrt, 2011).
V tematskem sklopu Okoljska vzgoja se pri učencih razvija okoljevarstvena vzgoja. Učenci se zavejo lastnega vpliva in vpliva drugih živih bitij na okolje in naravo. Pri učencih se razvija odgovorno ravnanje z odpadki in drugimi onesnaževali (Program osnovna šola: spoznavanje okolja: učni načrt, 2011).
V tematskem sklopu Sporočanje se učenci srečajo še z uporabo simbolov oziroma piktogramov. Učenci razvijajo svoje sposobnosti za grafično komuniciranje, torej z uporabo simbolov (Program osnovna šola: spoznavanje okolja: učni načrt, 2011).
5 DRUŽBA (4. in 5. razred)
Pri predmetu družba učenci spoznajo povezanost ter medsebojno odvisnost posameznika, družbe in naravnega okolja. Učenci razumejo njihovo vključenost v dani prostor in čas, zavedajo se interakcije, soodvisnosti kulturnih, družbenih ter naravnih procesov in pojavov, pomembnosti trajnostnega razvoja in uspešnega ravnanja v okolju (Program osnovna šola:
družba: učni načrt, 2011).
Pri tematskem sklopu Ljudje v družbi se učence usmerja v kritično presojanje o tehnološkem in družbenem razvoju, ki vpliva na okolje in kakovost življenja ljudi. Učenci spoznajo pomen pojma trajnostnega razvoja (Program osnovna šola: družba: učni načrt, 2011).
Prav tako se s pomenom trajnostnega razvoja srečajo pri tematskem sklopu Ljudje v prostoru, medtem ko pozitiven odnos do narave in kulturne dediščine razvijajo pri tematskem sklopu Ljudje v času (Program osnovna šola: družba: učni načrt, 2011).
V zadnjih dveh omenjenih tematskih sklopih se učenci srečajo še s piktogrami, in sicer pri branju ter uporabi zemljevida, katerega sestavni del so tudi znaki, ter pri vlogi in pomenu državnih simbolov (Program osnovna šola: družba: učni načrt, 2011).
NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA (4. in 5. razred)
Predmet naravoslovje in tehnika je nadgradnja predmeta spoznavanje okolja. Znotraj predmeta se povezujejo vsebine naravoslovja in tehnike in tehnologije. V povezavi z varstvom okolja in zagotavljanjem kakovostnega življenja in zdravja učenci znotraj predmeta spoznajo, da lahko odpadke ponovno uporabimo kot surovine ter spoznajo navade zdravega prehranjevanja. Hkrati razvijajo pozitiven odnos do narave, odgovornost za lastno zdravje, kritičen odnos do poseganja v naravo in zavedanje pomena trajnostnega razvoja (Program osnovna šola: naravoslovje in tehnika: učni načrt, 2011).
Področje piktogramov je obravnavano znotraj tematskega sklopa Snovi. Učenci razumejo pomen simbolov za označevanje nevarnih snovi (jedko, vnetljivo, strupeno, nevarno za vodno okolje idr.) in jih prepoznajo na vsakodnevno uporabljenih izdelkih. Znotraj tematskega sklopa Shranjevanje snovi učenci prepoznajo nevarne snovi na podlagi simbolov, znotraj sklopa Sile in gibanje pa se srečajo s prometnimi znaki (Program osnovna šola: naravoslovje in tehnika: učni načrt, 2011).
6 GOSPODINJSTVO (5. in 6. razred)
Predmet gospodinjstva zajema tako naravoslovne kot družboslovne vsebine, učenci pa pridobivajo znanja, veščine in spretnosti o čim bolj gospodarni izrabi virov v naravi in družbi za zadovoljevanje osnovnih potreb (Program osnovna šola: gospodinjstvo: učni načrt, 2011).
Učenci se znotraj modula Ekonomika gospodinjstva pri tematskem sklopu Viri za zadovoljevanje potreb učijo o omejenosti in razumni rabi virov. Znotraj modula Tekstil in oblačenje se spoznajo z osnovami vzgoje potrošnika: izbor in nakup, načrtovanje nakupov, dobavitelji, kje kupovati, reklame in zaščita potrošnika, nega in vzdrževanje tekstilnih izdelkov (Program osnovna šola: gospodinjstvo: učni načrt, 2011).
V šestem razredu učenci že razmišljajo o ustreznem ravnanju z odpadki, o svojem prispevku k izboljšanju okolja, razvijajo okolju prijazno obnašanje in postanejo kritični do potrošništva (Program osnovna šola: gospodinjstvo: učni načrt, 2011).
V 5. razredu zasledimo piktograme znotraj tematskega sklopa Izbor in nakup tekstilnih izdelkov, pri čemer se učenci naučijo branja informacij z obesnega lističa. V tematskem sklopu Nega in vzdrževanje tekstilnih izdelkov učenci spoznajo pomen oznak za vzdrževanje perila iz obesnega lističa. V 6. razredu se učenci s piktogrami srečajo pri modulu Hrana in prehrana, znotraj katerega se srečajo z znaki za kakovost (Program osnovna šola:
gospodinjstvo: učni načrt, 2011).
NARAVOSLOVJE (6. razred)
Predmet naravoslovje nudi učencem predvsem spoznanje o pomenu naravoslovnih ved za razvoj človeštva. Znotraj predmeta razvijajo odnos in stališča do sebe, okolja, narave ter skrb za varnost in zdravje sebe in drugih (Program osnovna šola: naravoslovje: učni načrt, 2011).
Šestošolci pri predmetu naravoslovje opredelijo ustrezne načine zaščite in ravnanja z nevarnimi snovmi, se seznanijo s primernimi ukrepi v primeru nesreč ali poškodb, spoznajo kako varovati okolje z ustreznim ravnanjem ter se zavejo svojega vpliva na okolje (Program osnovna šola: naravoslovje: učni načrt, 2011).
S piktogrami se učenci srečajo pri spoznavanju simbolov za označevanje nevarnih snovi, pri logistiki ravnanja z odpadki od zbiranja do njihove predelave v sekundarne surovine ter pri spoznavanju s pravilnim ravnanjem z gospodinjskimi odpadki (Program osnovna šola:
naravoslovje: učni načrt, 2011).
7 SLOVENŠČINA (1. do 9. razred)
Znotraj predmeta učenci razvijajo zmožnosti za nebesedno sporazumevanje, prepoznavajo pomen in vlogo nebesednih sporočil ter jih tvorijo, v besedilu pa prepoznajo nebesedne zapise oziroma piktograme (Program osnovna šola: slovenščina: učni načrt, 2011).
2.3 Označevanje predpakiranih živil
2.3.1 Embalaža
Predpakirano živilo je vsako posamezno živilo, ki je bodisi v celoti ali le delno vnaprej pakirano v embalažo, a tako, da vsebine brez odprtja ali spremembe embalaže ni moč spremeniti (Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil, 2000).
Živila pakiramo v različne embalaže; tako lahko na primer pijače polnimo v steklene ali plastične steklenice, mlečne izdelke v lončke ali folije, marmelade pa v steklene, plastične ali pločevinaste embalaže (Suwa-Stanojević, 2017).
Embalaža živila ima več funkcij, in sicer (Radonjič, 2008):
- zaščitno: s tem ščiti živilo pred mehanskimi, kemičnimi, mikrobiološkimi in atmosferskimi vplivi,
- distribucijsko: zagotavlja enostavnejši in varnejši prevoz ter skladiščenje živila, - prodajno: spodbuja potrošnike s svojo vizualno privlačnostjo k nakupu živila,
- tehnološko: omogoča neposredno in usklajeno povezavo med pakiranjem in proizvodnjo živila,
- praktično: omogoča poenostavljano ravnanje s pakiranim živilom,
- okoljsko: spodbuja pakiranje v embalažo, s katero čim manj obremenjujemo okolje, - ekonomično: omogoča opravljanje funkcij, kot so nabava embalaže, skladiščenje,
manipuliranje, uporaba pakiranega blaga itd. čim bolj racionalno, torej ob minimalnih stroških,
- informacijsko: omogoča komunikacijo s potrošnikom, saj pri tem embalaža vsebuje informacije o pakiranem izdelku in navodila za uporabo.
Embalaža mora predpakiranemu živilu ustrezati, kar pomeni, da morajo biti značilnosti embalaže usklajene z značilnostmi živila. Prav zato so funkcije embalaže medsebojno povezane in soodvisne. Glavna funkcija embalaže je bila včasih prenos ter zaščita živila
8
oziroma izdelka, danes pa je zaradi vedno večjih okoljskih problemov, strožje zakonodaje in okoljske ozaveščenosti v družbi vse bolj pomembna okoljska funkcija embalaže (Radonjič, 2008).
2.3.2 Oznake na predpakiranih živilih
Za ohranjanje narave ter zagotavljanje in ohranjanje kakovosti zdravja je potrebno preudarno nakupovati, za kar pa moramo biti dobro seznanjeni z obveznim označevanjem in oznakami na predpakiranih živilih. Poznavanje oznak na predpakiranih živilih nam omogoča ustrezno izbiro živila, pravilno ravnanje z njim ter nas seznani z vsebino, lastnostmi ter s posebnostmi živila. Na embalaži živila morajo biti navedeni sledeči podatki, ki jih nadzorujejo državni organi (Peterman, Pajk Žontar in Pondelek, 2007, str. 2):
- ime in neto količina izdelka,
- seznam sestavin (vključno z aditivi in alergeni), - rok uporabnosti,
- navodila za shranjevanje in uporabo,
- naziv proizvajalca, uvoznika ali trgovca, ki živilo prodaja v EU, - podatek, ali je živilo (oziroma njegova sestavina) gensko spremenjeno.
2.3.3 Prostovoljno navajanje oznak
Embalaža lahko vsebuje tudi neobvezne označbe, ki morajo biti v skladu z zakonodajo. To pomeni, da ne smejo zavajati potrošnika, ne smejo biti dvoumne ali potrošniku nejasne ter morajo temeljiti na ustreznih zdravstvenih podatkih (Uredba (EU) št. 1169/2011 ..., 2011).
Med neobveznimi oznakami najdemo uradne zaščitne znake za kakovost, kamor sodijo znaki za geografsko poreklo, geografsko označbo, zajamčeno tradicionalno posebnost, višjo kakovost, ekološki zaščitni znak, integrirani zaščitni znak, znak za naravno mineralno vodo ter uradni zaščitni znak EU (Zaščitni znaki za označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živil, 2003).
Živilo je lahko označeno še z drugimi zasebnimi zaščitnimi oznakami, kot so npr. znak biodar, znak varovalnega živila, znak brez prisotnosti določenega alergena ali snovi, ki povzročajo preobčutljivost, znak, da je živilo primerno za vegetarijance in/ali vegane, znak z informacijo o priporočenem vnosu za posebne skupine prebivalstva itd. (Uredba (EU) št.
1169/2011 ..., 2011).
9
2.3.4 Obvezne oznake/piktogrami na embalaži
Ker kot potrošniki rokujemo tudi z embalažo, v kateri je živilo pakirano oziroma polnjeno, ta prav tako potrebuje primerno označitev. Na embalaži lahko najdemo oznake za embalažni material, ponovno uporabo embalaže, recikliranje embalaže oziroma zeleno piko in oznako smetnjaka. Oznaka mora biti jasno vidna, dobro čitljiva, trajna ter obstojna tudi po odprtju embalaže (Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, 2006).
Vsak embalažni material ima svoje prednosti in slabosti, zato proizvajalec običajno izbere tistega, s katerim zagotovi najboljše funkcije embalaže, ki je lahko steklena, papirnata, kartonska, kovinska, lesena ali plastična. Pri plastičnih embalažah so najbolj razširjene plastične mase, ki jih na embalaži označimo z naslednjimi črkami (Radonjič, 2008, str. 51):
- PA = poliamid - PP = polipropilen - PE = polietilen
- PET = poli(etilen-tereftalat) - PVC = poli(vinil) klorid - PP = polipropilen
2.4 Piktogrami in njihovo razumevanje
V Uradnem listu Republike Slovenije v Pravilniku o varnostnih znakih (1999) je zapisano:
»Simbol ali piktogram je lik, ki opisuje stanje ali predpisuje specifično ravnanje, uporablja pa se na napisu ali osvetljeni površini« (str. 13484). Gre za nebesedni prikaz informacij na izdelkih, namenjenih potrošnikom (Davies, Haines, Norris in Wilson, 1997). Uporablja se jih za širjenje informacij v javnosti (Tijus, Barcenilla, Cambon de Lavalette in Meunier, 2007).
Van Beusekom, Grootens-Wiegers, Bos, Guchelaar in Van den Broek (2016) so v članku Low literacy and written drug information ugotovili, da udeleženci dojemajo piktograme kot vizualno pomoč pri pregledu navodil za uporabo zdravil. S tem jim je omogočeno krmarjenje po besedilu ter selektivno prebiranje navodil. Prav tako so ugotovili, da bi lahko s piktogrami odpravili potrebo po branju pisnih informacij, saj so informacije, ki so podane s piktogrami, razumljene lažje, hitreje in jasneje.
10
CSU (California State University) je opredelila piktograme kot slikovni prikaz za (Hämeen- Anttila, Kemppainen, Enlund, Bush in Marja, 2004):
- pošiljanje opozorilnega ali varnostnega sporočila namesto besednega,
- razumevanje informacij na potrošniških izdelkih po vsem svetu, ne glede na tam govoreči jezik.
Piktogrami so dogovorjeni, zato večino njih uporabljamo globalno, kar pomeni, da jih prepoznamo tudi v nam tujem mestu (Spinillo, 2012). S tem nam služijo kot pomoč za lažje branje in razumevanje informacij (Hämeen-Anttila idr., 2004). Uporabljamo jih (Tijus idr., 2007):
- namesto pisanih znakov ter navodil, ki izražajo nadzor, predpise, prepovedi, opozorila, - za hitro posredovanje informacij,
- pri komuniciranju s tuje govorečo osebo,
- pri komuniciranju z osebo z nižjimi jezikovnimi zmožnostmi, bodisi zaradi slabše izobrazbe, pismenosti,
- v primeru slabšega vida,
- pri upoštevanju zakonskih predpisov, ko moramo upoštevati varnostna pravila.
Z uporabo piktogramov dosežemo razumevanje o nevarnosti in se bolj zavedamo tveganj.
Poslužujemo se jih tudi pri znanih nalogah, medtem ko za uporabo novih ter zapletenih nalog niso primerni (Tijus idr., 2007).
Za razumevanje oziroma pravilno branje piktogramov ima velik pomen njihova barva, oblika in vizualnost (Tijus idr., 2007), pri interpretaciji piktogramov pa nam je v veliko pomoč kontekst, v katerem piktogram uporabljamo. Tako je bolj verjetno, da bomo piktogram, ki je postavljen v konkretni primer oziroma okolje ali kontekst, pravilneje razumeli in ga ne bomo interpretirali v drugem, se pravi napačnem pomenu (Tijus idr., 2007). Korpilahti (2016) je v svojem članku A Practical Approach to Icon Taxonomy raziskoval pomen oziroma vpliv konteksta na prepoznavanje znakov. Udeležence, ki so bili vključeni v raziskavo, je pozval, naj s kratkim odgovorom pojasnijo, kaj predstavlja določena ikona. S tem je želel preveriti, kako dobro udeleženci poznajo simbol. Ugotovil je, da so udeleženci določene ikone pojasnili na različne načine, medtem ko nekaterih niso niti prepoznali. Znak »povečevalno steklo« je bil prepoznan kot orodje za iskanje in hkrati kot orodje za povečavo. Podobno je bilo z znakom »križ«, ki je nekaterim predstavljal orodje za zapiranje, drugim pa simbol za dražilne
11
snovi. Tako je Korpilahti poudaril, kako pomemben dejavnik pri razumevanja simbola je kontekst.
Za sprejetost piktogramov je potrebna določena raven razumevanja. Po standardu ISO 3864 je potrebno, da piktogram razume 67 odstotkov ljudi (Montagne, 2013). Najlažje razumemo oznako, ki je kombinacija obojega, piktograma in besede (Otsubo 1988, v Tijus idr., 2007).
Piktogrami so uporabni predvsem za otroke, ki hitreje osvojijo nova dejstva preko vizualnih simbolov kot besednih informacij. Besedne informacije v primerjavi s simboli tudi hitreje pozabijo (Deak in Toney, 2013).
Bistvena naloga piktogramov je torej stimulacija hitrega priklica informacij (Hancock idr., 2004). Z njimi se srečujemo vsakodnevno, uporabljamo pa jih predvsem kot zamenjavo za verbalna sporočila, saj ta v mnogih okoliščinah niso možna. Kljub temu nizka raven razumevanja piktogramov predstavlja danes velik problem (Montagne, 2013). Zato je pomembno, da je piktogram oblikovan enostavno (Pravilnik o varnostnih znakih, 1999) in prepoznavno (Tijus idr., 2007). Pomembno je, da se povezuje z že obstoječimi piktogrami, da je hitro ločljiv od drugih, da vsebuje primerno velikost, kontrast elementov ter primerno čitljivost (Tijus idr., 2007).
2.4.1 Piktogrami, katerih razumevanje bomo preverjali 2.4.1.1 Znak »varovalno živilo«
Z znakom varovalnega živila označimo embalažo živila, ki ima majhno vsebnost maščob in/ali kemičnih dodatkov, malo ali nič soli in/ali alkohola, mnogo vlaknin ter nič dodanega sladkorja (Dermelj, Fortič, Meglič, Sardoč, Širca Čampa in Zupančič, 2014). Pomembno je, da predpakirana živila in obroki hrane iz javne prehrane sledijo načelom zdrave prehrane in so zaradi tega prehransko primernejši ter tako vsakodnevno priporočeni. Vsebovati morajo pravilno in ustrezno navedbo prehranske sestave živila, recepturo obroka in dokazilo o zdravstveni ustreznosti živila, proizvajalec pa mora zagotavljati sistem stalne ravni kakovosti in varnosti živil (Pravilnik o pogojih podeljevanja pravice do uporabe kolektivne blagovne/storitvene znamke; Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, 2012).
Piktogram »varovalno živilo« nam torej omogoča, da pri nakupovanju izberemo živila, ki so zdravju primernejša in prijaznejša (Radivo, 2011).
12
Slika 1: Znak »varovalno živilo« (»za srce«, 2017)
2.4.1.2 Znak »CE«
Piktogram »CE« je namenjen izdelkom, ki izpolnjujejo zakonodajo Evropske unije glede zagotavljanja varnosti in zdravja na splošno in na delovnem mestu, varstva potrošnikov in okolja ter zaščitne varnosti. Piktogram lahko na izdelek namesti proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik, s čimer slednji prevzame odgovornost za skladnost izdelka z zahtevami EU (Sporočila institucij, organov, uradov in agencij Evropske unije, 2016).
Slika 2: Znak »CE« (Brie, 2008)
2.4.1.3 Znak »pridelano/proizvedeno brez GSO«
V primeru, da je bilo živilo ali sestavina, ki jo živilo vsebuje, gensko spremenjeno, je obvezna označitev izdelka z oznako za gensko spremenjeno (GS) živilo (Peterman idr., 2007). Če pa živilo ni bilo gensko spremenjeno, lahko izdelek vsebuje certifikat (Peterman idr., 2007), ki sodi v zasebno prostovoljno shemo certificiranja. Certificiranje oziroma standard
»pridelano/proizvedeno brez GSO – gensko spremenjenih organizmov« zahteva, da živilo v procesu pridelave in proizvodnje nima prisotnih sestavin, ki bi bile proizvedene s pomočjo gensko spremenjenih organizmov (GSO) ali iz njih. Brez GSO morajo biti torej osnovne surovine rastlinskega ter živalskega porekla, dodatki, pomožna tehnološka sredstva, semena, gnojila, mikroorganizmi ter krmila, s katerimi so krmljene živali (IKC UM, 2013).
13
Slika 3: Znak »pridelano/proizvedeno brez gensko spremenjenih organizmov (BREZ GSO)« (http://www.ikc-um.si/ikc- um/zasebni-standard/standard-brez-gso/)
2.4.1.4 Znak »zelena pika«
Ta znak najdemo na embalaži, ki jo lahko zbiramo in ponovno uporabimo kot sekundarno surovino. Zmotna je trditev, da znak označuje ekološko prednost celotnega izdelka. Podjetje pridobi znak proti plačilu prispevka, zato so v ceni izdelka že vključeni stroški predelovanja in/ali uničenja embalaže (ZPS, 2000). Ker uporaba znaka v Sloveniji ni obvezna, se proizvajalec sam odloči, ali bo nacionalni družbi za ravnanje z odpadno embalažo plačal prispevek in si s tem pridobil ta znak. Nacionalna družba za ravnanje z odpadno embalažo je skladna z določili Direktive Evropskega parlamenta ter sveta 94/62/ES kar zadeva embalaže in odpadne embalaže ter nacionalno zakonodajo. Znak »zelena pika« je mednarodno zaščiten ter registriran v Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino Wipo (World Intellectual Property Organization). Gre za najbolj razširjen znak v Evropi, zaščiten pa je v približno 170 državah sveta. V Sloveniji je družba Slopak solastnik in član organizacije PRO EUROPE, zato ima pravico podeljevanja licence za uporabo znaka v Sloveniji (Slopak d.o.o., 2016).
Znak nam torej pove, da lahko embalažni material živila brez večje predelave oziroma samo s čiščenjem ponovno uporabimo (Suwa-Stanojević, 2017).
Slika 4: Znak »zelena pika« (https://www.slopak.si/obveznosti_podjetij/zelena_pika)
14 2.4.1.5 Piktogram »smetnjak«
Piktogram smetnjaka, ki ga najdemo na embalaži, opozarja, da je embalažo potrebno odvreči na ustrezno mesto (ZPS, 2000). Primerno mesto za odpadno embalažo je zbiralnica (Snaga d.o.o., 2018).
Slika 5: Piktogram »smetnjaka« (http://www.snaga.si/snaga/info-za-uporabnike/locevanje- odpadkov/embalaza/ekoloske-oznake-s-podrocja-ravnanja-z-odpadno)
15
3 EMPIRIČNI DEL
3.1 Opredelitev raziskovalnega problema
V diplomskem delu smo raziskovali, kako učenci 4., 5. in 6. razreda poznajo in razumejo piktograme, s katerimi se vsakodnevno srečujejo na pogosto uporabljenih živilskih izdelkih.
Zanimalo nas je, ali piktogrami na živilih vplivajo na učenčevo odločitev o nakupu živila. K raziskovanju omenjene teme nas je dodatno spodbudilo dejstvo, da raziskav o piktogramih na pogosto uporabljenih živilskih in drugih izdelkih ni veliko, sploh pa ne med učenci. Z raziskavo želimo opozoriti na pomembnost piktogramov na živilih in izdelkih predvsem z vidika varovanja okolja ter ohranjanja zdravja potrošnikov, med katere sodijo tudi že učenci.
3.2 Raziskovalni cilji
Raziskovalni cilji diplomskega dela so:
- ugotoviti, kako dobro učenci prepoznajo piktograme, ki jih srečajo na pogosto uporabljenih živilskih in drugih izdelkih,
- ugotoviti, kako dobro učenci razumejo piktograme, ki jih srečajo na pogosto uporabljenih živilskih in drugih izdelkih,
- ugotoviti, kako uporabljeni piktogrami vplivajo na učenčevo izbiro živil,
- ugotoviti, kako se znanje o piktogramih in stališča do njih razlikujejo med učenci iz različnih razredov.
3.3 Metoda in raziskovalni pristop
Pri raziskovanju smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo ter kvantitavni raziskovalni pristop.
3.4 Vzorec
Razred/spol Dečki Deklice Skupaj
f f (%) f f (%) f f (%)
4. 39 15,73 56 22,58 95 38,31
5. 43 17,34 34 13,71 77 31,05
6. 29 11,69 47 18,95 76 30,64
Skupaj 111 44,76 137 55,24 248 100
Tabela 1: Uporabljen raziskovalni vzorec.
16
V raziskavi je sodelovalo 248 četrtošolcev, petošolcev in šestošolcev iz osnovnih šol v primorsko-notranjski regiji (tabela 1). Vzorčenje je bilo neslučajnostno. Največ učencev je bilo iz 4. razreda − sodelovalo je 95 učencev (38,31 % celotnega vzorca), od tega 39 dečkov (15,73 %) in 56 deklic (22,58 %). Sledili so petošolci (31,05 % celotnega vzorca), kjer je bilo 43 dečkov (17,34 %) in 34 deklic (13,71 %) in nato še šestošolci (30,64 %), sodelovalo je 29 dečkov (11,69 %) in 47 deklic (18,95 %). Skupaj je torej sodelovalo 111 dečkov (44,76 %) in 137 deklic (55,24 %).
Starost učencev (leta) Število učencev
f f (%)
9 43 17,34
10 87 35,08
11 75 30,24
12 41 16,53
13 2 0,81
Tabela 2: Starost učencev, vključenih v raziskavo.
Učenci so bili stari od 9 do 13 let (tabela 2). Povprečna starost učencev je bila 10,48 let.
Največ učencev je bilo starih 10 let (35,08 % celotnega vzorca).
3.5 Opis postopka zbiranja podatkov
Pri raziskovanju smo uporabili preverjanje znanja. Na samem začetku smo vzpostavili stik z ravnatelji osnovnih šol, na katerih smo izvedli raziskavo. Ko so nam sodelovanje učencev v raziskavi dovolili, smo se o sodelovanju dogovorili še z učitelji 4., 5. in 6. razreda.
Nato smo razdelili soglasja za sodelovanje učencev pri preverjanju znanja. Pri tem so nam pomagali učitelji oziroma razredniki, pomočnica ravnateljice in psihologinja. Učenci so soglasja odnesli domov, kjer so jih skupaj s starši in/ali skrbniki prebrali ter podpisali, če so se s sodelovanjem strinjali. Podpisana soglasja so učenci vrnili razrednikom. Razredniki so jim nato razdelili preverjanje znanja in ga izvedli med učno uro. Preverjanje je trajalo 10–15 minut, bilo je anonimno, vsebovalo je 5 kratkih vprašanj in 5 podvprašanj. Na začetku je učenec odgovoril na nekaj splošnih vprašanj, kot so: spol, starost, razred in ime šole. Ostalih 5 vprašanj je bilo vezanih na poznavanje in razumevanje piktogramov na pogosto uporabljenih živilskih izdelkih, podvprašanja pa na odnos učencev do varovanja okolja in zdravja.
17
3.6 Postopki obdelave podatkov
Vprašanja so bila odprtega tipa, podvprašanja pa zaprtega. Glede na dane rezultate smo pri vprašanjih odprtega tipa zbrali najpogostejše odgovore oziroma kodirne enote, pri čemer je bil eden od odgovorov zaradi preveč različno podanih odgovorov vedno »drugo«. Odgovore, ki so vezani na našo temo, smo pri kodirni enoti »drugo« še deskriptivno predstavili pod grafično predstavitvijo. Vsako vprašanje je imelo podvprašanje, ki se je nanašalo na razumevanje piktogramov in kako le-ti vplivajo na izbiro živila. Učenci so pri podvprašanjih obkrožili odgovor DA ali NE. Rezultate podvprašanj smo predstavili v obliki tabele.
3.7 Rezultati
V diplomskem delu smo ugotavljali, kako dobro učenci prepoznajo in razumejo piktograme, ki jih vidijo na pogosto uporabljenih živilskih in drugih izdelkih.
Pri prvem vprašanju smo preverjali poznavanje in razumevanje piktograma »varovalno živilo«, ki sodi med zdravstvene piktograme. V grafikonu je prikazanih 5 najpogostejših odgovorov učencev.
Grafikon 1: Najpogostejši odgovori učencev v odstotkih glede poznavanja piktograma »varovalno živilo«.
Na vprašanje, kako si razlagaš obkroženo oznako na spodnji sliki (slika polnozrnatih rezancev z obkroženim piktogramom varovalnega živila), se je največkrat pojavil odgovor »prijazno zdravju«, sledila sta odgovora »ne vem« in delno pravilen odgovor »dobro za srce« (grafikon 1). Večina odgovorov učencev se je med seboj razlikovala, zato smo jih uvrstili v skupno kodirno enoto »drugo«, kjer je bil najpogostejši odgovor »priljubljeno živilo«, sledil je
38%
32%
14%
9%
7%
Drugo
Prijazno zdravju Ne vem Dobro za srce Eko izdelek
18
odgovor »oznaka proizvajalca izdelka«, za tem pa odgovor »okolju prijazen izdelek«. V kategoriji odgovorov »drugo« smo zasledili tudi tri povsem pravilne odgovore na zastavljeno vprašanje, se pravi odgovor »varovalno živilo«, prav tako pa je en učenec odgovoril z odgovorom, ki ga štejemo za pravilnega, in sicer, da je izdelek prijazen za srce in ožilje.
Grafikon 2: V odstotkih prikazani najpogostejši odgovori učencev glede poznavanja piktograma »CE«.
Pri drugem vprašanju, so učenci najpogosteje odgovorili, da piktograma »CE« ne poznajo oziroma ne vedo, kaj pomeni (grafikon 2). Mnogo učencev je odgovorilo, da ta piktogram predstavlja ceno izdelka. Kar 33 % učencev je dalo drugačen odgovor; med temi odgovori se je najpogosteje pojavil odgovor »nezdrav izdelek«, sledili pa so še odgovori »zdrav izdelek«,
»sladek izdelek«, »izdelek nizkocenovnega razreda«. Nihče izmed učencev ni pravilno poimenoval piktograma »CE«.
Grafikon 3: Najpogostejši podani odgovori učencev glede poznavanja »CE« piktograma.
38%
33%
22%
4% 3%
Ne vem Drugo Cena
Izdelek vsebuje veliko dodanega sladkorja Izdelek iz Evropske unije
40%
26%
14%
14%
6% Drugo
Ne vem Brez glutena
Brez gensko spremenjenih organizmov
Brez konzervansov
19
Pri tretjem vprašanju smo preverjali poznavanje piktograma »brez gensko spremenjenih organizmov« (grafikon 3). Največkrat smo zasledili odgovor »ne vem«, sledila sta odgovora
»brez glutena« ter povsem pravilen odgovor »brez gensko spremenjenih organizmov«. Kar 40
% odgovorov učencev se je razlikovalo od večine, zato smo jih uvrstili v kategorijo »drugo«.
Tu se je največkrat pojavil odgovor, da je izdelek »brez nezdravih dodatkov«, sledil je odgovor »brez laktoze«, za tem pa še odgovori »brez dodanega sladkorja«, »brez glukoze« in
»živilo vsebuje gensko spremenjene organizme«.
Grafikon 4: Pet najpogostejših odgovorov (v odstotkih) učencev glede poznavanja piktograma »zelena pika«.
Pri vprašanju, kako si razlagaš piktogram »zelena pika«, je več kot polovica učencev odgovorila delno pravilno, se pravi »recikliranje« ali pa »ponovna uporaba embalaže«
(grafikon 4). Sledila sta odgovora »ne vem« in »ločevanje odpadkov«. 15 % odgovorov učencev smo uvrstili pod kodirno enoto »drugo«, pri čemer sta dva učenca odgovorila povsem pravilno (odgovor »recikliranje in ponovna uporaba izdelka«), najpogostejši odgovor pa je bil
»BIO izdelek«. V kodirni enoti »drugo« smo zasledili še odgovora »prečiščena voda« in
»okolju prijazen izdelek«.
54%
22%
15%
7%
2%
Recikliranje
Ponovna uporaba embalaže Drugo
Ne vem
Ločevanje odpadkov
20
Grafikon 5: V odstotkih prikazani najpogostejši odgovori učencev glede poznavanja piktograma »smetnjak«.
Pri zadnjem vprašanju, ki se je navezovalo na poznavanje in razumevanje piktograma
»smetnjak«, so učenci najpogosteje odgovorili delno pravilno ₋ »embalažo odvržeš v smetnjak« (grafikon 5). Sledili so odgovori »ne vem«, za tem pa še odgovora »recikliranje« in povsem pravilen odgovor »embalažo je potrebno odvreči na primerno mesto«. 8 % učencev je na vprašanje odgovorilo z različnimi odgovori, zato smo jih uvrstili v kategorijo »drugo«. Pod odgovorom »drugo« je bil najpogostejši odgovor »ločevanje odpadkov«, sledili so odgovori
»embalažo odvržemo v plastiko«, »embalažo odvržemo v papir« in »embalažo odvržemo v naravo«.
V diplomskem delu smo s podvprašanji dodatno ugotavljali, kako uporabljeni piktogrami vplivajo na učenčevo izbiro živil.
Pri vsakem vprašanju smo jim zastavili tudi podvprašanje: »Ali bi zaužili živilo na zgornji sliki s podanim piktogramom? (Obkroži odgovor)«.
Živilo polnozrnati rezanci
kinder jajček
tekoči jogurt
voda
»Zala«
koruzni kosmiči Piktogram varovalno živilo CE brez GSO zelena pika smetnjak
DA 66,94 % 72,58 % 79,84 % 88,31 % 79,03 %
NE 31,45 % 20,16 % 16,94 % 7,26 % 16,53 %
Brez
odgovora 1,61 % 7,26 % 3,22 % 4,43 % 4,44 %
Tabela 3: V odstotkih prikazani odgovori učencev na vprašanje, ali bi zaužili živilo s podanim piktogramom.
81%
8%
5%
3% 3%
Embalažo odvržeš v smetnjak
Drugo Ne vem
Embalažo je potrebno odvreči na primerno mesto
Recikliranje
21
Večina učencev piktogramov »varovalno živilo«, »CE« in »brez gensko spremenjenih organizmov« ne pozna, kljub nepoznavanju piktogramov na živilskem izdelku pa bi živilo zaužili (tabela 3).
Zanimalo nas je tudi, kako se znanje o piktogramih in stališča do njih razlikujejo med učenci iz različnih razredov.
Grafikon 6: V odstotkih prikazano pravilno poznavanje in razumevanje piktogramov, znotraj posameznega razreda.
Piktogram »varovalno živilo« so najbolje poznali učenci 4. razreda, najslabše pa učenci 5.
razreda (grafikon 6). Od 95 učencev 4. razreda je piktogram poznalo in razumelo 12 učencev oziroma 12,63 % celotnega razreda, v 5. razredu pa od 77 učencev le 6 učencev, kar predstavlja 7,79 % celotnega razreda.
Največ pravilnih odgovorov glede piktograma »brez gensko spremenjenih organizmov« je bilo v 5. razredu, kjer je pravilno odgovorilo kar 16 učencev oziroma 20,78 % celotnega razreda. Slednjemu so sledili učenci 6. razreda, kjer je pravilno odgovorilo 7 učencev oziroma 9,21 % celotnega razreda. V 4. razredu je pravilno odgovorilo 8,42 % celotnega razreda.
V 4., 5. in 6. razredu je več kot polovica učencev odgovorila delno ali v celoti pravilno glede poznavanja in razumevanje piktograma »zelena pika«. Največ pravilnih odgovorov je bilo v
12,63%
7,79% 9,21%
8,42%
20,78%
9,21%
66,32%
77,92%
85,53%
83,16% 79,22%
84,21%
0,00%
10,00%
20,00%
30,00%
40,00%
50,00%
60,00%
70,00%
80,00%
90,00%
4. 5. 6.
Odstotek učencev
Razred
Poznavanje piktograma
"varovalno živilo"
Poznavanje piktograma "brez gensko spremenjenih organizmov"
Poznavanje piktograma "zelena pika"
Poznavanje piktograma
"smetnjak"
22
6. razredu, v katerem je kar 65 od 76 učencev oziroma 85,53 % učencev odgovorilo delno ali povsem pravilno.
V skladu z našimi pričakovanji so piktogram »smetnjak« povečini učenci dobro poznali. V vsakem razredu je več kot polovica učencev odgovorila delno ali v celoti pravilno. V 4.
razredu je pravilno odgovorilo 79 od 95 učencev oziroma 83,16 %, v 5. razredu 61 od 77 učencev oziroma 79,22 %, in v 6. razredu 64 učencev od 76, kar predstavlja 84,21 % učencev.
Na vprašanje glede poznavanja piktograma »CE« nismo zasledili niti enega pravilnega odgovora iz vseh treh razredov.
23
4 RAZPRAVA
V diplomskem delu smo želeli ugotoviti, kako učenci poznajo in razumejo piktograme, ki jih najdemo na živilskih in drugih izdelkih. Več kot polovica učencev je pri prvem vprašanju glede poznavanja piktograma »varovalno živilo« odgovorila napačno, pri tretjem vprašanju, ki je bilo vezano na piktogram »brez gensko spremenjenih organizmov« pa odgovora večinoma učenci niso poznali. Piktograma »CE« ni poznal in razumel niti eden učenec, je pa zato pri piktogramih »zelena pika« in »smetnjak« večina učencev podala pravilne ali delno pravilne odgovore.
Učenci se v prvi triadi (od 1. do 3. razreda) pri predmetu spoznavanje okolja učijo o odpadkih v vsakdanjem življenju, skrbi za odpadke in ponovni uporabi odpadkov. Svoje znanje nato obnovijo v 5. razredu pri pouku gospodinjstva, kjer se srečajo s temo, vezano na ustrezno ravnanje z odpadki, medtem ko v 6. razredu pri predmetu naravoslovje znanje v okviru tem logistike ravnanja z odpadki, predelave odpadkov in pravilnega ravnanja z gospodinjskimi odpadki še nadgradijo. Zato je bilo pričakovano, da smo tako pri piktogramu »zelena pika«
kot pri piktogramu »smetnjak« dobili več kot polovico delno ali povsem pravilnih odgovorov.
Prav tako lahko razumemo, zakaj učenci piktograma »varovalno živilo« in »brez gensko spremenjenih organizmov« slabo poznajo. Učenci se o piktogramih, vezanih na vsebino zdrave prehrane, pri pouku malo ali skorajda ne učijo, zgolj znotraj modula Hrana in prehrana v 6. razredu, kjer se učenci seznanijo z oznakami za kakovost hrane.
Nadalje nas je v okviru raziskovalnega dela zanimalo, ali uporabljeni piktogrami vplivajo na učenčevo izbiro živil. Učenci znotraj pouka pri različnih predmetih razvijajo kritičen in odgovoren odnos do potrošništva, ki bremeni okolje in življenja vseh živih organizmov na Zemlji. Pri predmetu spoznavanje okolja se spodbuja učence k ravnanju v korist lastnemu zdravju, v sklopu okoljske vzgoje pa se jih uči okoljevarstvenih nazorov. Znotraj predmeta družba se učenci seznanijo s pomembnostjo trajnostnega razvoja, pri naravoslovju in tehniki že razvijajo kritičen odnos do poseganja v naravo. V tematskem sklopu Ekonomika gospodinjstva, ki je znotraj predmeta gospodinjstvo, se učenci učijo o načrtovanju nakupov, pri naravoslovju pa o ustreznem varovanju okolja ter pomembnosti svojega vpliva na okolje.
Zato bi predpostavili, da učenci pri izbiri živil ravnajo v skladu z okoljevarstvenimi nazori ter skrbjo za svoje zdravje. Kljub dejstvu, da učenci določenih piktogramov (»varovalno živilo«,
»CE« in »brez gensko spremenjenih organizmov«) niso poznali, jih to pri izbiri živil ni omejilo in bi jih vseeno zaužili.
24
Ker smo anketirali učence treh različnih razredov in starosti, smo dodatno želeli ugotoviti, kako se znanja o piktogramih in stališča do njih med učenci iz različnih razredov razlikujejo.
Iz védenja, da učenci predvsem pri predmetu gospodinjstvo v petem in šestem razredu še podrobneje obravnavajo potrošniško vzgojo, smo predpostavili, da učenci 6. razreda bolj poznajo in razumejo piktograme od učencev 5. razreda, ti pa bolj kot učenci 4. razreda. Kljub temu smo ugotovili, da je tako pri prvem, tretjem, četrtem in petem vprašanju prišlo do minimalnih razlik v številu delno ali povsem pravilnih odgovorov, medtem ko pri drugem vprašanju ni bilo nikakršnega odstopanja.
Piktogrami služijo potrošnikom, da ti preko nebesednega prikaza pridobijo informacije o izdelkih (Davies idr., 1997), saj so informacije, podane preko piktogramov, lažje, hitreje in jasneje razumljene kot pisne informacije (van Beusekom idr., 2016). Predvsem so uporabni za otroke oziroma učence, ki vizualne simbole v primerjavi z besednimi informacijami hitreje osvojijo (Deak in Toney, 2013). Učencem so nekateri piktogrami resnično olajšali razumevanje informacij o izdelkih.
Pri prvem vprašanju smo preverjali razumevanje in poznavanje piktograma »varovalno živilo«, ki ima obliko srca. Veliko število učencev piktograma sicer ni poznalo, so pa kljub temu predpostavili, da mora biti povezan z zdravjem srca. Piktograma »CЄ« v drugem vprašanju, ki je sestavljen iz dveh znakov, velike tiskane črke C in Є, noben učenec ni poznal, jih je pa več odgovorilo, da predstavlja ceno izdelka oziroma da je cena izdelka sestavljena iz evra in centov. Sklepamo lahko, da so učenci v simbolu Є prepoznali znak za denarno valuto euro (€), črko C pa so povezali s centi. Tudi pri tretjem vprašanju, kjer smo preverjali poznavanje piktograma »brez GSO«, so učenci vedeli, da izdelek neke sestavine ne vsebuje, niso pa natančno vedeli, katere. Dobili smo najrazličnejše (napačne) odgovore, kot so: brez glutena, brez soje in ovčjega mleka, brez glukoze, brez laktoze ... Piktogram »zelena pika« je bil večini učencev že poznan, zato večjih težav s prepoznavanjem le-tega niso imeli. Zaradi dveh »obojestranskih« puščic so učenci sklepali, da piktogram prikazuje ponovno uporabo in/ali recikliranje embalaže. Pri zadnjem vprašanju smo preverjali poznavanje in razumevanje piktograma »smetnjak«, na katerem oseba v zabojnik za smeti odvrže odpadek. Pravilna definicija tega piktograma je, da je potrebno embalažo odvreči na ustrezno mesto (ZPS, 2000), večina učencev pa je odgovorila, da je potrebno odpadek odvreči v koš za smeti. Kljub temu smo ta odgovor upoštevali kot pravilnega.
25
Ugotavljamo, da piktogrami lahko resnično pomagajo učencu/potrošniku pri pridobivanju informacij, bistvenega pomena pa je, da so le-ti enostavni (Pravilnik o varnostnih znakih, 1999). Če so postavljeni v kontekst, omogočajo lažjo oziroma pravilnejšo interpretacijo (Tijus idr., 2007). Pri piktogramu »varovalno živilo« smo lahko videli, kako pomemben je za pravilno interpretacijo kontekst. Mnogo učencev je piktogram v obliki srca na embalaži testenin povezalo z izdelkom, ki ima pozitiven vpliv na srce, in to kljub dejstvu, da lahko narisano srce predstavlja več stvari: lahko je varovalno živilo, ljubezen, človeški organ, všeček na socialnem omrežju itd.
Piktogrami postanejo sprejeti, ko jih po standardu ISO 3864 razume 67 odstotkov ljudi (Montagne, 2013). Danes nizka raven razumevanja piktogramov predstavlja velik problem (Montagne, 2013), kar je razvidno tudi iz naše raziskave. Piktogram »varovalno živilo« je razumelo približno 10 % učencev. Pri drugem vprašanju glede piktograma »CE« nismo zasledili niti enega pravilnega odgovora, kar pomeni, da ni bilo učenca, ki bi piktogram pravilno razumel. Piktogram »brez GSO« je razumelo 14 % učencev. Pri piktogramu »zelena pika« smo dobili 76 % delno pravilnih odgovorov. Pri piktogramu »smetnjak« je 3 % učencev odgovorilo popolnoma pravilno, 81 % učencev pa delno pravilno. Vidimo, da kar trije od petih piktogramov, in sicer piktogrami: »varovalno živilo«, »CЄ« in »brez GSO«, niso dosegli standarda ISO 3864. To pomeni, da učenci omenjenih treh piktogramov ne razumejo v zadostni meri in bi jih bilo potrebno spremeniti oziroma izobraziti mlade potrošnike.
Piktograma »zelena pika« in »smetnjak« je popolnoma ali delno pravilno razumelo več kot 67
% učencev, kar pomeni, da izpolnjujeta standard ISO 3864.
Potrošniki s svojimi potrošniškimi navadami in s temi povezanimi odpadki ter uporabljeno embalažo bremenimo okolje (Radonjič, 2008). Suwa-Stanojević (2017) pravi, da nas pri nakupu cena ali videz izdelka ne smeta zavesti, ker je pomembnejša kakovost surovin in končnega izdelka. Kljub temu pa je v Sloveniji najpomembnejši dejavnik pri nakupu živila cena izdelka, sledi okus, šele potem kvaliteta, poreklo izdelka in varnost hrane. Dejavnik, kot je proizvodna metoda, je bil komajda omenjen (Prašnički, 2013). V naši raziskavi smo ugotovili, da učenci pri izbiri živil tudi niso upoštevali piktogramov, saj teh bodisi niso (pre)poznali ali razumeli. Večinoma so imeli učenci za kriterij, če bi živilo zaužili ali ne, okus, videz in ceno izdelka.
Okoljske in zdravstvene piktograme bi bilo potrebno še bolj vključiti v okvir vsebin pouka v osnovni šoli ter učence opozarjati pred posledicami prekomerne količine nerazgradljivih
26
odpadkov in kopičenja škodljivih snovi v telesih ljudi, živali in ostalih organizmov. Skrb zase, za okolje in za druge bi morala biti pri učencih samoumevna. Učencem so jasni in razumljivi predvsem tisti piktogrami, ki jim veliko pozornosti posvečamo pri pouku, v različnih medijih in doma v gospodinjstvu. Piktogrami, ki so za njihovo lastno zdravje in varstvo okolja prav tako zelo pomembni, a so žal redkeje javno izpostavljeni, učencem ne pomenijo veliko.
Mnogi niso vedeli, da nam znaki na embalaži živil sporočajo zelo pomembne informacije o vsebini in embalaži izdelka. Zato niti ni čudno, da pri izbiri izdelka piktogramov sploh ne gledajo in upoštevajo. To pa bi bilo potrebno v bližnji prihodnosti spremeniti. Ker smo ugotovili, da učenci piktograme, o katerih se učijo v šolah, poznajo, bi bilo priporočljivo, da bi se v okviru pouka organizirala tudi učna ura zgolj o branju piktogramov na embalažah izdelkov.
27
5 SKLEPI
Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako so učenci 4., 5. in 6. razreda osveščeni glede piktogramov na živilskih izdelkih, ki jih pogosto uporabljajo.
Glavne ugotovitve so naslednje:
- Učenci dobro poznajo in razumejo piktograme na pogosto uporabljenih živilskih izdelkih, ki so namenjeni varstvu okolja (piktograma »zelena pika« in »smetnjak«).
- Učenci slabo poznajo in razumejo piktograme na pogosto uporabljenih živilskih izdelkih z vsebino o zdravi prehrani (piktograma »varovalno živilo« in »brez gensko spremenjenih organizmov«).
- Poznavanje piktogramov med učenci pri izbiri živil ni pomembno.
- Med razredi učencev ni občutnejših razlik v poznavanju piktogramov in stališčih do njih.
Rezultati raziskave potrjujejo, da učenci dobro poznajo piktograme, s katerimi se seznanijo znotraj različnih predmetov v šoli (spoznavanje okolja, naravoslovje, gospodinjstvo). Hkrati pa pomembnih piktogramov, ki niso tema obravnave znotraj pouka, učenci sploh ne poznajo ali pa jih slabo poznajo.
Da bi učenci bolje poznali in razumeli piktograme, ki so vezani na vsebino zdrave prehrane, bi bilo potrebno slednje vključiti v pouk. Spodaj predlagamo naslednje načine vključevanja:
- Vključevanje tematike v okviru projekta Tradicionalni slovenski zajtrk, kjer bi učence opozorili na piktograme »BIO«, »varovalno živilo«, »brez gensko spremenjenih organizmov« …
- V okviru naravoslovnega dne (npr. pri predmetu gospodinjstvo, kjer se učenci učijo o prehrani in zdravih načinih prehranjevanja, ob svetovnem dnevu zdravja ali pa ob temi Varujmo srce in ožilje pri pouku biologije) (Dnevi dejavnosti, 1998).
- Pomembno je tudi, da učitelji spodbujajo učence k varovanju okolja in lastnega zdravja predvsem s svojim ravnanjem, pozitivnim odnosom do okolja in zdravim načinom življenja. To nenazadnje vključuje tudi navado, da preberemo in razumemo informacije na embalaži izdelkov, ki jih zaužijemo.
V času izvajanja preverjanja znanja so nam mnogi učitelji povedali, da tudi sami ne poznajo piktogramov, kot so »varovalno živilo«, »CE«, »brez gensko spremenjenih organizmov«. V
28
bodoče bi bilo dobro preveriti, ali učitelji poznajo in razumejo piktograme na embalaži pogosto uporabljenih živilskih izdelkov. Piktogrami so zelo obsežna tema, ki je v slovenskem prostoru slabo raziskana. Z raziskavo smo želeli odpreti problematiko. Upamo, da bo to vodilo v nove tovrstne raziskave in programe izobraževanja o pomenu piktogramov.
29
6 VIRI IN LITERATURA
Davies, S., Haines, H., Norris, B. in Wilson, J.R. (1997). Safety pictograms: are they getting the message across? Applied Ergonomics, 29 (1), 15-23.
Deák, G. in Toney, A.J. (2013). Young children’s fast mapping and generalization of words, facts, and pictograms. Journal of Experimental Child Psychology, 115 (2), 273-296.
Dermelj, M., Fortič, H., Meglič, A., Sardoč, M., Širca Čampa, A. in Zupančič, M. (2014).
Gospodinjstvo za šestošolc(k)e – gospodinjstvo. Učbenik za 6. razred osnovnošolskega izobraževanja. Ljubljana: i2 d.o.o.
Dnevi dejavnosti (1998). Nacionalni kurikularni svet, seja 22. (23.6.1998). Pridobljeno s http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/pro gram_drugo/Dnevi_dejavnosti.pdf
Hämeen-Anttila, K.m Kemppainen, K., Enlund, J., Bush, J.P. in Marja, A. (2004). Do pictograms improve children's understanding of medicine leaflet information? Patient Education and Counseling, 55 (3), 371–378. Pridobljeno s https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0738399104002824
Hancock, H. E., Rogers, W. A., Schroeder, D. in Fisk, A. D. (2004). Safety Symbols Comprehension: Effects of Symbol Type, Familiarity, and Age. Human Factors, 46 (2), 183–195.
IKC UM (2013). Inštitut za kontrolo in certifikacijo UM. Pridobljeno s http://www.ikc- um.si/ikc-um/zasebni-standard/standard-brez-gso/
Krek J. in Metljak M. (ur.). (2011). Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
Korpilahti, T. (2016). A Practical Approach to Icon Taxonomy. HCI International 2016 – Posters' Extended Abstracts, 617, 259–263.
Montagne, M. (2013). Proposed Model: Pharmaceutical pictograms: A model for development and testing for comprehension and utility. Research in Social and Administrative Pharmacy, 9 (5), 609 – 620.
30
M. van Beusekom, M., Grootens-Wiegers, P., Bos M., Guchelaar, H.-J. in Van den Broek, J.
(2016). Low literacy and written drug information: information-seeking, leaflet evaluation and preferences, and roles for images. International Journal Of Clinical Pharmacy, 38 (6), 1372-1379.
Peterman, M., Pajk Žontar, T. in Pondelek, D. (2007). Označevanje živil. Ljubljana: Zveza potrošnikov Slovenije
Poročilo o razvoju. (2017). Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Pridobljeno s http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/razvoj_slovenije/2017/PoR_2017_prav a.pdf
PRAVILNIK O POGOJIH PODELJEVANJA PRAVICE DO UPORABE KOLEKTIVNE BLAGOVNE/STORITVENE ZNAMKE Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije (2012). Uradni list RS, št. 51. Pridobljeno s http://zasrce.si/wp- content/uploads/2011/12/Pravilnik_varovalna-živila.pdf
Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil. Uradni list RS, št. 71 (10.8.2000).
Pridobljeno s https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2000-01- 3347?sop=2000-01-3347
Pravilnik o varnostnih znakih (1999). Uradni list RS, št. 89 (4.11.1999), str. 13484.
Pridobljeno s https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/22543
Program osnovna šola: družba: učni načrt (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport:
Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_U N/UN_druzba_OS.pdf
Program osnovna šola: gospodinjstvo: učni načrt (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in
šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_U N/UN_gospodinjstvo.pdf
Program osnovna šola: naravoslovje: učni načrt (2011). ). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in
šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s
31
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_U N/UN_naravoslovje.pdf
Program osnovna šola: naravoslovje in tehnika: učni načrt (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_U N/UN_naravoslovje_in_tehnika.pdf
Program osnovna šola: slovenščina: učni načrt (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in
šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_U N/UN_slovenscina_OS.pdf
Program osnovna šola: spoznavanje okolja: učni načrt (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_U N/UN_spoznavanje_okolja_pop.pdf
Radivo, M. (2011). Prehrana in dietetika. 1.del. Kranj: Konzorcij šolskih centrov.
Radonjič, G. (2008). Embalaža in varstvo okolja : zahteve, smernice in podjetniške priložnosti. Maribor: Založba Pivec
Slopak d.o.o. (2016). Zelena pika. Pridobljeno s
https://www.slopak.si/_files/914/ZP_Pogosto%20zastavljena%20vprašanja.pdf
Snaga d.o.o. (2018). Ekološke oznake s področja ravnanja z odpadno embalažo. Pridobljeno s http://www.snaga.si/snaga/info-za-uporabnike/locevanje-
odpadkov/embalaza/ekoloske-oznake-s-podrocja-ravnanja-z-odpadno Suwa-Stanojević, M. (2017). Hrana in prehrana: priročnik. Ljubljana: i2.
Spinillo, C.G. (2012). Graphic and cultural aspects of pictograms: an information ergonomics viewpoint. Work, 41, 3398–3403.
Tijus, C., Barcenilla, J., Cambon de Lavalette, B. in Meunier, J.– G. (2007). The Design, Understanding and Usage of Pictograms. Written Documents in the Workplace, 21, 17 – 31.
