Hobbesov naravni zakon
1.
M ed n a jp o m e m b n e jš e se m a n tič n e p o seg e v tra d ic io n a ln o m o ra ln o p o litič n o izrazje, k ijih j e opravil H obbes, sodi njegova redefin icija n aravn ega za k o n a . Ko ga o p r e d e li k o t re z u lta t d e la ra z u m a ali g a z ra z u m o m celo p o is ti,1 se n jeg o v a d e fin ic ija n a ra v n e g a za k o n a še n e o d d a lji o d tra d ic io n a ln ih . Ko d o d a , d a so n a re k i ra z u m a tu d i » moralni zakoni, ker se nanašajo
na vedenje in občevanje ljudi med seboj; glede na to, daje njihov avtor vsemogočni bog, so torej tudi božji zakoni,«2 s čim er postavi enačaj m ed razum o m in m oralo, ki im a ta o b a s k u p e n izvor v b o g u , se zdi celo, d a ni več m o g o če zanik ati t e m e l j n e g a u j e m a n j a m e d n je g o v o d e f in ic ijo n a r a v n e g a z a k o n a in to m ističn o . T a vtis se še u trd i, ko navaja m esta iz Svetega pism a, s k aterim i d o k a z u je , d a s v e to p is e m s k e p rilik e p o v e d o n a ta n k o to , k a r j e v b olj a b stra k tn i o bliki sam n av e d el ko t vsebino p o sam ezn ih n arav n ih zakonov.
V ideti je, d a tu d i v H o b b e so v e m n arav n em zak onu n a sto p a ta p re o b le č e n a božji za k o n in m o ra ln a obveza, ki vanj vnašata p o d m e n o o obsto ju v b o g u u te m e lje n e o b če m o ra ln e obveze človeka. S prejeti to p o d o b o H o b b e sa ko t p la v z ib iln o p o d la g o n a d a ljn je g a razisk o v an ja, bi p o m e n ilo p re m a k n iti diskusijo o H o b b e so v e m n arav n em pravu n a te re n p o litičn e teologije. T o d a o b o g u n a m H o b b e s pove p re d v se m to, d a o njem ra z e n tega, d a j e , ni m o g o č e veliko p ovedati.
1 »NARAVNI ZAKON, lex naturalis, je predpis ali splošno pravilo, ki ga odkrije razum...«.
(L 14, EW 3, str. 116); »Potemtakem razen razuma ni nikakršnega drugega zakona narave«.
(EL 1.15.1, ČKZ, str. 62)
H o b b esa navajam po: T. H obbes: English Works (EW) I-XI, ur. sir W. Molesworth, A alen 1961 (L o n d o n 1839-45) in Opera philosophica quae latine scripsit omnia I-V, ur.
sir W. M olesw orth, A alen 1961 (L ondon 1839-45). Izjema so le Elements o f Law, k ijih navajam po slovenskem prevodu, Elementi naravnega in političnega prava: »poglavja o naravnem stanju« (EL 1.14-EL 1.19), prev. Z. G orenc in I. Pribac, v: ČKZ, št.148-9, 1992, en o m esto p a navajam po izdaji F. T önniesa iz leta 1969. Naslove Hobbesovih del d o sle d n o o zn a ču jem s kraticam i: EL = Elements oj Law, L = Leviathan, PR = Philosophical rudiments, DC = De Cive..
2 EL 1.18.1, ČKZ, str. 73.
O b p obližjem p o g le d u n a m esto b o g a v H o b b e so v i p o litič n i filozofiji se to m istič n a ali k ar klasično n a ra v n o p ra v n a n it, d o m n e v n o v seb o v a n a v H ob b eso v em po jm u n arav n eg a za k o n a, v e n d a rle p re trg a . Iz p re m is svoje p o litičn e filozofije j e H obbes teolo gijo o d lo č n o izrinil že s tem , d a j e zan ikal sp o z n a tn o st narave boga, njegove volje in n jeg o v ih ciljev, č e p ra v n i zan ik al njegovega obstoja, njegovega stvaijenja sveta in človeka v n jem . T o izrin janje v loge b o g a j e n e n a z a d n je o m o g o č ilo H o b b e so v o p is n a r a v n e g a s ta n ja . H ip o teza o n arav n em stanju im a za p o d ro č je e tik e in p o litič n e filozofije p ri H o b b e su an a lo g n o vlogo, k o tjo im a za p o d ro č je spo zn av n e te o rije h ip o te z a o u n ič e n ju sveta. Če j e p ri hipo tezi o u n ič e n ju sveta šlo za fizični svet, j e svet, ki ga u n ič i h ip o te z a o n a ra v n e m s ta n ju , člo v ek o v m o r a ln i svet. T e z a o H obbesovi izenačitvi ali p o d red itv i n a ra v n e g a z a k o n a b o ž je m u tako n a le ti n a neprem o stljiv e ovire. N jegovo izen ačitev n a ra v n e g a in b o žjeg a re g istra j e tre b a ra z u m e ti d ru g a če: n e m a r a res k o t n ju n o p re v ed ljiv o st, to d a k o t e n o s m e r n o p re v e d ljiv o st - ta k š n o , ki n e iz h a ja iz b o g a in n e d o p u š č a p revajanja božjega v naravno, pač p a le preved ljiv o st n a ra v n e g a sp o z n a n ja o človeku v svetopisem ska pričevanja, ali, k a r j e isto, p rev ed ljiv o st ra zu m sk o sp o z n a n e g a v p re d m e t v e ro v an ja.3
Z a n ik a n je s p o z n a tn o s ti m o r a l n e g a z a k o n a s p o m o č jo z a n ik a n ja sp o zn a tn o sti narave bo g a H o b b eso v eg a p o jm o v an ja m o ra ln e g a z a k o n a še n e o p re d e li v zadostni m eri. Prav tak o n e z a d o stu je niti, če se zado vo ljim o z mislijo, d a j e H o b b es božje zapovedi e n o sta v n o za m e n jal z ra zu m sk im i. S tem ko o d p rav im o n e p o s re d n o v p le te n o st b o g a v eksplikacijo o d n o so v m ed lju d m i v n a ra v n e m stan ju , se iz o g n e m o le n a jb o lj g ro b o n a p a č n i b ra ln i h ip o tezi in sam o n ek o lik o zožim o po lje m o ž n ih p o g led o v n a status, ki g a pri H o b b esu zavzemajo naravni zakoni. N a tej točki ostjyajo o d p rte še m n o g e m ožnosti. H o b b e s n a m re č soglaša s p re d m o d e rn im ju s n a tu ra liz m o m , ko m en i, d a se naravni zakon razlikuje o d p o zitiv n eg a civ ilnega za k o n a, ki ga je postavil človeški zakonodajalec, in ko trd i, d a j e prvi p re d h o d e n d ru g e m u .
_____________________________Igor Pribac_____________________________
3 H obbesove indikacije o n ep re h o d n o sti operacije v n asp ro tn i sm eri so dovolj ja sn e . T udi o m en jen o m esto se pokaže v d rugačni luči, če v celoti navedem o odstavek, v katerem j e zapisano: »Zakoni, obravnavani v prejšnjih poglavjih, se imenujejo zakoni narave, ker so nareki naravnega razuma; imenujejo jih tudi moralni zakoni, ker se nanašajo na vedenje in občevanje ljudi med seboj; glede na to, daje njihov avtor Vsemogočni Bog, so torej tudi božji zakoni in bi se morali torej ujemati ali vsaj ne bi smeli biti v nasprotju z božjo besedo, kot je zapisana v Svetem pismu. V tem poglavju bom zatorej navedel tista mesta iz Svetega pisma, ki se zdijo najbolj v skladu z omenjenimi zakoni, (p olkrepki tisk - I.P.)«
Jasno je , d a j e m ed trem i registri izhodiščen tisti, ki n aravne zakone o p red e li kot odkritja naravnega razum a (naravni so, kolikor j e naraven razum ) in d a te zakone lahko im e n u je m o tu d i m o raln e in božje le v raz širjen e m ali celo p re n e s e n e m p o m en u .
Ti dve s k u p n i p o d m e n i p o d p i r a ta d o m n e v o o o b sto ju s k u p n e g a p o lja H o b b e so v ih in p r e d m o d e r n ih stališč. T o d a o d lo čiln a vprašanja, o d k aterih j e o d v isn o , ali j e H o b b e so v o n a ra v n o pravo m o g o če p rid ru ž iti tra d ic io n a ln e m u , o sta ja jo n e ra z č iš č e n a . O d p r to ostaja, kako p ri n je m ra z u m e ti o d n o s m e d n aravnim zak o n o m in m oralo, naravnim in civilnim (pozitivnim ) z a k o n o m ; n e p o ja s n je n i so še n astan e k , status in o b m očje veljave narav n eg a za k o n a. P red vsem p a ostaja n e p o ja sn je n p ro b le m , o d rešitve k atereg a so, g le d e n a d a n a šn je s ta n je h obbesov skih študij, odvisni glavni obrisi p o d o b e teg a, k a r j e D id e r o t v Enciklopediji k o t prvi im enoval hobbisme4: k akšen j e o d n o s m e d n a r a v n im z a k o n o m in n a r a v n o p ra v ic o ? K ar im e n u je m o
» H o b b eso v a te o rija n a ra v n e g a prava«, je odvisno predvsem od od go vo ra n a to v p ra š a n je . K lju čn o v p ra ša n je H o b b e so v e g a n a ra v n e g a prava torej n e z a d e v a o d n o s a m e d b o ž jim in n a ra v n im z a k o n o m , p ač p a o d n o s m e d n arav n im zak o n o m in n arav n o pravico. Sta naravni zakon in naravna pravica d r u g d r u g e m u z u n a n ja ali n o tra n ja ? Če m e d te m a d v e m a m o ž n o stim a iz b e re m o sled n jo , m o ra m o p o jasn iti, ali je naravni zakon izpeljiv iz pravice, ali j e res n a ro b e . O b staja n a ra v n a pravica, k e r obstaja n arav ni zakon, ali je res n a ro b e i n j e zakon izpeljiv iz pravice? Če trdim o, d a je prvi naravni zakon, m o ra m o po jasniti, o d k o d izvirajo naravni zakoni in kako se njihove določbe uveljavljajo v d elo v an ju človeka. T a sm er iskanj u tem eljitv en i vlogi b o g a vrat n e z a p re po vsem . P o d o b n o j e , če izhajam o iz v zajem ne zu n a n jo sti o b e h pojm ov. T ežavna v p ra šan ja se postavljajo tudi, če zagovarjam o stališče, d a j e o sn o v a izpeljave pravica. V prašanje, n a k atereg a prej ali slej n aletim o , ko ra zisk u je m o v tej sm eri, j e , č e m u sp lo h govoriti o n a rav n em zak on u, če ga j e m o g o č e izpeljati iz n a ra v n e pravice? K a k šn a je v tem p rim e ru lahko m oč n jeg o v e zaveze in p o sle d ič n o , k a k š n a je njegova učinkovitost? Ali tak zakon s civilnim z a k o n o m d ru ž i kaj več od im ena? O d odgovorov n a ta vprašanja, k ijih m o ra m o zastaviti, d a bi pojasnili razm erje - če o ra zm erju sp lo h lahko govorim o - m e d o b e m a p o jm o m a, ki obvladujeta H obbesovo naravno pravo, j e o d v isn a tr d n o s t te m e lje v d rž av n e o blasti, k o n s is te n tn o s t in veljavnost
H o b b e so v e p o litič n e filozofije.
N a d alje v an je č la n k a n i siste m atič n a obd elava o m e n je n ih dilem . Cilj tega p isa n ja je skrom nejši: le p o n u ja nekaj prem islekov, ki hočejo predstaviti razsežno st p ro b le m a in n ek o lik o zam ejiti njegove m ožne rešitve. V ta n am en b o m v g lavnih p o te z a h k ritič n o prikazal dve vplivni in te rp re ta c iji H obbesa, W a rre n d e rje v o in B obbijevo, ki sta za nas zanimivi, k e r o d n o s m ed o b em a m o ra ln o p ra v n im a k a te g o rija m a H obbesovega n arav n eg a stan ja razrešu jeta
4 D. D iderot: D. D iderot: Oeuvres complètes, ur. J. L ough in j. P roust, H erm ann, Pariz 1976, vol. VII., str. 406.
n a skoraj d ia m e tra ln o n a s p r o te n n a č in : W a r r e n d e r iz h a ja iz n a r a v n e g a zakona, B obbio iz n arav n e pravice. Svoje večje n a k lo n je n o s ti rešitvi, k i j o zastopa B obbio, n e prikrivam in tu d i sam p rim a k n e m n ek aj arg u m e n to v , ki n asp ro tu jejo pripisovanju vloge g e n e ra to rja izsto p a iz n a ra v n e g a sta n ja n arav n im zakonom .
_____________________________Igor Pribac_____________________________
2
.
R azlika m ed H obbesovim in p r e d m o d e r n im ali k la sič n im n a ra v n o - pravnim diskurzom , po stan e razvidnejša, če p o d v o m im o v istov etno st d o jetja ra zu m a v o b e h arg u m e n tacijah .
N a istem m estu DC, k je r za k o n n a ra v e o p re d e li v sk la d u s tra d ic io n aln im p o m e n o m , H obbes n am re č dodaja: »Zresničnim razumom v naravnem stanju človeštva, drugače kot večina piscev, ki so ga obravnavali kot nezgrešljivo sposobnost, mislim dejanje razuma, namreč resnično in vsakemu posamezniku lastno sklepanje o njegovih dejanjih« . 5 N e z m o tljiv o s t ra z u m a n a te m m e s tu n i o m en jen a . Z njo p o H obbesovem m n e n ju d ru g i m islijo s p o so b n o st ra zu m a, d a sp o zn a to, kar j e p o svoji naravi d o b ro za človeka. T a k šn o d o jetje ra z u m a z a g o ta v lja uvid v izv o rn a n a č e la , ki u r e ju je jo o d n o s e m e d p o s a m e z n o b iv ajo čim i stv arm i, v k lju ču jo č člo v e k a , in s p o s o b n o s t, d a iz te h n a č e l n a re d im o sk lep e o njegovih e tič n ih p o s le d ic a h . H o b b e so v a o p re d e lite v ra zu m a se o d o m e n je n e razlikuje že p o tem , d a ra z u m a n e o b rav n av a k o t a b stra k tn e sposobn osti, am p ak to s p o so b n o st p re v e d e v » d ejan je razu m a«
te g a ali o n e g a b itja . S ta k š n o f o r m u l a c ijo se o d d a lji o d d e f in ic ijs k e o p re d e litv e ra z u m a , ki bi v iz h o d iš č e ra z p ra v e o p o l i ti č n i h ra z m e r jih postavila idejo o o bstoju p o p o ln e g a ra zu m a, in d aje p r e d n o s t o p re d e litv i, ki p o u d a ri njegovo dejansko izkazovanje pri p o sam ez n ih lju d eh in s tem tu d i razm ik m e d razum evanjem p o sa m e z n e g a človeka in d oločitvijo n ajv ečjega obsega te zm ožnosti, k ijo lahko p rip iše m o človeku. Že iz teg a p re m ik a j e m ogoče razbrati, d a razum zanj ni nezm otljiv. B itju, ki se z n jim p o n a ša , n e z a g o ta v lja z m o ž n o s ti u m e s titv e v stv a r sa m o . D e lo v a n je r a z u m a j e le zm otljivo, vsakem u človeku lastno sk le p a n je o njego vih k o ristih , sp o so b n o st fo rm a ln e ob delave idej, ki vključuje tu d i n jih o v o u stv arjan je, v e n d a r zunaj o b m o čja m atem atik e n e m o re ja m č iti za n jih o v o re sn ič n o st. A b so lu tn o in občeveljavno n arav n o d o b ro , k ije k o t cilj ra v n a n ja p o sa m e z n ik a in d ru ž b e d o lo čalo m iseln a o bzorja p re d m o d e rn ih n a ra v n o p ra v n ih sistem ov, o staja zunaj p o lja n a ta n ač in o p re d e lje n e g a razu m a. N arav n o stan je j e v tej luči
5 PR 2 .l.o p ., EW 2, str. 16.
s ta n je b re z k a k r š n ih k o li z a v e z u jo č ih m o r a ln ih n o rm , s ta n je m o ra ln e p ra z n in e , k i j o za p o ln ju je jo ind ividualno-subjektivna v re d n o te n ja . Cilj teh p re so j n i v o d e n je la s tn e g a ra v n a n ja v skladu z n o rm o d o b re g a življenja, a m p a k o h ra n ite v življenja, k i j e n u jn i primum bonum vsakogar.
S p re m e m b a v dolo čitv i cilja človekovega delo v an ja p o te g n e za seboj tu d i s p r e m e m b o v s ta tu s u n a ra v n e g a zak ona. N arav n i zak o n , k i j e bil v k la sič n ih m o ra ln o p ra v n ih te o rija h p o d la g a človekovega p riza d ev an ja za d o s e g o n a jv išje p o p o l n o s ti i n j e te m e ljil n a p o z n a v a n ju o d g o v o ra n a v p ra ša n je , kaj j e člov ešk a p o p o ln o s t, v H o b b e so v e m n a ra v n e m stan ju , v k a te re m j e p o p o ln a življenjska fo rm a p rep u stila m esto sposobnosti preživeti, n e m o re o sta ti n e s p r e m e n je n . M ed tem k o j e b ilo d o b r o p r e d m o d e rn ih tr a d ic ij u n iv e r z a ln o in o b je k tiv n o , j e d o b r o H o b b e s o v e g a č lo v e k a v n a r a v n e m s ta n ju , o la jš a n e g a vse p rtlja g e k u ltu re in vplivov v eljav n e g a zako n sk eg a re d a , d isjunktivno in subjektivno. T u d i takšna določitev d o b re g a lah k o do seže u n iv e rz a ln o veljavo, v en d a r le kot d o g o v o rn o nastala n o rm a, ki se o s tro ra z lik u je o d n o rm a tiv n e veljave s p o z n a n ja p o s le d n jih ciljev človeka. O b č o s t d o b re g a , ki j o j e s H o b b e so m tre b a m isliti izhajajoč iz p rv e n stv a in d iv id u a ln o -s u b je k tiv n e g a , j e pro izv o d p ro c e s a p rip o z n a n ja v zajem n e en a k o sti subjek tiv itete d ru g e g a individua, ki zunaj subjektivnega sveta p o sam ezn ik o v n im a lastn e eksistence - j e univerzalizacija, ki n e izstopi iz su b jek tivn ega. J e o b či k o n sen z o ab so lu tu in d iv id u a ln o subjektivnega.
3.
H o b b e s razvija in s tr u m e n ta ln i p o jem ra zu m a. Iz h ajajo č iz v n ap rej d a n e g a c ilja ali n a m e n a p riz a d e v a n j, ra z u m p re s o ja o s re d stv ih , ki so p o t r e b n a za n jeg o v o d o se g o , in ta p o s to p e k pon ovi, d o k le r n e n a le ti n a sredstva, ki so su b jek tu re z o n ira n ja v tistem h ip u n a razpolago. O blikovanje n e p r e tr g a n e v erig e sre d ste v in ciljev, ki k o n č n i cilj p ov ezu je s sed a n jim sta n je m in d ejan sk im i zm o žn o stm i tega, ki si ga j e zadal, j e pogoj p re sto p a o d razm išljan ja k d elo v an ju . V o d n o s u do postavljeneg a cilja, k i j e n u jn o preživetje, so takšna sredstva tudi zakoni narave, ki p o tem tak em »niso drugega kot sklepi ali teoremi, ki vodijo k ohranitvi in obrambi nas samih.« (’ P o v ed an o d ru g a č e , n arav n i zako ni niso zakoni v enak em p o m e n u ko t pozitivni zakoni, saj ni in sta n c e , ki bi zagotavljala njihovo spoštovanje, n iti niso n eo d v isn a in m o ra ln o zavezujoča pravila ravnanja, ki bi posam eznikom n alag ala dolžnost ra v n a n ja v sk lad u z njim i. N jihov status je , n asp ro tn o , odvisen o d pravice
6 L 15, EW 3, str. 147.
d o sa m o o h ra n itv e , k i j e izvorna in m o ra ln o n e p o g o je n a . M esto in vlo go n arav n ih zakonov p ri H o b b e su j e to rej tre b a m isliti v o d n o s u d o izvo rno sti pravice d o življenja: naravni zakoni so v m o ra ln o p ra v n o izrazje p re v e d e n a razum ska vodila, ki jih je oblikoval človek, k o lik o r j e ra zu m sk o b itje, in so n jem u lastn a oblika prizadevanj za o h ra n ite v lastn e biti.
A in terp retacija, ki filozofu iz M alm esburyja priznava, d a j e s tem , k o j e ontološko in m o raln o šibak pojem n arav n eg a zakona cepil n a M achiavellijevo an tro p o lo g ijo , ustvaril nov tip n a u k a o politiki, ni e d in a , k i j e zaznam ovala n o v e jša b r a n ja H o b b e sa . N jej d i a m e t r a ln o n a s p r o ti l a h k o p o s ta v im o in terp re tacijo H obbesa, ki s ta jo zagovaijala A. E. T aylo r in H . W a r r e n d e r .7 T em eljn a značilnost tako im enovane »T aylor-W arrendeijeve in terp re tacije«
H o b b e sa j e zan ik an je aksiom atske n arav e pravic, ki bi b ile n e o d v is n e o d korelativnih dolžnosti. Njegovo p rip a d n o s t n arav n o p ra v n i trad iciji ra z u m e trad icio n aln o , ko t vztrajanje pri prvenstvu n arav n eg a zakona.
Kako razm išlja W a rre n d e r? Iz h a ja iz v p ra š a n ja p o p o d la g i p o s a m e znikove zavezanosti zakonu. O d k o d zavezano st p o d a n ik a , d a se ra v n a p o zakonu, ki ga postavi suveren? Ce izvira ta zaveza le iz izvo rn e p o g o d b e in j e veljavna le v civilnem stanju, ostaja n e p o ja sn je n o , kako j e lah k o zavezanost n astala ex nihilo, n e d a bi zanjo o b stajala p o d la g a v n a ra v n e m s ta n ju , k i j e v H obbesovi k o nstru kciji p re d h o d n o civilnem u. P rip isov an je vloge e d in e g a gibala H o b besovega sistem a pravicam n e m o re zadovoljivo o d g o v o riti n a to vprašanje, če individualni pravici v n a ra v n e m stan ju n e u strez ajo n ik a k ršn e dolžnosti d ru g e g a, d a n e ovira n je n e g a uveljavljanja. B rez p re d p o s ta v k e o o bstoju d olžnosti v n arav n em stan ju torej n i m o g o če zadovoljivo p o ja sn iti n a s ta n k a države, ki j e n a s le d e k d o g o v o ra s v o b o d n ih p o sa m e z n ik o v . Č e dogovori, sklenjeni v n arav n em stan ju , n e bi bili zavezujoči za vse, ki s o j i h sk len ili, bi bil n e m o g o č p r e h o d iz n a r a v n e g a v civ iln o s ta n je , ki g a p ri H o b b e su proizvede prav sklenitev d o g o v o ra vseh z vsem i, in bi se p o ru š ila n jegova c e lo tn a k o n stru k c ija sistem a p o litič n ih zavez. D a bi o d p ra v ili to p re p r e k o v p ojasn itvi n a s ta n k a civ iln eg a sta n ja , j e tr e b a o p u s titi te z o o n a rav n em stanju k o t stan ju p o p o ln e o d s o tn o sti o b č e m o ra le . M a te ria ln e e v id e n c e v H o b b e so v e m b e s e d ilu , ki g o v o rijo o o b s to ju o b č e , n e le in d iv id u a ln e , preživetvene m o ra le v n a ra v n e m s ta n ju , so za W a rre n d e rja prav narav n i zakoni, osvobojeni odvisnosti o d pravic. Za W a rre n d e rja j e res n a sp ro tn o in je n arav n a pravica izpeljana iz m o ra ln e g a zakona. P o njegovem m n e n ju u p o ra b lja H obbes izraz »pravica« v dveh p o m e n ih : prav ica j e zanj bodisi zahteva p o tem , do c e s a rje p o sa m e z n ik m o ra ln o u p ra v ič e n , bo d isi
7 A. E. Taylor: The ethical doctrine of Hobbes (1938; p o n atisn je n o v: Modem Political Theory From Hobbes To Marx, ur. J. Lively and A. Reeve, R outledge, 1989); H. W a rre n d er:
The Political Philosophy of Hobbes His Theory o f Obligation, Clarendon Press, 1957.
_____________________________Igor Pribac_____________________________
za h te v a p o tem , k č e m u r o d p o v e d i p o sam ez n ik a ni m o g o če prisiliti. Prvi p o m e n »pravice« W a rre n d e r pojasni k o t negativen o pis d olžno sti d ru g ih . Č e j e p rav ica le g itim n a , j o d ru g i p rip o z n a jo za takšno in s tem sp rejm ejo za p rav ilo svojega ra v n a n ja tu d i n eo v iran je n je n e g a u resn ičev an ja p ri tistih, ki j i m j o p riz n a v a o . Pravice torej niso vselej izvorni atrib uti njihovih im etnikov,
so tu d i n e g a tiv n e odslikave d olžnosti, k i je prav tako izvorna.
D r u g e m u p o m e n u » p ra v ic e « W a r r e n d e r d a je v eč ji p o m e n , k e r p o v z ro č a večje p re g la v ice njegovi tezi o izpeljivosti prav ice iz n a ra v n e g a z a k o n a . V te m p o m e n u n a m r e č p ra v ic a s a m a p o s e b i še n e p r i n a š a k o re la tiv n e d o lž n o s ti d r u g ih , d a j o s p o štu je jo , ali z d ru g im i b e s e d a m i, p rav ica n e k o g a v tem p rim e ru ni n e p o s re d n o razrešljiva v d o lžn o st d ru g ih . S tem ko p ravico o p re d e lim o k o t zahtevo, k o dpovedi k a te re nas ni m og oče prisiliti, sm o uveljavljanje te h pravic o p re d e lili k o t p ro s to r sv o bod ne izbire m e d d ejan ji, k ij ih la h k o sto rim o ali p a tu d i ne, tj. ko t p o d ro č je , v k a te re g a n e sežejo d o lžn o sti in ga n e om eju jejo zaveze. W a rre n d e r torej n e zanika, d a j e H o b b e so v a te o rija pravic v resnici lo č e n a o d njegove teorije obligacij in d a iz sle d n jih n i izpeljiva, v e n d a r m en i, d a sta obe teoriji tesno povezani.
P o d ru g i stran i W a rre n d e r tu d i m en i, d a iz seznam a neodtujljivih človekovih p ra v ic n i m o g o č e z g o to v o s tjo s k le p a ti, k a te r e d o lž n o s ti m o r a člo v ek spoštovati, pač p a le, k a te re dolžn o sti so m o goče in k a te re niso: d o lžn osti so n a m re č la h k o le tista ravnanja, ki n e n asp ro tu jejo uveljavljanju k a te re o d p riz n a n ih te m e ljn ih pravic.
L očitev te o rije pravic o d teorije dolžnosti in zatrjevanje neizpeljivosti p rv ih iz d r u g ih j e sa m o p o v ršje W a rre n d e rje v e g a b r a n ja H o b b e sa . Bolj t e m e l j n o r a v e n o d k r iv a s a m o z a s ta v lja n je v p r a š a n ja iz p e ljiv o s ti oz.
n e iz p e ljiv o sti p ra v ic iz d o lž n o s ti, ki kaže n a to, d a si W a rre n d e r, k lju b p riz n a v a n ju n e o d v is n o s ti prav ic o d d o lžn o sti, p riza d ev a zam ejiti u č in k e iz v o rn o sti p rv ih in j i h u s k la d iti s tezo o o b sto ju n a ra v n ih o b lig acijsk ih razm erij. V ta n a m e n vpelje razloček m e d tem eljem zaveze in pogoji n je n e veljavnosti. S le d n ji d e fin ira jo dva ra z re d a posam eznikov, ra z re d tistih, ki izp o ln ju je jo vse p o g o je, d a bi bili podvrženi zavezi in je ta zanje n e p o s re d n o veljavna, in ra z re d izjem , ki te h pogojev n e izpolnjujejo in so zato izvzeti o b lig a c ijs k e m u ra z m e r ju . R e z u lta t te o p e r a c ije j e v te m , d a la h k o p o W a rre n d e rje v e m m n e n ju z n je n o p o m o čjo pravice p re v e d e m o v p o g o je veljavno sti zaveze. T a k o la h k o n p r. o h ra n ite v pravice d o sa m o o h ra n itv e o p iše m o k o t pogo j veljavnosti zaveze, ki določa, da zaveze n e m o re jo biti v n a s p ro tju z n a č e lo m sam o o h ra n itv e . V skladu s tem pravilom n e k d o , k i j e sicer p o d v rž e n zavezam (n p r. zavezi ravnanja v skladu z voljo d ru g e g a ), ne m o re biti p risilje n v sam o u n iče v aln a dejanja: zaveza »ravnaj v skladu z voljo d ru g e g a« j e la h k o veljavna le, če nas n je n o izpolnjevanje n e p a h n e v sm rt.
Igor Pribac
Iz te g a je ja s n o , d a je postulat, ki osm išlja W a rre n d e rje v a p riza d ev an ja , teza o H o b besovem p riznavanju o b sto ja n a ra v n e g a sistem a zavez. N jegova a n a liz a H o b b e so v e p o litič n e te o rije o h r a n i o s r e d n jo v lo g o n a r a v n e g a zakona. Z ato ni naključje, d a v ečina H o b b e so v ih b ese d il, ki j i h W a rre n d e r u p o ra b i v p ro g ram sk em u v o d u svoje k njige, d a bi z n jim i p o d p rl svojo tezo, zadeva civilno stanje, v k aterem j e H o b b e so v o zagov arjan je o b sto ja zaveze p o d an ik a, d a ravna v skladu z voljo su v eren a, bolj ali m an j n e s p o rn o . T o d a z o p ira n je m n a delo v an je zavez v civilnem sta n ju se v svoji a rg u m e n ta c iji p o slu ž u je teg a, k a r m o ra šele d o k a z a ti. P ro b le m j e v te m , d a o b sto j in učinkovitost zaveze v civilnem stanju n e m o re p o ja sn iti n a s ta n k a civ ilneg a s ta n ja , k a k r š n e g a p ro iz v e d e H o b b e s o v a te o r ij a . S t r u k t u r n a z a h te v a H o b b e s o v e g a p o jm o v a n ja o d n o s a m e d p ra v ic o in z a k o n o m n i to lik o pojasnitev veljavnosti p o litič n e zaveze p o sklenitvi d ru ž b e n e p o g o d b e , k o t p o ja sn ite v tega o d n o s a v p r e d p o litič n ih ra z m e ra h , ki so izvor p o litič n e obligacije v civilnem stanju, kolikor so izvor civilnega stan ja sam ega. Č e j e re a ln a težava, ki j o j e reševal H o b b e s, p o jasn itev razlo g o v s v o b o d n e g a in e g o istič n e g a človeka, d a svojo sv o b o d o o m eji, j e W a rre n d e rje v p ro b le m ravno n a s p ro te n . O m ejitve v ra v n a n ju , k i j i h n a r e k u je n a ra v n i z a k o n , in p r ip r a v lje n o s t p o s a m e z n ik o v , d a j i h s p o š tu je jo , so z a n j n e v p r a š ljiv o izhodišče. T a in te rp re ta c ija n e pojasni zadovoljivo k rite rija lo čev an ja m e d te m e ljn im i p ra v ic a m i, ki jim n a r a v n i z a k o n i n e m o r e jo o p o r e k a t i , in iz p e lja n im i, ki jim z a k o n i o d v z a m e jo u p r a v ič e n o s t. V W a r r e n d e r j e v i re k o n stru k ciji im a H obbesova teo rija m otivacij (v o b e h svojih v a ria n ta h , k o t teo rija p a sio n a ln e g a delo v an ja ali k o t te o rija ra c io n a ln e g a m a k s im ira n ja koristi) le o b ro b e n p o m en . O sre d n ja teza, k ijo W a rre n d e r razvije, j e , d a j e p o litičn a zavezujočnost n asled e k m o ra ln e , k i j o človeku vsiljujejo n a ra v n i za k o n i; v tej luči j e izv o rn a d r u ž b e n a p o g o d b a le še n o t r a n j a c e z u r a v življenju zakon a, ki n e o k rn i njegove bistv ene en o tn o sti.
O dvisnost W arren d erjev e o p red elitv e o d n o sa m e d za k o n o m in pravico v n arav n em stanju o d n ju n e g a o d n o s a v civilnem sta n ju j e ja s n o v id n a že v njegovi negativni o p redelitvi pravice. Po njej j e p re d m e t pravice la h k o sam o to, kar n i p re d m e t zaveze. T o d a pasus iz L, s k a te rim W a rre n d e r p o d p r e svojo tezo, v n ič e m e r n e opravičuje njegove izpeljave in p o d re d itv e prav ice zakonu: » Čeprav namreč tisti, ki govorijo o tem, pogosto zamešajojus in lex, pravico in zakon, j u moramo vseeno razlikovati, kajti pravica je v svobodi, da kaj storimo, ali da se tega vzdržimo, medtem ko zakon med obema možnostima določi eno in jo vsili, zaradi česar se zakon in pravica razlikujeta toliko, kolikor se razlikujeta zaveza in svoboda, ki si oporekata, ko merita na eno in isto.«8 V z p o re d n o m esto v EL še
8 L 13, E W 3, str. 113.
bolj p o u d a ri p ro tislo v n o st pravice in zakona in k o m p le m e n ta rn o st o b m očja n ju n e veljave: »Imeni lex in ju s, to je »zakon« in »pravica«, sta pogosto pomešani, četudi nemara n i drugih dveh besed s tako nasprotujočima pomenoma. Pravica je tista svoboda, ki nam jo pušča zakon, in zakoni tiste omejitve, 5 katerimi soglašamo, da bi eden drugemu vzajemno omejili svobodo. Zakon in pravica se zato ne razlikujeta nič manj, kot se razlikujeta omejitev in svoboda, ki si oporekata« .9 Pravica in zakon sta z v e d en a n a n a sp ro tje m e d svobodo in n je n o om ejitvijo, pri č e m e r j e za H o b b e sa sa m o u m e v n o , d a j e sam o svoboda lahko p o d la g a za o p re d elite v n je n e o m e jitv e , n ik a k o r p a n e n a ro b e . »Besedi SVOBODA ali PR O ST O ST označujeta odsotnost nasprotovanja (z nasprotovanjem mislim zunanje ovire gibanju) in se lahko nanašata na bitja brez razuma ali neživa bitja, kakor tudi na razumna bitja.« 10
W a rre n d e rje v quid pro quo tem elja in njegov ih izpeljav j e d o s le d n o p r i g n a n d o p o s le d n jih p o s le d ic , ko svojo n e g a tiv n o o p re d e lite v p r e d m e tn e g a p o lja pravic k o t z u n a n je g a polju veljave zak o n a in zaveze aplicira tu d i n a » p ra v ic o d o vsega« p o s a m e z n ik a v n a ra v n e m sta n ju . N a ra v n o st k o lo salen n e s p o ra z u m je trd iti, ko t to v svoji m o ralno leg alistični vnem i stori W a rre n d e r, d a ‘pravica d o vsega’ potem takem ne im plicira, d a bi človek im el p ra v ic o d o vsega, a m p a k p re p ro s to , d a so reči, za k a te re ga n e m o re m o p risiliti, d a bi se jim o d re k el.
N a še e n o b e s e d ilo L, ki n a s p r o tu je W a rre n d e rje v i in te rp re ta c iji, o p o z o ri B. B a rr y " . »Pravica je odložena bodisi, če se j i odpovemo, bodisi, če jo prenesemo na drugega ... Ko je kdo na enega od obeh načinov prepustil ali komu podelil svojo pravico, zanj pravimo, da seje OBVEZAL ali ZAVEZAL ne ovirati, da se z njo okoriščajo tisti, ki jim je to pravico dal ali prepustil »,12 Zaveza j e tu n e d v o u m n o d o lo č e n a k o t razm erje m ed dvem a ali več po sam eznik i, ki je r e z u lt a t p r o s to v o ljn e o p u s titv e ali p r e n o s a p ra v ic e , k a r p re d p o s ta v lja p re d h o d n o s t pravice zavezi in odvisnost slednje o d prve.
W a rre n d e r re sd a »reši« p ro b lem tranzicije iz narav n eg a v civilno stanje, ta p o vsem videzu n ajm o čn e jši izziv H obbesove p o litičn e filozofije za n jen e s o d o b n e i n t e r p r e t e ; im a o d g o v o r n a v p ra š a n je , o d k o d izv ira zaveza spoštovati p o g o d b e , v e n d a r se odgovor, ki ga p o n u d i, o p ira n a p o d m e n o o b sto ja u n iv erz aln e m o ra le v narav n em stanju, ustvarja n o tra n jo k o n tin u ite to m e d zavezno m o čjo m o ra ln e g a in p o litičn e g a zakona in m o raln o p ra v n o k a te g o rijo pravice loči o d a n tro p o lo šk e teo rije self-interest. T u d i če p u stim o
ü EL 2.10.5, T, str. 186.
10 L 21, EW 3, str. 196; cf. OJ Liberty and Necessity, EW 4, str. 273.
11 B. Barry: Warrender and His Critics, v: Modem Political Theory from Hobbes to Marx, R outledge 1989, str. 40-62.
12 L 14, E W 3 , str. 118-19.
v n em ar ugovor, ki g a je W a rre n d erju sicer m o g o če in tre b a postaviti, n a m re č v p ra š a n je u te m e lje n o s ti n je g o v e o p u s titv e ra z p ra v e o H o b b e s o v i p rv i filo z o fiji, te o r iji z n a n o s ti in te o r iji n a r a v e t e r o d v is n o s ti H o b b e s o v e m o ra ln o p ra v n e teo rije o d njegovih tez n a te h p o d ro č jih , ki v r e d u sp o zn an j veljajo za p r e d h o d n a , j e H o b b e so v a te o rija o b lig a c ij p r e o b lik o v a n a d o nerazpoznavno sti že zaradi n je n e ločitve o d psihofiziološk e teo rije m otivacij človeka, b re z k a te re » p rav ice d o vsega« d e ja n s k o n i m o g o č e r a z u m e ti d ru g a č e k a k o r n eg a tiv n o , odvisno in d ru g o tn o . D o m n e v a o k o n tin u ite ti n arav n eg a in civilnega stanja, k i je p ra k tič n a k o n se k v e n c a te g a p re o b ra ta , p re z re n ajb o lj izvirno in p lo d n o v H o b b e so v i m isli: n o tr a n je p r e m ik e v p o m e n u n arav n eg a zakona, zm anjševanje njegove vloge in p rik riv an je teg a z m a n jše v a n ja . T o se W a rr e n d e r ju la h k o z g o d i, k e r p r e z r e H o b b e s o v o definicijo razu m a in m u verjam e n a b e se d o , ko n a re k e ra z u m a p re v e d e v m o ra ln e zak o n e. V te h ra b a h ne vidi p re n e s e n e g a p o m e n a , s k a te rim se H o b b e s prib liža tradiciji v izrazju, n e p a tu d i v p o m e n u re č e n e g a .
N ajkrajše re č e n o : težava W a rre n d e rje v e a n a liz e, k i j i g o to v o n e g re odrek ati eksegetske spretnosti, j e v tem , d a n a k o n c u do kaže o d lo č n o preveč.
Če sp re jm e m o njegovo tem eljn o tezo, izg u b im o m o rd a n a jp o m e m b n e jš o razlikovalno potezo H obbesove p o litičn e filozofije in n i več ja s n o , kaj j e tisto, kar j o loči o d G rotiusove ali Lockove. Z n ač iln o st L ockovega o pisa n a ra v n e g a sta n ja j e n a m re č , d a se v n je m p re p le ta jo n a r a v n e p ra v ic e in p ra v tak o n a ra v n e d o lž n o sti človeka. L ockov člo v ek v n a ra v n e m s ta n ju j e zavezan spoštovati naravni zakon, ki g a je njego v avtor, bo g, p oložil v n jeg o v razu m , s p o m o čjo k a te re g a j e n arav n i zak o n m o g o č e tu d i sp o zn a ti. P ri L o ck u j e dejansko m o goče govoriti o k o n tin u ite ti m e d m o ra ln im in p o litič n im , saj so n arav n i zakoni in v njih vsebovana n a ra v n a m o ra la n o rm a tiv n a o snov a z a k o n o d a jn e državne oblasti. N a d ru g i s tra n i te z a o p riz n a v a n ju o b s to ja univerzalne naravne m orale in p o d m e n a n je n e g a uveljavljanja o b o d so tn o sti z u n a n je prisile, ki bi zagotavljala ra v n a n je v sk lad u z njo, H o b b e sa p o tisk a tu d i v b liž in o k la s ič n ih re šitev . O z n a k a » z a č e tn ik m o d e r n e p o l i ti č n e filozofije«, ki s ijo je H obbes sam pripisal in ga odtlej sp rem lja z n araščajočim k o n sen z o m , j e v tem p rim e ru vprašljiva, če že n e povsem b re z p re d m e tn a .
4.
R elac iji m e d n a ra v n im in c iv iln im z a k o n o m j e v e lik o p o z o r n o s ti posvetil tu d i N. Bobbio. T ako k o t W a rre n d e r j e tu d i o n statu s n a ra v n e g a za k o n a in njegovo razm erje s civilnim n a re d il za o d lo č iln o v p ra šan je, o d k a te re g a j e odvisna o c e n a ce lo tn e H o b b e so v e p o litič n e filozofije. N jegovi _____________________________Igor Pribac_____________________________
o d g o v o ri se z W a rre n d e ije v im i razhajajo. M edtem k o j e W a rre n d e r g led e n a r a v e z a v e z e o b e h v rs t z a k o n a p o s t u lir a l k o n t i n u i t e t o , B o b b io to k o n t i n u i t e t o z a n i k a 13 in svojo in t e r p r e ta c ijo H o b b e s a z g ra d i p ra v n a p re lo m n o s ti d ru ž b e n e p o g o d b e , k ije m eja in stičišče dveh povsem različnih svetov. B o b b io n e dvom i o ra d ik a ln i različnosti o b e h vrst zak o n a in zaveze
— o tem , d a j e n ju n a e n o tn o s t le n o m in aln a, in d a je tre b a v tej n ju n i združitvi in nom inee id e ti sijajno H o b b eso v o jezik o v n o subverzijo. Izhodišče njegove a n a liz e j e p ra v k ritik a W a rre n d e rje v e o sn o v n e teze, p o k a te ri so n arav n i za k o n i p ri H o b b e su tra d ic io n a ln o po jm o v an a m o ra ln a pravila, ki j i h j e v človekov ra zu m postavil b o g in jih zato lahko im en u jem o tu d i »božji zakoni«.
Ko H o b b e s sp re g o v o ri o za k o n ih narave, n im a v m islih tega, k ar j e s tem izrazo m o zn a čev a la to m is tič n a n a ra v n o p ra v n a trad icija, n a m re č m o ra ln e za k o n e, ki p re d p isu je jo n a sebi d o b ra dejanja, k aterih o p u šča n je ali kršenje bi za g re šn ik a p o m e n ilo , d a se bo n ad e n j zgrnil božji srd, am p ak »pogojne predpise«, ki j i h j e izoblikoval kalkulativni razum , n e sp o so b e n uvida v bistvo s tv a ri. P rv i p o m e n p o g o j n e v eljav e n a r a v n ih z a k o n o v se n a n a š a n a p o g o je n o s t sp o zn a v n e m o či razum a. R azum n e m o re izoblikovati okvirov p re s o je o k o liš č in , o k a te r ih naj bi o d lo č a l, k e r n a d p re d s ta v a m i, ki so m a te r ija n je g o v e g a s k le p a n ja , n im a a b s o lu tn e m oči. P rav tak o n e m o re d o lo č iti ciljev, o k a te rih sklepa. Cilja delovanja n e postavlja razum , p ač pa j e to c e lo te n u stro j človeka, n jeg o v a a n im a lič n a n arav a, h a rm o n ič n i ali d is h a rm o n ič n i o d n o si h u m o ra ln ih gibanj, ki se v telesu sprožijo ko t odziv n a z u n a n je dražljaje.
Z ak o n i n arav e k o t ra zu m sk a pravila za d o segan je cilja za B obbija torej n iso n arav n i, če j e s tem m išljen v razum ske izraze p re v e d e n n a re k narave sam e. N a rav n i so sam o, k o lik o r so proizvod človeku p riro je n e spo so bn osti lo g ič n e g a sk lepanja, ki o b lik u je p ra k tič n e silogizm e za d oseg o ciljev. Se več, n a ra v n i za k o n i n iti zakoni niso, če z zak o n o m m islim o to, k ar H o b b es misli s civ iln im z a k o n o m , ki g a s p re m lja ta g ro ž n ja kazni in z a d o stn a m o č, d a z a g ro ž e n o u čin k o v ito u re sn ič i. Civilni zakon ni več h ip o te tič n a n o rm a , ki v e lja le, k o lik o r p r i p o m o r e k d o s e g a n ju z a s ta v lje n e g a cilja - b ližje j e k a te g o r ič n i n o r m i, ki b re z p o g o jn o za p o v e d u je izvršitev p re d p is a n e g a . N a rav n e in civilne z a k o n e razlikuje tip zaveze: n aravni zakoni so d o b ri le, k o lik o r u sp e šn o vodijo k cilju, in zavezanost k njiho vem u spoštovanju črp a svojo m o č le iz njih o v e in s tru m e n ta ln e povezanosti s ciljem . Civilni zakoni vsaj v te n d e n c i n e za v ezu jejo več za ra d i česa njim z u n a n je g a , d o b ro in u k a z a n o n ista več lo čen a : u k a z a n o j e d o b ro , k e r j e u k az an o . M edtem ko civilni za k o n i v državi zavezujejo in foro extemo, o h ra n ja jo n arav ni zakoni 13 Cf. N. Bobbio: Hobbes e il giusnaturalismo, v: Thomas Hobbes, Einaudi, T orino 1989,
str. 157 in nasl.
zavezo in foro interno, v n o tra n je m ra z so d išč u in d iv id u a ln e zavesti. »Zato razum in zakon narave, ki segata dlje od vseh teh posebnih zakonov [narave] in sta nad njimi, narekujeta splošni zakon [narave]: na j vsak te posebne zakone spoštuje le, kolikor se zaradi tega ne spušča v kakršnekoli nevšečnosti, ki bi se po njegovi lastni presoji lahko pojavile, če bi te zakone zapostavljali tisti, v odnosih s katerimi ji h on sam spoštuje; zahtevana sta torej le naša želja in neomajen namen, da si bomo prizadevali in j ih bomo vedno pripravljeni spoštovati, razen tedaj, ko bi drugi v svojih odnosih z nam i njihovo spoštovanje zavračal. Dokler ni zagotovljeno, da se bodo ljudje ravnali v skladu z naravnim zakonom, kjer dejavno spoštovanje zakona narave ni zanesljivo in se volja in pripravljenost na ravnanje v skladu z njim jemljeta za dejanje samo, zato moč zakona narave ni in foro e x te rn o, ampak vselej in fo ro in te rn o .« 14
Č e o d o p o z ic ije m e d n o t r a n j o s t j o n a r a v n i h z a k o n o v č lo v e k o v i in dividualni zavesti in zunanjostjo civilnih zakonov o d m islim o a n tro p o lo š k i k o n tek st, v k a te re m se le-ta pojavlja p ri H o b b e s u , u g o to v im o , d a ta k š n a p a r a d ig m a n i n je g o v a p o s e b n o s t. N a s p r o tn o , z n a č iln a j e za v e lik d e l n arav n o p ra v n e tradicije, to d a ta je o d n o s » n a r a v n o /n o tra n je « vs. » c iv iln o / zunanje« zastavila in razrešila d ru g a č e k o t H o b b e s. T u d i s svojim ra zlik o vanjem zaveze n a n o tra n jo in zu n a n jo H o b b e s sam o za prvi p o g le d p o nav lja klasične obrazce, v resnici p a vanje vnaša n ove p o m e n e . Filozofska in verska tradicija k ršč an stv aje v n arav n em za k o n u in v n an j n a s lo n je n e m n a ra v n e m p rav u k o t sistem u n a ra v n ih d o lž n o sti človeka, izra zila sistem a b s o lu tn ih m o ra ln ih v re d n o t. V tej tradiciji so o d n o tra n je zaveze, k i j e p r im a r n a in neprekosljiva, odvisni tudi p re d m e t, o bseg in m o č z u n a n je zaveze, n a p rim e r zaveze p o d lo žn ik a svojem u su verenu . V tej tradiciji izh aja z u n a n ja zaveza iz n o tr a n je i n j e o b lik o v a n a v o d v isn o sti o d s le d n je . T a k š n o v r e d n o te n je ra z m e rja m e d n o tr a n jo in z u n a n jo zavezo j e p o d p i r a l o tu d i u s tr e z n o p ojm ovanje dveh vrst sankcij. M ed tem k o j e san k c ija za kršitev n a ra v n e g a zak o n a v sam em d ejan ju kršitve vsebovana izg u b a n a jb o ljšeg a o d tega, k a r j e d a n o doseči človeku, tej izgubi p a se p rid ru ž i še izgu ba, s k a te ro sto rilca p riz a d e n e nezgrešljiva božja p ra v ič n o st v p o sle d n ji so d b i - n u jn o s t o b e h j e ista, razlikujeta se le p o tem , kdaj n asto p ita: p rv a n a s to p i p r e d m o re b itn o kaznijo p o sv e tn ih oblasti, d ru g a ii sled i -, s e j e san k ciji za n e s p o š to v a n je zu n an je zaveze m ogoče izogniti. Vsi kršilci civilnih zak ono v n e o b č u tijo ro k e oblasti. V ečjo n u jn o st kazni in večjo izgubo, ki si j o j e m o g o č e o b e ta ti o d kršitve m o ra ln ih zakonov v prim erjavi s kršitvijo p o stav ljen ih zak on ov , so ra z la g a li k o t s la b ite v m o č i iz v irn e n o t r a n j e o b lik e z a k o n a v n je g o v i p o z u n a n je n i obliki.
_____________________________Igor Pribac_____________________________
14 EL 1.17.10, ČKZ str. 71-72.
P r e v r a tn o s t H o b b e so v e g a » p o n av ljan ja« o b ra zce v tra d ic io n a ln e g a p o jm o v a n ja n a r a v n e g a z a k o n a se p o k a ž e , če iz p o ln je v a n je vseh p rav il ra v n an ja, k i j ih p o im e n u je »naravni zakoni«, m islim o k o t p o g o jn a pravila, m ak sim e, ki jim p o s a m e z n ik v n a ra v n e m stan ju sledi sam o, če se zaradi sp o što v an ja zak onov »ne spušča v kakršnekoli nevšečnosti, ki bi se po njegovi lastni presoji lahko pojavile«}-' M otiv rav n an ja v skladu z n arav n im zak on om , ki ga H o b b e s p rip iše p o sam ez n ik u v n arav n em stanju, ni želja m o ra ln e g a človeka p o sp o što v a n ju z a k o n a , k e r je zakon, pač p a j e m otiv d o seg a n je ž e le n ih in d iv id u a ln ih ciljev, skratka subjektivno všečno, k ije n e m a ra lažje dosegljivo
— n e p a n u jn o - če ra v n am o sk lad n o z zakonom . Kot vsak in stru m e n t, velja n a ra v n i za k o n le, če služi svojem u n a m e n u . O tem , ali b o v d o lo č e n e m p rim e ru služil ali n e, sodi vsakdo sam pri sebi in zase, tak o k o t d o lo ča vsak zase tu d i cilje svojega d elo v an ja . H o b b eso v k lju čen p re m ik v o d n o su d o tr a d ic ije , p r e m ik , ki m u o m o g o č a iz sto p iz a r is to te ls k o -to m is tič n e g a m ise ln e g a u n iv e rz u m a , j e p re o b lik o v a n je a b so lu tn e n o rm e v p o g o jn o in in s tr u m e n ta ln o . N jeg o v a o d lo č iln a ino v acija torej ni nov o v re d n o te n je o d n o s a m e d n o tra n jo in z u n a n jo zavezo - t a j e n je n a p o sledica - , am p ak r e d e f in ic ija n a r a v n e g a z a k o n a , ki zanj n i več a b s o lu tn o , m arv e č sam o h ip o te tič n o veljaven. P ogoj aktualizacije m o ra ln e p ra k se j e n je n a nenav- z k riž n o st z življenjskim i cilji p o sa m e z n ik a ;1(> n o tra n jo st zavesti ni več m esto refleksije M orale, pač p a le sedež a v to n o m n e in d iv id u aln e p resoje učinkovi
tosti te o re m o v ra z u m a za d o seg o teh ciljev.
Ju s n a tu ra lis ti d o H o b b e sa so iz brezp o g o jn o sti m o ra ln e zaveze sklepali n a n je n o n a d r e je n o s t civ iln em u zakonu, m ed tem ko je H o b b es p o m n e n ju B o b b ija n a k lo n je n d ia m e tr a ln o n a s p ro tn i rešitvi: p o d re d itv i n a ra v n e g a z a k o n a civ iln em u , n o tra n je g a zu n a n je m u . Sele civilni zakoni, ki p re d p o stavljajo obstoj su v e re n e oblasti z izključno pravico d o prevajanja vsebine n a ra v n ih za k o n o v v zau k azan e, d o p u stn e in n e d o p u s tn e vedenjske vzorce, p o d e lijo sicer votlim n arav n ih zakonom , o k aterih v n arav n em stanju razsoja in jih in te r p r e tir a vsak sam , zavezujočo vsebino (seznam i n aravn ih zakonov, k ijih daje H o b b e s v svojih tre h delih p o litične filozofije, se m ed seboj zn atn o ra zlik u jejo : s p re m in ja se tak o fo rm u lac ija p o sam ez n ih zakonov, k o t tu d i n jih o v o število). O h ra n ite v n arav n eg a prava v civilnem stanju n e p o m en i, d a j e m o g o č e H o b b e sa postaviti v bližino L ocka in iz n je g a n a re d iti glasnika o m e je n e držav e, ki s civilnim i zakoni le k o n k re tiz ira p re d h o d n a prav ila n a ra v n ih zakonov. O d v isn o st n a ra v n ih zakon ov o d n jih o v e av to ritativ n e
15 Ibid., str.71.
10 R ečeno v je zik u teorije iger: H obbes izhaja iz prem ise, da »igre m orale« ni m ogoče ločiti od »igre življenja«. Cf. K. Binm ore: Game theory and the social contract, Vol. 1:
Playing fair, T h e MIT Press 1994, str. 39 in nasl.
in te rp re ta c ije , k ijo razglasi suveren, B o b b io rad ikalizira. H o b b e so v su v eren je po njegovem m n e n ju dejansko legibus solutus, a b s o lu tn o st n jeg o v e o b lasti je prav v tem , d a postavlja zakone tako re k o č b re z k a k ršn e k o li om ejitve.
5.
T rd itev o p rim a tu civilnega p rava p r e d n a ra v n im B o b b io p re iz k u si n a tistih m estih H obbesove teorije, ki so n a prvi p o g le d z n jo n e sk la d n a . Vse H obbesov e teze, ki n a sp ro tu je jo p re d n o s ti civilnega p ra v a p r e d n a ra v n im , te h p a n i m alo (H o b b e s govori o e n a k o sti o b m o č ja veljave n a r a v n e g a in civilnega zakona; o tem , d a v p re m o lk ih civiln eg a z a k o n a s to p i v veljavo n a ra v n i; d a j e s u v e re n , ki n i p o d p is n ik p o g o d b e o v z a je m n i o p u s titv i d o lo č e n ih pravic i n j e zato p o g o d b e n im s tra n e m zu n a n ji su b jek t, v o d n o s u z njim i v n arav n em stan ju i n j e , p o d o b n o k o t lju d je , ki živijo v n a ra v n e m stan ju , zavezan le k sp o što v an ju n a r a v n e g a p ra v a, itck), j e p o n je g o v e m m n e n ju m o g o č e povzeti s tezo, d a j e n a ra v n e m u z a k o n u p o vzpostavitvi suverene oblasti odvzeta vsa učinkovitost. U go v o re, k i j i h tej in te rp re ta c iji postav ljajo H o b b e so v e evokacije p ra v n e d e ja v n o sti n a r a v n e g a z a k o n a v civilnem stanju, ko obstaja suv eren a oblast, j e p o te m ta k e m m o g o č e zav rn iti k o t n ičn e. V civilnem stan ju n arav n o prav o n e o b sta ja n iti k o t n a d r e je n a n o rm a civilnem u pravu n iti k o t o d civ iln eg a p ra v a lo č e n siste m zavez in d olžnosti, k a te re g a veljavnost bi se o h ra n ila p o le g civ iln o p rav n e u re d itv e in bi sp regov orila v n je n ih vrzelih - k a r vse bi n ap e lje v alo n a p re d h o d n o s t in n a d re je n o s t n arav n eg a prava. T u d i ob n e m a r a n ajb o lj e v id e n tn o kočljivi H obbesovi trditvi, n am re č ob tezi o zavezanosti su v eren a n a ra v n e m u zak o n u , B o b b io vztraja p ri d o k az o v an ju H o b b e so v e g a s is te m a tič n e g a iz g a n ja n ja ju s n a tu ra liz m a iz civilnega stanja. Č e n a p rim e r su v e re n u k až e u sm rtite v n e d o lž n e g a p o d an ik a, krivice ni sto ril n je m u , a m p a k b o g u 17, s k a te rim ni m ogoče skleniti tosvetno veljavne p o g o d b e . M ožnost, d a bi su v e re n sto ril krivično d ejan je, ki bi p o d a n ik o m d a la p ra v ič en razlo g za n e p o s lu š n o s t in kljubovanje njegovi volji, j e za n ik an a tu d i v d o g o v o rn i g en e zi su v eren a, »saj so [p o d a n ik i] avtorizirali vsa njegova dejanja in jih s postavitvijo suverene oblasti pripoznali kot svoja.« 18 V sebina n arav n ih zako n o v p o s ta n e zavezujoča n o rm a ra v n a n ja šele, k o z d o g o v o ro m vsi o p u s tijo sv ojo p ra v ic o s v o b o d n e g a to lm a čen ja teh zakonov in to pravico p riz n a jo isti fiktivni osebi, k i j e od tlej ed in i vir odločitev o tem , kaj je »resnična« v sebina n a ra v n ih zakonov, k a te re vzorce rav n an ja le ti d opuščajo, in k a te rih ne. N avkljub sklicevanju n a vlogo
17 L 21, EW 3, str. 200.
18 L 24, EW 3, str. 235.
_____________________________Igor Pribac_____________________________
n a r a v n e g a z a k o n a v c iv iln e m s ta n ju , j e H o b b e s v svoji p ra v n i filozo fiji
»integralni pozitivist« 1!', ki »preganja«20 n aravni zakon.
C elo več: zdi se, k o t bi B obbio sugeriral, d a j e vloga, k ijo n a ra v n e m u z a k o n u n a m e n i H o b b e s in njegovo pogosto sklicevanje n an j, del p o lem ičn e s tra te g ije .21 H o b b e s j e ustvarjal teo rijo trd n e države, v a rn e p re d n o tra n jim i p re tr e s i. Ja m stv o za n jo j e vid el v m o č n i a b so lu tn i o b la sti in vso njego vo p o litič n o filo zo fijo la h k o b e r e m o k o t te o re tsk o u re sn ič e v a n je teg a cilja.
H o b b e sa -d ed u k tiv ista p ri B obbiju sp o d rin e H obbes-pragm atik: n a njegovo p o litič n o filozofijo la h k o g le d a m o ko t n a navajanje razlogov, ki naj njegove s o d o b n ik e , v p le te n e v s p o p a d z a ra d i ra z h a ja n j o p o litič n i u re d itv i, in n a s p lo h v sa k e g a b r a lc a p r e p r ič a jo , d a j e v p rim e rja v i z a lte r n a tiv a m i a b s o lu tis tič n a d rž a v n a u r e d ite v n ajb o ljša. V loga, k i j o H o b b e s n a m e n i n a ra v n im z a k o n o m , j e d e l te p re p rič e v a ln e strateg ije. S sklicevanjem n a n a ra v n i za k o n sto p i n a te re n svojih re p u b lik a n sk ih n a sp ro tn ik o v , ki so z n jih o v o p o m o č jo h o te li o m ejiti kraljevsko oblast; z vlogo k rin k e suverenove sam o v o lje, k i j o n a ra v n i z a k o n i d ejan sk o p rejm ejo v L, ta te re n n o tra n je sp re v rn e , s č im e r si prisvoji n arav n o pravo in k o n trak tu a lize m , dve ključni legitim acijski p o d lag i, n a k a te ri so se sklicevali njegovi p o litičn i n aspro tniki.
N u jn o sti e n o tn e in n e o m e je n e vrhovne državne oblasti H o bb es n e dokazuje ta k o k o t F ilm e r v P a tria rh u , s s k lic e v a n je m n a b o ž ji izv or v la d a rs k ih ro d o v n išk ih linij, tem več sp re jm e te re n n asprotnikov in s sp re tn o p redelav o njihove p o jm o v n e m reže uveljavi njihovim n asp ro tn a stališča: niti sklicevanje n a n a ra v n e z a k o n e n iti d o g o v o rn i izvor oblasti n e avto rizirata n ik o g ar, d a bi ta h ip o te tič n o d o sež en i d o govor, ki p a ga d ejansko o b u ja v življenje vsak b ra lč e v p ris ta n e k n a H o b b e so v e a rg u m e n te , kdajkoli p re lo m il in se u p rl oblasti.
D e p o te n c ira n je n a ra v n e g a zakona j e lah k o skrajno , to d a tega, č e m u r z m a n jš u je m o č , n e u k in e . V o h ra n ja n ju n a ra v n e g a z a k o n a k o t lo g ič n e p re m is e p ro d u k c ije »umrljivega L eviatana«, B ob bio p o e n i stra n i o d č ita H o b b e so v k o n c e p tu a le n za o sta n e k za K elsenom , pač davek (p re )z g o d n ji pojavitvi n jeg o v eg a in te g ra ln e g a prav n eg a pozitivizm a, p o dru g i stran i p a
» k o n c e p tu a ln o n eč isto st« H o b b e so v e g a pozitivizm a ra z u m e k o t njego vo o d lik o . Kar naj bi H o b b e sa p osebej odlikovalo, je ustvarjanje dozdevka, d a p o n av lja že p o v e d a n o , v re sn ic i p a v starem izrazju tih o ta p i nove p o m e n e . Ko s te o re tsk e ravni, ki H o b b e sa m eri z vidika najbolj razvite oblike rešitve n je g o v ih iz h o d išč , p re s to p im o n a raven zg o d o v in sk o p o litič n e an alize in H o b b e s a p o sta v im o n a p riz o riš č e id e o lo š k ih sp o ro v n jeg o v eg a časa, se
19 N. Bobbio: Legge naturale e legge civile, v: op. cit., str. 128.
20 Ibid., str. 127.
21 Cf. ibid., str. 120-121.
njegova teo re tsk a n e d o sle d n o st sprevrže v p re d n o st: H o b b e s n e le u s p e š n o dokazuje svoj prav, to p o č n e tako, d a n a s p ro tn ik u zbije a rg u m e n te iz ro k in jih u p o ra b i p ro ti njem u .
N a ra v n i za k o n v c iv iln em s ta n ju to re j v e n d a r le o h r a n i d o l o č e n o u č in k o v ito st: j e u č in k o v ito sre d stv o id e o lo š k e le g itim a c ije p o litič n e g a absolutizm a. V olu n tarizem su v eren a zastre z o b s tre to m n jeg ove n u jn o s ti in n em in ljiv o sti, ki ga ev o cira »narava«, v s e b o v a n a v n a r a v n e m z a k o n u , in vladarja predstavi k o t g a ra n ta njegove vladavine; k o t o seb o , ki n a ra v n e m u za k o n u d o d a to, k a r m u j e v n jegovi p re d c iv iln i o b lik i m a n jk a lo : ro k i, s k a te rim a držati škofovsko palico in m eč, z n jim a p a k a r največjo o b la st n a d p re p rič a n ji in telesi p o d an ik o v . N a rav n i z a k o n se o b fizičn i n a v z o č n o sti s u v e re n a izkaže za fla tu s vocis, v e n d a r j e p ra v k o t fa n ta z m a ts k a tv o rb a , izvotljena vsakega p o m e n a , vsenavzoč, v vsakem tre n u tk u g a je m o č postaviti izza civilnega zakona in ga n a ta n a č in p o d p re ti.
Svoje razm išljanje o o d n o su m e d n a ra v n im in civilnim z a k o n o m lah k o zato B o b b io sk len e s p a ra d o k s o m : »N a ra vn i zakon n im a svojega področja veljave: v naravnem stanju ga še ni, v civilnem stanju ga n i več. Zanj nikdar in nikjer ni sedanjosti. «n N aravni zakon j e fa n to m zakona, v e n d a r je , k o t j e videti, fantom , b re z k atereg a pri H o b b e su n e bi bilo civilnega, re a ln e g a zak o n a. V n a s p ro tju z W a rre n d e rje m , k i j e n a ra v n i za k o n ra z u m e l k o t d e d u k tiv n o osnovo, k a te re konsekvence so civilni zak oni, B o b b io c e z u ro m e d o b e m a oblikam a zakona poglobi v razkol, ki g e n e rira dve polji re aln o sti in dve obliki o d so tn o sti m o ra ln e k v in tesen ce n arav e. D ih o to m n a r e a ln o s t j e z g ra je n a o k o li k ra ja , n a k a te r e g a se n i m o g o č e p o sta v iti. G le d iš č a n a m o ž n o s ti u re sn ič e n ja vladavine n arav n eg a z a k o n a in u re d itv e o d n o so v m e d lju d m i v sk lad u z n jim so z a zn am o v an a s p r ip a d n o s tjo p o b o č ju n je g o v e »še n e«
veljavnosti ali p o b o čjem njegove »ne več« veljavnosti. L o gičn o -časo v n o j e neujem ljivo stičišče o b e h pobočij določljivo: to j e čas sklenitve d ru ž b e n e p r a p o g o d b e . N e n e h n o sk lic e v a n je n a n a r a v n e z a k o n e , ki g a u p r iz o r i H obbes, ko govori o ured itv i države, ni in d ek s preživ etja n a ra v n ih zak on ov v civ iln em stan ju , k ajti n a v se z a d n je sa m o s p e t in s p e t d o k a z u je , d a čas sklenitve d ru ž b e n e p o g o d b e ni zdajšnji in g a p o tisk a v m itič n o p re te k lo st.
Za p o d a n ik a suverena naravni zakon n e m o re biti p o d lag a, s k a te ro bi lah k o m eril u k re p e oblasti, k er ko t preverljiva z u n a n ja n o rm a suv ereno vih zakonov in n jih o v e g a to lm a č e n ja n e o b s ta ja in n i n ik o li o b s ta ja l. S u v e re n o v a zav eza n o st n a ra v n e m u p ra v u n i zanj n ič bolj p re v e rljiv a , k o t j e b ilo za D e sc a rte sa in za vso d o lg o tra d ic ijo p r e d n jim p re v e rljiv o b o ž je p r a v n o vladanje kraljev. Skratka, B obbijeva an a liz a razlogo v H o b b e so v e p o litič n e _____________________________Igor Pribac_____________________________
22 Ibid., str. 138.
filo z o fÿ e p o k a ž e , d a j e n jih o v n o tra n ji u stro j n a ra v n a n n a le g itim a c ijo a b s o lu tn e oblasti: »... edina vloga naravnega zakona, n a j se sliši trditev še tako paradoksalno, je, da prepriča ljudi, da razen pozitivnega ne more biti nobenega drugega prava«.23 T o p otrjujejo n asled n je H obbesove besede: »Naravnizakon zapoveduje poslušnost vsem civilnim zakonom v imenu tistega naravnega zakona, ki jnepoveduje kršitev pogodb. ... iz tega sledi, da noben civilni zakon . . . n e more biti nasproten naravnemu zakonu.«24 H obb eso v a »strogo« d eduktiv na razlaga, po kateri j e u č in e k (civilno stanje) odvisen o d vzroka (naravno sta n je ), j e p o Bobbijevem m n e n ju le u p riz o rje n a . H obbesov n am en ni postavitev n o rm ativnih tem eljev in k rite rija za v re d n o te n je ured itv e političnih odnosov, pač p a le zatrjevanje n u jn o s ti postavitve a b s o lu tn e oblasti, kar z dru g im i b ese d am i p o m en i, d a vsakem u državljanu, ki postavi vprašanje izvora in cilja oblasti, m it d ru ž b en e p o g o d b e p o s tre ž e s p re p ričljiv im o d g o v o ro m , s k a te rim ga spravi z n eiz
b ež n o stjo njegovega p o dložniškega življenja.
S k la d n a z njegovo so d b o o razm erju m ed naravnim in civilnim ter m ed g e n e tič n o d e d u k c ijo in re to rič n im p re p ričev an jem j e tu di p o zo rn o st, k ijo B o b b io n a m e n ja osvetlitvi načinov, s k aterim i H obb es dezavu ira sklicevanje p o d a n ik o v su v e re n a n a n arav n i zakon: ta p o z o rn o stje n e p rim e rn o večja o d tiste, k i j o n a m e n ja n arav n im zak o n o m v narav n em stan ju in njihovi vlogi za n a s ta n e k d r u ž b e n e p o g o d b e . Z n arav n im i zako ni v n a ra v n e m sta n ju B o b b io op rav i zelo n a k ratk o . Svojo re k o n stru k cijo p re h o d a v civilno stanje o p re le n a tezo, d a n arav n i zakoni p re d p isu jejo dejanja, ki vodijo k m iru.
K er se B o bbio n a n a ša p red v sem n a opis naravn ih zakonov v DC, za k atereg a m e n i, d a j e m e d vsem i H o b b e so v im i p o litič n o filo z o fs k im i d e li n a jb o lj
»organsko in homogeno«, bolj »natančno« in »strogo« k o t L, vsebino tem eljn eg a n a r a v n e g a z a k o n a iz e n a č i s p riz a d e v a n je m za m ir. V tak o p o jm o v a n e m te m e ljn e m n a ra v n e m za k o n u j e že vsebovan prvi izpeljani naravni zakon, ki v sa k o m u r n a r e k u je o d p o v e d pravici d o vsega. S tem p a j e , k ar zadeva ra z m e rje m e d civilnim in n arav n im zakon om , o d lo č e n o že m alo n e vse, saj p o s l e d i c a v s e b in e t e m e l j n e g a n a r a v n e g a z a k o n a v o d i n e p o s r e d n o v p o g o d b e n i iz sto p iz n a r a v n e g a stan ja. »Prvi n a ra vn i zakon je torej ta, ki predpisuje postavitev države«, v k ateri m o ra človek p re p o z n a ti »najučinkovitejše sredstvo za dosego miru«, »ali z drugimi besedami: naravni zakon trdi, da se mora človek za dosego cilja, ki ga predpisuje taisti naravni zakon, pustiti voditi civilnim zakonom.« 25 S p rejetje m iru k o t cilja d elovanja p o te m ta k e m vodi n arav n o st v n a s ta n e k države, k i j e n ajb o ljše sredstvo njegovega d o seganja. T o d a o d
23 Ibid., str. 144.
24 PR 14.10, E W 2, str. 190-191.
25 N. B obbio: Legge naturale e legge civile, v: op. cit., str. 118-119.
Igor Pribac
tre n u tk a n astan k a civilne oblasti se n je n a v p e to s t v p ra k tič n i silogizem , ki o d vojne vseh p ro ti vsem vodi k varno sti in m iru , o tre se o dvisnosti o d n je n ih fin aln ih vzrokov. N am en p o g o d b en ik o v o b sklenitvi d o g o v o ra j e do seči m ir, r e z u lta t uveljavitve s k le n je n e g a p a j e p re d v s e m n e o m e j e n a s a m o v o lja suverena, p re d k atero so n em očni. K ar v p o g o jih postavljene oblasti o stan e od H obbesove razprave o n jen ih vzrokih in ciljih, j e razprava o n jen i e n o tn o sti in trdnosti, ki sta e d in a p o ro k a red a, su b stitu ta m iru . Izkaže se, d a j e p r e h o d iz n a ra v n e g a v civilno stan je h k ra ti tu d i p r e h o d iz e n e g a d is k u rz iv n e g a u n iverzum a v d ru g e g a in n astanek nove top ike, ki se p olasti p r e d h o d n e in p erv ertira o d n o se m e d njenim i term in i: n arav n i zakoni, p o p re j ra c io n a ln i nareki, p o stan ejo ideološka o p o ra oblasti, ki p o d a n ik u s le h e rn e o b sto ječe oblasti p o n u d i argum entacijo, zakaj in če m u j e p rav in d o b ro , d a je p o k o re n . Del te a rg u m e n tacije j e tudi ukin itev državljanske pravice, d a se p o d a n ik i suverena postavijo v Rawlsov »izhodiščni položaj« in s stališča istih razlogov, ki so »jih n ek o č« vodili k privolitvi v n je n n a s ta n e k , s v o b o d n o p re so ja jo delovanje države in tudi načela n je n e org an iziran o sti, d a bi p ri sebi sklenili, ali si še zasluži njihovo zaupanje. O b d o b je aktivnega državljanstva j e, če j e kdaj sp loh obstajalo, kadarkoli se nanj o z re m o n e p o v ra tn a p re te k lo st, o b d o b je pasivnega državljanstva, ki m u sledi, državljana tran sfo rm ira v zgolj p o d an ik a.
Faza državotvornega državljanstva j e za m ejen a z n astan k o m države: d o k le r se ljudje vedejo kot državljani, n am re č k o t dejavni člani p o litič n e sk u p n o sti, ni države; k o je država, ni več državljanov.
Po e n i stran i zanikanje p o litič n ih pravic držav ljan ov izh aja iz n a č e la s p o što v a n ja d o g o v o rje n e g a , ki g a H o b b e s v k lju či v v s e b in o p o z itiv n ih n a r a v n ih z a k o n o v in ta k o m o č n o o te ž i, če že n e p o v se m o n e m o g o č i re fo rm n o sp o so b n o st države. Po d ru g i s tra n i za to p o sk rb i su v e re n , k i j e izvzet iz p o g o d b e n ih razm erjih vsakogar z vsem i. K er j e n o silec o b lasti za H o b b e sa legibus solutus, je v o d n o s u d o p o d a n ik o v v n a ra v n e m stan ju in g a zavezuje le spoštovanje n arav n ih zakonov, k i j ih tu d i e d in i ra zlag a in svojo razlago uveljavlja k o t civilni zakon. P o d a n ik L eviatana, ki se n e sp rijazn i s tem , d a j e njego va p o litič n a vloga že o d ig ra n a in z a ig ra n a v n e k i m itič n i p re te k lo sti, in se razg led u je p o u p o ra b n o s ti n a ra v n ih za k o n o v za p re so jo u re d itv e države, v k ateri živi, n a le ti le n a g ro m o g la s n o d o n e n je o b lasti:
»N aravni zakon, to sem jaz.«
6.
B obbio se n ag ib a k tem u, da v H o b b eso v em o pisu n a ra v n e g a stan ja vidi strategijo p rep ričev an ja, ki j o j e m o g o če an a liz irati sam o v povezavi s tem ,
v k a r s k u š a p r e p r i č a ti . Z a to - tak o B o b b io - se v e lja p o s v e titi a n a liz i m eh an iz m o v , ki H o b b e su o m o g o čajo , d a odvrže lestev n arav n eg a prava po tem , ko j o j e u p o ra b il za izg ra d n jo civilnega stanja, in d a to n a re d i, n e da bi p riše l v p ro tislo v je z la stn im i p re m isa m i te r n a ta n a č in p o ru šil videz d e d u k tiv n e stro g o sti, iz k a te re o b ra m b a ab so lu tn e m o n a rh ije č rp a svojo p rep ričljiv o st.
M o rd a n i le n ak lju čje, d a se B obbiju prav n a m estu, ko opisuje kolizijo pravic v lad arja in p o d lo ž n ik a , zapiše »banalna« n a p a k a in to stanje označi za p r e n e h a n j e v eljav n o sti p o g o d b e m e d su v e re n o m in p o d lo ž n ik o m ,20 č e p ra v su v e re n za H o b b e sa ni p o g o d b e n a stran v d ru ž b e n i p o g o d b i. V tem lap su su la h k o v idim o vsaj indeks naglice, s k atero B obbio opravi s stališči, ki bi m o ra la v z n e m irja ti - še p o seb ej n ek o g a, ki, tak o k o t B obbio, h o č e d o k a z a ti, d a j e H o b b e s z a g o v o rn ik in te g ra ln e g a p ra v n e g a p ozitivizm a.
V e n d a r p a B o b b io »zam olči« obstoj k o n c e p ta n eod tujljiv ih pravic (»Not ali rights are alienable«21) in H o b b e so v o a rg u m e ta c ijo za n je , ki ra z k rije , d a n e o d t u j l j i v o s t n e k a t e r i h p ra v ic i m p lic ir a v z r o č n i o d n o s m e d p r e d - d o g o v o rn im in p o d o g o v o rn im stanjem . B rskanje po m o žn ih razlogih za to slep o p eg o v B obbijevem v idnem polju odkrije d rugo pom anjkljivost njegove in te rp re ta c ije .
Če p ristan em o n a tezo o H obbesu, ideologu reda, ki za svoje apologetske n a m e re izkorišča persuazivni kapital naravnopravne tradicije in dedukcije, bi p o leg analize n ač in o v izničen ja civilnopravne veljavnosti n arav neg a prava, ki j o v o sp re d je postavlja B obbio, pričakovali še n jen o d o p o ln ilo , pravzaprav p re d p o g o j, n a m re č n a ta n č n e jš o osvetlitev g en eze civilnega stanja. V tem p o g le d u je B obbijev prikaz pom anjkljiv. V njegovo središče postavlja naravne zakone, d o lo či njihovo in stru m e n ta ln o naravo in zu nanjo st cilju, h katerem u vodijo, o m a h u jo č a p a je o p redelitev cilja ravnanja v skladu z naravnim i zakoni, k i j e zanj včasih m ir, včasih p a m ir, k i j e izen a čen s prizad ev an jem , d a bi o h ra n ili življenje. Ali n era z č le n je n a določitev m iru in preživetja k o t e n e g a in istega cilja človekovih prizadevanj ne prezre različne opredelitve o b e h pojm ov pri H o b b esu ? M ed tem k o j e pojem preživega v naravnem stanju povezan z in d iv id u aln im sub jektom , ki ga n e določajo intersubjektivne relacije, lahko m ir o p iše m o le s p o m o č jo in tersu b jek tiv n ih relacij. M ed vsebinam a o b e h p o jm o v je p o m e m b e n zam ik, ki ga Bobbijeva analiza n e zazna, zaradi česar s e ji izm ak n e sklop vprašanj o razm erju m ed individu alnim in sk u pn ostnim . R e z u lta t n ev p rašljiv e za m e n ljiv o sti p reživ etja in m i r u j e p re o b lik o v a n je in d iv id u a ln e g a p re ž iv e tv e n e g a p riz a d e v a n ja v sk lad u z za h tev am i vzpo
2(1 N. Bobbio: Leerere naturale e lesee civile, op. cit., str. 138.
27 L 14, EW 3, str. 120.
