I Z V L E Č E K U D K 911.2:378.096(1919-1989) P r i s p e v e k o b r a v n a v a r a z v o j fizične geografije na ljubljanski univerzi. Deli ga na Štiri obdobja po v o d i l n i h s t r o k o v n j a k i h .
A B S T R A C T U D C 911.2:378.096(1919-1989) S E V E N T Y Y E A R S O F P H Y S I C A L G E O G R A P H Y A T T H E U N I V E R S I T Y O F L J U B L J A N A
T h e article d i s c u s s e s four different p e r i o d s vvithin the d e v e l o p m e n t p r o c e s s of phvsical g e o - g r a p h v at the U n i v e r s i t v of Ljubljana.
V s e d m i h desetletjih filozofske f a k u l t e t e je p o d o b n o k o t celotna geografija tudi fizi
čna ( n a r a v n a ) doživela m a r s i k a t e r o r a z v o j n o s p r e m e m b o , ki ni bila le f o r m a l n e , o r g a n i z a c i j s k e n a r a v e , t e m v e č tudi v s e b i n s k e . N j e n položaj se je z a t o v m a r s i č e m s p r e m i n j a l z n o t r a j geografije pa tudi n a v z v e n . P o s e b n o zadnja tri desetletja so bila v t e m p o g l e d u i z r e d n o dinamična.
S e d e m d e s e t let za u n i v e r z o sicer ni p o s e b n o veliko, v e č pa p o m e n i za s t r o k o , k a k r š n a je geografija, še p o s e b e j , k o mislimo na p o k r a j i n o k o t njen osrednji p r e d m e t . T a se je, č e se o m e j i m o na s l o v e n s k o pokrajino, v n e k a j desetletjih, t a k o r e k o č v dobi e n e g e n e r a c i j e , s p r e m e n i l a bolj, k a k o r p r e j v stoletjih. P o d o b n o se je v t e m času p r e d r u - gačila d r u ž b a ( n j e n a s t r u k t u r a in organizacija) in njen o d n o s d o n a r a v e . T a še nikoli ni bil t a k o p e r e č , k a k o r je d a n e s . Z a n a š o p o k r a j i n o velja t o m o r d a še bolj, k a k o r za k a t e r o d r u g o , s t e m pa tudi za geografijo kot n a c i o n a l n o v e d o , saj se je funkcionira
nje d r u ž b e , ki je čedalje bolj dinamični p r e o b l i k o v a l e c pokrajine, v t e m času m o č n o s t o p n j e v a l o .
S e d e m d e s e t l e t n i c a ni p o s e b n o z a o k r o ž e n a d o b a ( k a k o r npr. 50-letnica, 75-letnica ali 100-letnica), %'seeno pa tudi d e k a d n e o b l e t n i c e nudijo priložnost, da se jih s p o m n i m o , vsaj b e ž n o p r e g l e d a m o o p r a v l j e n o pot, se o b t e m zamislimo in se z a z r e m o tudi na
p r e j . D o s l e j so bile z a b e l e ž e n e tri o b l e t n i c e u n i v e r z e , 10-letnica (1929. leta), 30-letnica (1949. leta) in 50-letnica (1969. leta), in o b njih n a l e t i m o na n e k a t e r e , t a k r a t zapisane g e o g r a f s k e misli. Ni pa bila z a b e l e ž a n a 25-letnica, ki je padla v tragična okupacijska leta (1944. leta).
* Dr., univ.prof., O d d e l e k za geografijo, F i l o z o f s k a fakulteta, 61000 Ljubljana, A š k e r č e v a 12, Y U .
D a r k o R a d i n j a *
Ž a l se pri vpogledu v dosedanji r a z v o j n e m o r e m o nasloniti na a r h i v s k o g r a d i v o , ki bi bilo z b r a n o na e n e m m e s t u in u s t r e z n o u r e j e n o . K e r poleg tega na t e m m e s t u tudi ni d o v o l j časa na voljo, gre v p r i l o ž n o s t n e m p r i s p e v k u bolj za o s e b n e p o g l e d e , k a k o r za k a j d r u g e g a . T o velja zlasti za p r e g l e d p o v o j n e g a r a z v o j a , kjer se z a r a d i o s e b n e izkušnje v p l e t a vanj tudi v p o g l e d p r i z a d e t e g a u d e l e ž e n c a , in n e le n e p r i z a d e t e g a o p a z o v a l c a . In ko s k u š a m o osvetliti r a z v o j fizične geografije, se ni m o g o č e v s e l e j omejiti s a m o nanjo. V č a s i h jo je lažje r a z u m e t i v luči c e l o t n e geografije.
Delitev n a fizično in d r u ž b e n o g e o g r a f i j o je tradicionalna, t a k o tudi na ljubljanski univerzi, ki j o je spremljala o d n j e n e g a z a č e t k a dalje, t o d a v d r u g a č n e m p o m e n u p r e d v o j n o k a k o r p o njej. T a k o sta bili š e o b u s t a n o v i t v i za geografijo p r e d v i d e n i d v e stolici. O g l e j m o si n a j p r e j , k a k o se je s p r e m i n j a l p o l o ž a j geografije v o r g a n i z a c i j s k e m p o g l e d u in v t e m o k v i r u tudi fizične.
Č e s m o n a t a n č n i , geografija na ljubljanski u n i v e r z i p r a v z a p r a v letos n e p r a z n u j e s e d e m d e s e t l e t n i c e , m a n j k a ji v s a j leto, č e že ne d v e . Z a ž i v e l a je n a m r e č 1920. leta, k o je bil nastavljen prvi p r o f e s o r geografije, in sicer fizični geograf iz H r v a t s k e dr.
A . G a v a z z i , ki pa je z d e l o m z a č e l leto k a s n e j e (1921.). Z n a č i l n e j š e pa je t o , d a so tedanji geografski inštitut ustanovili (1921) v o k v i r u filozofske f a k u l t e t e , ki pa je bila d r u g a č n a od sedanje, saj je p o l e g h u m a n i s t i č n i h obsegala tudi n a r a v o s l o v n e v e d e . S tega vidika je bistvu geografije t e d a n j i organizacijski p o l o ž a j ustrezal. T a k o je o s t a l o tudi vseh prvih trideset let, vse d o 1949. leta. T a k r a t so se iz filozofske f a k u l t e t e izlo
čile n e h u m a n i s t i č n e v e d e z g e o g r a f i j o v r e d t e r se organizirale v n o v o , p r i r o d o s l o v n o - - m a t e m a t i č n o f a k u l t e t o . Ž e č e z n e k a j let (1955) sta s e fakulteti p o n o v n o združili, t o k r a t v p r i r o d o s l o v n o - m a t e m a t i č n o - f i l o z o f s k o f a k u l t e t o ( P M F ) , a s e č e z d o b r o leto (1957) z n o v a ločili, v e n d a r je geografija še n a p r e j ostala na n a r a v o s l o v n i fakulteti.
Šele o d leta 1961 dalje, k m a l u b o ž e 30 let, je geografija z n o v a v o k v i r u filozofske f a k u l t e t e , ki pa je z o ž e n a na h u m a n i s t i č n e v e d e , k a r za geografijo ni b r e z p o m e n a . Saj ji ta položaj že zaradi njenega p o v e z o v a n j a z n a r a v o s l o v j e m in d r u ž b o s l o v j e m hkrati, v e l i k o m a n j ustreza, v s e k a k o r m a n j k a k o r v prvi polovici njenega o b s t o j a . M e d d r u g i m so na sedanji f a k u l t e t i g e o g r a f s k e p o v e z a v e z n a r a v o s l o v n i m i v e d a m i o t e ž k o č e n e , kar pa n e p r i z a d e v a le fizične geografije, t e m v e č celotno.*
Organizacijski položaj geografije, k a k r š e n je z a d n j a tri desetletja na ljubljanski uni
verzi, je v državi e d i n s t v e n . E d i n o v Ljubljani je geografija v o k v i r u filozofske fakul-
•Takratna reorganizacija je sledila a p l i k a t i v n e m u principu: t e m e l j n e v e d e naj bi s e tudi orga
nizacijsko p o v e z o v a l e z aplikativnimi, npr. biologija z a g r o n o m i j o (na B T F ) . G e o g r a f i j a je imela v načelu tri možnosti: u p o š t e v a j e n j e n o p e d a g o š k o aplikacijo ostati bodisi na n a r a v o slovni fakulteti ali preiti na f i l o z o f s k o , u p o š t e v a j e n j e n o n e p e d a g o š k o aplikacijo pa preiti na ustrezno t e h n i č n o f a k u l t e t o in s e pridružiti npr. prostorsko-plancrski aplikaciji ( F A G G ) . Geografija s e je o d l o č i l a za n a r a v o s l o v n o f a k u l t e t o , potisnjena pa je bila na h u m a n i s t i č n o ( f i l o z o f s k o ) .
tete, p o v s o d d r u g o d je na p r i r o d o s l o v n i h f a k u l t e t a h , če i z v z a m e m o s k o p s k o univerzo, ki je d o n e d a v n a imela p o m o s k o v s k e m vzgledu svojo, g e o g r a f s k o f a k u l t e t o . V lastno f a k u l t e t o se je p r a v k a r organizirala tudi geografija na beograjski univerzi, ki je bila doslej v e s čas na prirodoslovni fakulteti. T u d i d r u g o d p o s v e t u za geografijo ni zna
čilno, d a bi j o na u n i v e r z a h gojili v o k v i r u h u m a n i s t i k e . T o d a na ljubljanski filozofski fakulteti je geografija o m e n j e n i p o l o ž a j le n a p o l izkoristila, še največ v družboslov
n e m p o m e n u , m a n j pa v h u m a n i s t i č n e m .
Organizacijski položaj geografije je p o t e m t a k e m v p o v o j n i d o b i m a n j u s t r e z e n , kakor pred njo. Ni pa naključno, da je v drugi polovici p e t d e s e t i h let geografija prešla naj
p r e j v o k v i r n a r a v o s l o v n e f a k u l t e t e , p o letu 1960 pa v o k v i r d r u ž b o s l o v n e oziroma filozofske. K t e m u niso p r i p o m o g l e le z u n a n j e okoliščine ( p o v o j n i sistem n e p r e s t a n e ga s p r e m i n j a n j a ) , t e m v e č tudi n o t r a n j e , s e v e d a k o t o d z i v zunanjih, t a k o tudi s p r e m e njeno r a z m e r j e m e d fizično in d r u ž b e n o geografijo. Z naglim t e h n o l o š k i m in indu
strijskim r a z v o j e m z a h o d n e g a s v e t a p o drugi s v e t o v n i vojni sc je n a m r e č začelo uve
ljavljati naziranje, da je r a z v o j s o d o b n e d r u ž b e bolj o d v i s e n od njenih notranjih silnic k a k o r o d n a r a v n i h . T a k o so tudi v delu geografije začeli n a r a v o vrednotiti bolj kot p r i d o b i t n o s r e d s t v o , k a k o r kaj d r u g e g a . M e d geografi je t a k o n a r a š č a l o z a n i m a n j e za d r u ž b e n o g e o g r a f s k o p r o b l e m a t i k o , in v z p o r e d n o s t e m se je večal tudi delež vanjo usmerjenih g e o g r a f o v . O d tu so se širile tudi t e ž n j e p o z o ž e v a n j u fizične geografije na valorizacijo n a r a v n i h r a z m e r . Šele v z a d n j e m desetletju čedalje bolj p e r e č a p r o b l e m a t i k a d e g r a d a c i j e okolja in n j e g o v e g a v a r s t v a vse bolj o p o z a r j a na z m o t n o s t o z i r o m a e n o s t r a n o s t o m e n j e n i h naziranj.
Če je položaj fizične geografije z n o t r a j s t r o k e njena stvar, je celotni položaj s t r o k e v o k v i r u u n i v e r z e v e n d a r l e širši. N e u s t r e z n o s t njenega s e d a n j e g a organizacijskega položaja bi bilo t r e b a kljub togi organizacijski s t r u k t u r i u n i v e r z e ublažiti vsaj z večjo s a m o s t o j n o s t j o geografije z n o t r a j f a k u l t e t e , p r e d v s e m pa z večjim p o s l u h o m za njene specifične p o t r e b e . * S tega vidika s o za geografijo na sedanji filozofski fakulteti p e r e č e zlasti študijske in r a z i s k o v a l n e oblike, ki za h u m a n i s t i č n e v e d e niso t a k o zna
čilne ( l a b o r a t o r i j s k o delo; t e r e n s k o delo, p o v e z a n o z i n s t r u m e n t a l n o o p r e m o ; k a r t o grafska o p r e m a in k a r t o g r a f s k o d e l o pa tudi d r u g e p o s e b n o s t i , p o v e z a n e z usposa
bljanjem š t u d e n t o v za n e p e d a g o š k a aplikacije geografije, ki terjajo tehniki bližje n a č i n e dela itd.). S e v e d a pa o m e n j e n i vidiki niso edini. P o l o ž a j geografije v okviru filozofske f a k u l t e t e geografi doslej p r a v z a p r a v n i s m o d o kraja premislili. K a k š n e so npr. n j e n e m o ž n o s t i , č e jih ne o b r a v n a v a m o le s sociološkega, t e m v e č tudi filozo
fskega, p r o s t o r s k e g a ali celo b e h a v i o r i s t i č n e g a vidika?
* Poučna je nova organizacija geografije na beograjski univerzi, ki je sicer ostala v okviru p r i r o d o s l o v n e fakultete, v e n d a r znotraj nje organizirana v lastni, geografski fakulteti.
K o je bil o b z n a n i h organizacijskih in drugih s p r e m e m b a h , ki s o u n i v e r z o p r e t r e s l e na p r a g u š e s t d e s e t i h let, d o t e d a n j i geografski inštitut F F p o i m e n o v a n v o d d e l e k (in k a s n e j e v p c d a g o š k o - z n a n s t v c n o e n o t o ter n a t o p o n o v n o v o d d e l e k ) , je ta k m a l u z a t e m p r e k o G e o g r a f s k e g a d r u š t v a Slovenije uveljavil u s t a n o v i t e v n o v e g a geograf
s k e g a inštituta (1961), v e n d a r n e o d d e l č n e g a ali f a k u l t e t n e g a , t e m v e č n e p o s r e d n o pri univerzi. D o njega je prišlo p r a v z n a m e n o m , d a o m o g o č i o r g a n i z i r a n o g e o g r a f s k o r a z i s k o v a l n o d e l o na e n e m m e s t u , p r e d v s e m pa e n o t n o z a s n o v a n o ter u t e m e l j e n o n e glede, kje na univerzi, fakulteti ali višji šoli so geografi zaposleni, v prvi vrsti s e v e d a g e o g r a f o m z m a t i č n e g a o d d e l k a . T a z a s n o v a s e je d v e desetletji vsaj d e l o m a u r e s n i č e v a l a , v e n d a r je bila k a s n e j e p r e k i n j e n a z a r a d i zunanjih, n e s t r o k o v n i h razlogov, p r e d v s e m z a r a d i principov s a m o u p r a v l j a n j a . G e o g r a f s k i inštitut pri univerzi s e je t a k o sicer osamosvojil, obvisel pa je v z r a k u . O d p r v o t n e z a s n o v e je o b d r ž a l p r a v z a p r a v le i m e , sicer z u n i v e r z o n i m a ničesar v e č s k u p n e g a . T a k o je prišlo d o situacije, k o je m a t i č n a geografija ostala b r e z lastne z n a n s t v e n e organizacije. V p r i m e r j a v i s prejšnjo s e je položaj poslabšal, č e p r a v že p r e j ni bil idealen, k e r je generiral duali- z e m geografije. Fizični geografi so se n a m r e č vključevali v r a z i s k o v a l n o d e l o g e o g r a f s k e g a inštituta a k a d e m i j e , drugi pa g e o g r a f s k e g a inštituta u n i v e r z e , ki pa ga je o d d e l e k v e n d a r l e usmerjal. Dualislična orientacija geografije se je t a k r a t poglabljala tudi zaradi t o v r s t n e organizacijske o s n o v e , ki se je m e d d r u g i m u t e m e l j e v a l a z delit
vijo dela. S kasnejšo, že o m e n j e n o s a m o u p r a v n o o s a m o s v o j i t v i j o g e o g r a f s k e g a inšti
tuta u n i v e r z e ( p o d o b n a reorganizacija je zajela tudi z n a n s t v e n o d e l o na a k a d e m i j i ) se je m a t i č n a g e o g r a f s k a u s t a n o v a na filozofski fakulteti m o r a l a , kljub d v e m a geograf
skima i n š t i t u t o m a , vključiti v tretjega, n e g e o g r a f s k e g a , n a m r e č v splošni z n a n s t v e n i inštitut na faultcti. P o v e z a v a z geografskima inštitutoma je s t e m b i s t v e n o oslabela, kolikor ni sploh zamrla. T o ni bilo v prid n o b e n i od t e h u s t a n o v pa tudi n e geografiji k o t celoti. T a a b s u r d je bi! le konkretizacija m n o g o širšega, izvirajočega iz splošne organizacije z n a n s t v e n e g a dela in organizacije d r u ž b e n a s p l o h . N a r a z i s k o v a l n o d e l o vse t o ni vpii%'a!o s p o d b u d n o , m o r d a še n a j m a n j na g e o g r a f s k i o d d e l e k F F , kjer s o se organizacijskim z a g a t a m raziskovalnega dela pridružile še vprašljive študijske refor
m e in posledice u s m e r j e n e g a i z o b r a ž e v a n j a sploh. Stalne s p r e m e m b e v zadnjih d v e h , t r e h desetletjih so n a m r e č , če d r u g e g a ne, p r e k o p o t r e b e v z n e m i r j a l e r a z i s k o v a l n o in p e d a g o š k o d e l o ter o n e m o g o č a l e ustaljenost, ki je za t o v r s t n o d e l o še k a k o p o t r e b n a .
R a z v o j geografije na univerzi l a h k o r a z d e l i m o n a v e č o b d o b i j . Prvih s e d e m let (1920-1927) m o r e m o označiti kot G a v a z z i j e v o o b d o b j e , k o so bili postavljeni o r g a n i zacijski in d r u g i temelji: poleg stoiice (1920) je bilo r e a l i z i r a n o še a s i s t e n t s k o m e s t o (1922), ki ga je zasedel dr. V . B o h i n c c , pridobljeni so bili prvi prostori, u s t a n o v l j e n je bil geografski inštitut (1921), ki je deloval d o 1960. leta, t o r e j polnih 40 let: u s t a n o v ljeni sta bili nadalje g e o g r a f s k a knjižnica in k a r t o g r a f s k a zbirka. G a v a z z i je razširil tudi m e t e o r o l o š k o m r e ž o v Sloveniji, reorganiziral je Z a v o d za m e t e o r o l o g i j o in g e o d i n a m i k o . P r e d v s e m pa velja o m e n i t i , da je bil G a v a z z i fizični geograf, p r a v z a -
p r a v hidrogeograf, saj je s tega p o d r o č j a na dunajski univerzi tudi d o k t o r i r a l . Z a t o ni naključje, da segajo na ljubljanski univerzi začetki f i z i č n o g e o g r a f s k e g a , p r a v z a p r a v h i d r o g e o g r a f s k e g a laboratorija prav v ta čas.*
K o g o v o r i m o o p r v e m o b d o b j u , je t r e b a še p r i p o m n i t i , d a je G a v a z z i g e o g r a f s k o sto- lico kot redni p r o f e s o r prevzel na p r a g u svojega š e s t d e s e t e g a leta. Ž e d r u g o leto p o p r i h o d u v Ljubljano pa je bil tudi njen d e k a n . Poleg tradicionalnih fizičnogeografskih v e j (klimatologije, hidrologije, g c o m o r f o l o g i j e ) je G a v a z z i p r e d a v a l Hudi s p l o š n o fizi
č n o geografijo pa tudi a s t r o n o m s k o . M a t e m a t i č n a geografija ima na filozofski fakul
teti p o t e m t a k e m že s t a r o tradicijo, č e p r a v je bila k a s n e j e s k o r a j dvajset let p r e t r g a n a , p o d o b n o k a k o r pri hidrogeografiji in splošni fizični geografiji. Ni pa m o g e l G a v a z z i , ki je na ljubljansko u n i v e r z o prišel z z a g r e b š k e o z i r o m a b e o g r a j s k e u n i v e r z e , svojega p e d a g o š k e g a dela povezati z z n a n s t v e n i m n e p o s r e d n o na s l o v e n s k e m o z e m l j u , k e r ga je p a č p r e m a l o poznal. Tudi sicer je t a k r a t n a geografija še v m a r s i č e m tičala na sta
rejših, p o d e d o v a n i h izročilih, ki so bila v z a h o d n i E v r o p i m e d t e m p o v e č i n i že p r e s e ž e n a .
D r u g o r a z v o j n o o b d o b j e je geografija na ljubljanski u n i v e r z i doživela s prof. A.Meli- k o m . T a čas, od 1928. leta d o d r u g e s v e t o v n e v o j n e in še tik p o njej, bi l a h k o označili k r a t k o m a l o za M c l i k o v o o b d o b j e , trikrat daljše od p r v e g a . P o m e n i pa s c e l o t n e g a koncepcijskega vidika s t r o k e b i s t v e n o razliko. Šele z M e l i k o m se je n a m r e č geografi
ja na ljubljanski univerzi razvila ne le v d u h u t a k r a t m o d e r n e s r e d n j e e v r o p s k e geo
g r a f s k e znanosti, t e m v e č hkrati tudi k o t n a c i o n a l n a v e d a . O b e n e m se je tudi vsebin
s k o izpopolnila ter t e m a t s k o zaokrožila. V t e m času se niso n a d a l j e v a l a le p r e d a v a n j a fizične geografije, t e m v e č so o b e n e m stekla tudi i n t e n z i v n a fizičnogeografska razi
s k o v a n j a Slovenije, s p o u d a r k o m na g e o m o r f o l e š k i h in klimatoloških r a z i s k a v a h , m e d t e m ko je hidrologija stopila v o z a d j e . T u d i l a b o r a t o r i j s k o in i n s t r u m e n t a l n o t e r e n s k o delo je bilo p r e t r g a n o . Pač pa je prof. Melik t a k o r e k o č na n o v o razvil dru- ž b e n o g e o g r a f s k a in regionalnogeografska p r e d a v a n j a t e r r a z i s k o v a n j e . E n o in d r u g o je bilo v t e m času že toliko z a o k r o ž e n o , d a m o r e m o u p r a v i č e n o govoriti o k o m p l e t i - rani znanstveni geografiji v e v r o p s k e m p o m e n u , č e p r a v je slonela le na e n e m p r o f e - soru in e n e m asistentu ( J . R a k o v c c 1927-1933, Ilešič 1953-19S5). T o l i k š e n o b s e g p r e d a v a n j je bil m o g o č le s sistemom štiriletnega ciklusa, kajti šele n e k a j let p r e d v o j n o je p e d a g o š k o d e l o v letih 1936-1943 n a j p r e j o k r e p i l p r i v a t n i d o c e n t za r e g i o n a l n o geo
grafijo (dr.V.Bohinec) in kasneje, že na p r a g u v o j n e (1940. leta), še drugi (dr.S.Ilešič).
• G a v a z z i je bil doma iz Splita, zato njegova maritimna raziskovalna usmerjenost ni naključna in tudi ne to, da je tudi v Ljubljani p r v o i n s t r u m e n t a l n o o p r e m o namenil raziskavam morja in jezer. Iz tega časa izvira tudi prevesni vodni t e r m o m e t e r , s katerim je 25 let kasneje, že po drugi s v e t o v n i vojni, R. Gradnik meril g l o b i n s k e t e m p e r a t u r e Blejskega in Bohinjskega jeze
ra. Gavazzijev prevesni termometer s m o uporabljali š e v z a č e t k u s e d e m d e s e t i h let, torej še petdeset let po nabavi.
C e l o t n o delo je sicer p o t e k a l o v p r o s t o r s k o , p e r s o n a l n o in g m o t n o z e l o s k r o m n i h r a z m e r a h pa tudi š t u d e n t o v je bilo zelo malo, v s a k o leto na n o v o le p o d v a ali trije, v vseh letnikih pa povečini d u c a t . V celoti se je uveljavil k o n c e p t m o d e r n e , e n o t n e , posibilistične geografije. Fizična geografija je imela veliko t e ž o n e le v š t u d i j s k e m p r o g r a m u , t e m v e č tudi v r a z i s k o v a l n e m delu, z g e o m o r f o l o g i j o k o t e l i t n o . O s n o v n e t e z e tega k o n c e p t a s o se v celoti podaljšale še v p r v a p o v o j n a leta.
T r e t j e r a z v o j n o o b d o b j e - č e i z p u s t i m o o k u p a c i j s k a leta, k o j e d e l o na u n i v e r z i p o v e čini z a m r l o , v s e b i n s k o pa p o m e n i nadaljevanje p r e d v o j n e g a - j e ž e p r v o p o v o j n o o b d o b j e , ki ga m o r e m o u p r a v i č e n o označiti k o t Melik-Ilešičevo o b d o b j e . T r a j a l o je tja d o k o n c a p e t d e s e t i h let. G e o g r a f s k i inštitut j e sicer ostal š e v istih, p r o s t o r s k o in f i n a n č n o še v e d n o zelo utesnjenih okvirjih, v e n d a r že s p r v i m i k a d r o v s k i m i o k r e p i tvami. T a k o j p o vojni se j e geografski inštitut n a p o s l e d le o k r e p i l s prof. Ilešičcm kot drugim r e d n i m učiteljem ter n e k a j let k a s n e j e (1951) tudi z d r u g i m a s i s t e n t o m ( V . K l e m e n č i č ) , m e d t e m k o s o se n a m e s t u p r v e g a asistenta v p r v i h petih letih p o vojni (1946-51) zamenjali kar trije ( C . M a l o v r h , S. Z r i m e c , V . K o k o l e ) . V skladu s t e d a j e n o t n o p o j m o v a n o geografijo s t a bili poleg o b e h p r o f e s o r s k i h m e s t tudi o b e asistent- ski opredeljeni le k o t geografski, d e j a n s k o pa sta se p o 1951. letu o b a asistenta ( V . K o k o l e , V . K l e m e n č i č ) usmerjala v d r u ž b e n o geografijo, č e p r a v j e prvi še uresni
čeval k o n c e p t e n o t n e geografije, saj je začel z g e o m o r f o l o š k i m i p r o u č e v a n j i , m e d t e m k o je d o k t o r a t že usmeril v r e g i o n a l n o g e o g r a f s k o , drugi asistent pa se j e ž e skraja oprijel le d r u ž b e n e geografije. T u so tudi z a č e t k i kasnejšega n e s o r a z m e r j a m e d fizi
č n o in d r u ž b e n o geografijo. Še p o s e b e j , k e r j e p o politični diferenciaciji na t a k r a t n i univerzi estal na g e o g r a f s k e m inštitutu le drugi asistent.
Z a naš pregled je p o m e m b n o , d a sta se prejšnjima f i z i č n o g e o g r a f s k i m a p r e d m e t o m a (geomorfologiji, klimatologiji) pridružila še p r e d a v a n j a h i d r o g e o g r a f i j e , p e d o g e o g r a f i - je in fitogeografije (pa tudi m a t e m a t i č n o geografijo z o s n o v a m i k a r t o g r a f i j e m o r e m o šteti v ta okvir), ki jih je p r e v z e l prof. Ilešič. S t e m je bila v p r v i h p o v o j n i h letih fizi
čna geografija d o m a l a v celoti z a o k r o ž e n a .
B i s t v e n o n o v o r a z v o j n o o b d o b j e , č e t r t o p o vrsti, zelo d i n a m i č n o , p o l n o širokega r a z m a h a pa tudi številnih protislovij, se je z a č e l o na pragu š e s t d e s e t i h let. Označiti ga m o r e m o k o t Ilešičevo o b d o b j e , č e p r a v je bil prof. Melik d o 1966. leta še a k t i v e n , in č e p r a v so se v pedagoški in raziskovalni p r o c e s začelo v k l j u č e v a t i mlajši geografi, tokrat že iz p o v o j n e generacije. V k o m a j štirih letih, o d 1958. d o 1962. leta, se je n a m r e č geografski o d d e l e k o k r e p i l s šestimi novimi učitelji, o d k a t e r i h so bili prvi štirje pred t e m asistenti ( V . K l e m e n č i č , I.Vrišer, M . Ž a g a r , D . R a d i n j a , J . M c d v e d , V . L e b a n ) in štirimi asistenti ( J u r . K u n a v e r , M . N a t e k , J e l k a K u n a v e r k o t s t r o k , sod., M.Pak). M e d učitelji je bilo pet d r u ž b e n i h g e o g r a f o v in le e d e n fizični ( D . R a d i n j a ) in tudi m e d asistenti je bil le e d e n fizični ( J u r . K u n a v e r ) . S k o r a j t r i k r a t n i p o r a s t o s e b j a je odražal n e d v o m n o najbolj r a d i k a l n o r e f o r m o , ki jo je geografija, p o d o b n o k o t celo
tna univerza, doslej doživela.
Prišlo je d o številnih, že na z u n a j vidnih s p r e m e m b in še p o m e m b n e j š i h notranjih.
V s e h tu niti ni m o g o č e našteti. M e d zunanjimi velja n a j p r e j omeniti, da se je geogra
fija t a k r a t preselila v s e d a n j e p r o s t o r e na A š k e r č e v i ulici, v n o v o s t a v b o filozofske f a k u l t e t e , ki je ta d o t e d a j sploh ni imela. P r o s t o r i s o bili n e k a j k r a t obsežnejši od p r e j šnjih. P r v i k r a t so poleg učiteljev in s o d e l a v c e v dobile s v o j p r o s t o r knjižnica, k a r t o grafska zbirka, risalnica pa s e v e d a š t u d e n t i ( d v e p r e d a v a l n i c i , študijsko s o b o ) . K m a l u z a t e m sta dobila p r o s t o r e še n a n o v o o s n o v a n a fizičnogeografski l a b o r a t o r i j s prakti- k u m o m in f o t o l a b o r a t o r i j . Poleg b i b l i o t e k a r k e (T.Šifrer) in k a r t o g r a f a ( M . Ž e r o v n i k ) pa s o se izpopolnili še štirje tehnični s o d e l a v c i , m e d njimi d v a l a b o r a n t a . R a z m a h s t r o k e je p o t e m t a k e m o m o g o č i l a šele p o v o j n a d o b a . C e l o v tolikšni meri, da je k v a n titativni r a z v o j s p r v a presegel kvalitativnega.
Še p o m e m b n e j š e so bile v s e b i n s k e s p r e m e m b e . Celotni študij se je b i s t v e n o p r e d r u - gačil. D o kraja je bil speljan n e le sprotni, letniški sistem, ki je p o s t o p n o zamenjal cikličnega, t e m v e č tudi stopenjski in inverzni. T o je s e v e d a terjalo p o v e č a n o število p r e d a v a t e l j e v in asistentov. Poleg p e d a g o š k e g a d v o p r e d m e t n e g a študija je bil vpeljan še nepedagoški ( c n o p r e d m e t n i in d v o p r e d m e t n i ) z v r s t o p o m o ž n i h p r e d m e t o v . Študij se je razdrobil, p o v e č a l o se je število delnih izpitov, kolokvijev, pismenih vaj, semi
narskih nalog, vpeljano je bilo d i p l o m s k o d e l o in s p r e m e n i t a se je tudi fiziognomija d i p l o m e . Celotni študij je dobil n e k a t e r e p r v i n e s r e d n j e šole. Spremenili so se tudi nazivi diplomiranih g e o g r a f o v . P o v e č a l a s e je s i s t e m a t i č n o s t ekskurzij, ki s o se k a s n e je dopolnjevale s s t a c i o n a r n i m t e r e n s k i m d e l o m . Poleg t r e h temeljnih k a t e d e r (za fizično, d r u ž b e n o in r e g i o n a l n o geografijo) s o bile k a s n e j e vpeljane še štiri d r u g e (1978), ki so p o m e n i l e r a z v e j a n o s t študijskega in raziskovalnega dela. Z a v o d s t v o o d d e l k a se je vpeljalo načelo rotacije. Sploh se je m o r a l o d d e l e k ( t a k r a t se je tudi p r e i m e n o v a l ) p r e o b l i k o v a t i v d o b r o o r g a n i z i r a n o e n o t o . Z a učitelje in k a s n e j e tudi asistente s o bili prvič vpeljani nazivi za o s n o v n e u s m e r i t v e (učitelj za fizično, d r u ž b e n o ali regionalno geografijo), č e p r a v n e d o s l e d n o . Z a e n e in d r u g e pa so bile na celotni univerzi vpeljane reelekcije s trojnimi merili - s t r o k o v n i m i , pedagoškimi in d r u ž b e n o p o l i t i č n i m i . D o vseh t e h s p r e m e m b ni prišlo na s a m e m z a č e t k u šestdesetih let, t e m v e č tudi še s kasnejšimi r e f o r m a m i . S s t o p e n j s k i m in r a z v e j a n i m študijem se je m o č n o p o v e č a l o število š t u d e n t o v , saj se je s a m o v prvi letnik v e č let z a p o v r s t j o vpisovalo trikrat v e č š t u d e n t o v , tudi d o 120. Z a t o se r a z m e r j e m e d njimi in učitelji kljub o m e n j e n i m o k r e p i t v a m slednjih ni b i s t v e n o izboljšalo, v m a r s i č e m se je celo poslabšalo. Število š t u d e n t o v se je k a s n e j e le p o l a g o m a z m a n j š e v a l o , p r e d n o se je razpolovilo, sedanji vpis pa je t a k o in t a k o o m e j e n .
V s e d e m d e s e t i h letih se je p e d a g o š k o d e l o še n a d a l j e drobilo. K o n c e p t e n o t n e geo
grafije se je d o k o n č n o osul, z a m e n j a l ga je dualistični, če že ne dezintegracijski, ki pa se t e o r e t s k o ni utemeljeval, postajal pa je tudi č e d a l j e bolj pritisloven. O d t o d n a s p r o t n e težnje, zlasti prof. Ilešiča, v e n d a r je šel r a z v o j v e č i n o m a svojo, p r a g m a t i č n o pot.
T a r a z v o j pa bi bil b r e z prof. Ilešiča n e d v o m n o m a n j s k l a d e n in m a n j k o n s i s t e n t e n . Posledice s o se kazale na p e d a g o š k e m in r a z i s k o v a l n e m p o d r o č j u . Pojasnjevalo pa se jih je p o v e č i n i z naglim r a z v o j e m s t r o k e t e r v r e n j e m v njej, k a r naj bi bilo značilno za g e o g r a f i j o nasploh, n e le v Jugoslaviji, t e m v e č tudi sicer p o s v e t u .
Z a fizično geografijo ni b r e z p o m e n a , d a so v š e s t d e s e t i h letih presahnile študijske p o v e z a v e z n a r a v o s l o v n i m i p r e d m e t i (biologijo, geologijo, m e t e o r o l o g i j o ) , ki že p r e j niso bile p o g o s t n e . K o t n e k a k š n o n a d o m e s t i l o sta zadnja d v a p r e d m e t a v o k v i r u g e o g r a f s k e g a p r o g r a m a postala p o m o ž n a . Študijske p o v e z a v e so se sicer o m e j e v a l e na d r u ž b o s l o v n e s t r o k e . H k r a t i j e značilno, d a j e t r a d i c i o n a l n o p o v e z a v o z zgodovi
no, ki j e n e k d a j prednjačila, z a m e n j a l a sociologija, s a j se je tudi s a m a geografija p r e c e j s o c i o l o š k o usmerjala. N a s p l o h pa s e j e š t e v i l o študijskih p o v e z a v m o č n o p o v e čalo, kajti zajele so v e č i n o s t r o k , ki s o n a f a k u l t e t i z a s t o p a n e , v k l j u č n o z jeziki.
N a z a č e t k u šestdesetih let p o r u š e n o r a v n o t e ž j e m e d fizičnimi in d r u ž b e n i m i geografi se je n e k o l i k o omililo šele 1967. leta s p r i h o d o m prof .I.Gamsa, ki je prevzel p r e d a vanja g e o m o r f o l o g i j e , k l i m a t o g e o g r a f i j c in biogeografije. D o b r i h d e s e t let k a s n e j e (197S) s e j e kot učitelj pridružil še d r . F . L o v r e n č a k , p r e d t e m o d 1966. leta asistent, ki je m e d d r u g i m p r e v z e l tudi p r e d a v a n j a fitogeografije in p e d o g e o g r a f i j c . V z a d n j e m času s e j e fizična geografija o k r e p i l a š e z d v e m a učiteljema - prof. J. K u n a v e r j e m (1986) in d o c . D . P l u t o m (1986), ki je bil p r e d t e m o d 1974. leta asistent. Poleg petih učiteljev s t a m e d fizičnimi g e o g r a f i še d v a a s i s t e n t a - m a g . M.Bat od 1982. leta in D.Ogrin (1987) kot stažist r a z i s k o v a l e c . T a k o s e je r a z m e r j e m e d fizičnimi in d r u ž b e nimi g e o g r a f i v g l a v n e m u r a v n o v e s i l o šele v z a d n j e m času.
Z n a č i l n a j e orientacija p o d i p l o m s k e g a i z p o p o l n j e v a n j a sedanjih učiteljev fizične geografije v i n o z e m s t v u , ki ni p o t e k a l a le v o k v i r u e n e od e v r o p s k i h geografskih šol, t e m v e č na različnih, n a m r e č n a u n i v e r z a h v Angliji, Franciji, Nemčiji. Češkoslovaški in v Sovjetski zvezi. T u d i p o d o k t o r a t i h s e s t a v a učiteljev ni e n o s t r a n s k a . Poleg dok
t o r a t a iz r e g i o n a l n e geografije sta d v a g e o m o r f o l o š k a t e r p o e d e n fitogeografski in h i d r o g e o g r a f s k i . Z n a č i l e n pa je d e l e ž f i z i č n o g e o g r a f s k i h d o k t o r a t o v , ki so opravljeni p o vojni. V t e m času j e bilo t a k i h d o k t o r a t o v 16, k a r je približno četrtina vseh geo
grafskih. Pri t e m je značilno, d a s o le v p r v e m o b d o b j u p r e v l a d o v a l i geomorfološki.
P o d o b e n k a k o r pri d o k t o r a t i h je tudi d e l e ž fizičnogeografskih magisterijev, n a m r e č s e d e m o d s k u p n o s e d e m i n d v a j s e t i h .
V zadnjih dvajsetih letih s o se p r e d a v a n j a fizične geografije razširila in poglobila. V m a r s i č e m s o se s p r e m e n i l a k o n c e p c i j s k o , zajela pa so tudi n e k a t e r a n o v a p o d r o č j a ( G a m s 1972, M e z e 1972, Šifrer 1972). P o l e g g e o m o r f o l o g i j e velja p o s e b e j omeniti še g e o g r a f i j o krasa, ki ni z a s n o v a n a s a m o m o r f o g e n e t s k o , t e m v e č p r e c e j širše. Na n o v o se j e razvila tudi geografija m o r j a ( m a r i t i m n a geografija), ki p r a v t a k o ni z a s n o v a n a
le fizičnogeografsko. Nasploh pa velja, da se študijsko ( p r e d a v a t e l j s k o ) d e l o na pod
ročju fizične geografije čedalje bolj p o v e z u j e z r a z i s k o v a l n i m , s t e r e n s k i m i vajami in tudi z n e k a t e r i m i skupinskimi raziskavami, o r g a n i z i r a n i m i v o k v i r u k a t e d r e za fizično geografijo. V njej se ni strnilo le c e l o t n o p e d a g o š k o d e l o , t e m v e č tudi večina razi
s k o v a l n e g a . P o s e b e j je treba omeniti, da se je p r e d d o b r i m i desetimi leti habilitiral za učitelja tudi biogeograf ( F . L o v r e n č a k ) , kajti ta veja je bila m e d fizičnogeografskimi v e j a m i najbolj z a n e m a r j e n a . S t e m s o se vse f i z i č n o g e o g r a f s k e veje k o m p l e t i r a l e ne le študijsko, t e m v e č tudi raziskovalno. Č e s m o n a t a n č n i je t r e b a priznati, da se m e d fizičnogeografskimi vejami doslej še ni razvila e d i n o l e zoogeografija. T o d a t o je značilnost večine geografskih šol p o s v e t u . Šele v z a d n j e m času njena vloga na p o m e n u n e k o l i k o pridobiva zaradi e k o l o š k e g a vidiika.
V zadnjih t r e h desetletjih se tudi v fizični geografiji č e d a l j e bolj uveljavljajo k v a n t i t a t i v n e m e t o d e . Z a t o ni naključje, da je v š e s t d e s e t i h letih prišlo d o u s t a n o v i t v e fizi- č n o g e o g r a f s k e g a laboratorija s p r a k t i k u m o m , d o uvajanja laboratorijskih v a j in pri t e r e n s k i h vajah d o u p o r a b e instrumentalnih m e t o d , pa s e v e d a tudi računalniških.
P r e v e l i k o r a z d r o b l j e n o s t geografskega študija blažijo p r e d a v a n j a , ki so v osnovi sicer fizičnogeografska, v e n d a r so širše zastavljena. Poleg geografije krasa in m a r i t i m n e geografije, velja t o zlasti za p r e d m e t a , vpeljana o b zadnji študijski r e f o r m i (197S).
Prvi je pokrajinska ekologija in drugi v a r s t v o g e o g r a f s k e g a okolja. Fizični geografi so poleg m a t e m a t i č n e geografije prevzeli tudi del r e g i o n a l n o g e o g r a f s k i h p r e d a v a n j ter d i d a k t i k o g e o g r a f s k e g a p o u k a . S t e m se v m a r s i č e m blaži dualistična usmerjenost geografije.
D e l e ž fizične geografije se je v z a d n j e m času p r e c e j u r a v n o t e ž i l z d r u ž b e n o g e o g r a f - s k i m in regionalnogeografskim. V k o n c e p c i j s k e m in v s e b i n s k e m p o g l e d u sploh za t o r a z v o j n o o b d o b j e lahko r e č e m o , da p o t e k a v z n a m e n j u p r o f . G a m s a . T a k o ni le zara
di n j e g o v e g a p r e d a v a t e l j s k e g a deleža, t e m v e č tudi z a r a d i i z r e d n o p l o d n e g a razisko
v a l n e g a ter s t e m p o v e z a n e g a publicističnega. V o k v i r u k a t e d r e za fizično geografijo, ki j o je ves ta čas vodil prof. G a m s , je bilo izpeljanih v e č s k u p n i h p r o j e k t o v , naj je šlo za simpozije (slovenske, jugoslovanske, m e d n a r o d n e ) , za s k u p i n s k e r a z i s k a v e , npr.
za k v a n t i t a t i v n o p r i r o d n o g e o g r a f s k o regionalizacijo Slovenije, za s l o v e n s k o k r a š k o terminologijo, za g e o m o r f o l o š k o k a r t o , za s k u p n a raziskovanja s š t u d e n t i itd. Še p o s e b e j je t r e b a omeniti idejno, t e o r e t s k o in m e t o d o l o š k o usmerjanje, ki ga na razli
č n e načine n e le v fizični geografiji, t e m v e č tudi širše opravlja p r o f . G a m s . T o d a ko g o v o r i m o o šoli, ki se je razvila v o k v i r u fizične geografije, je t r e b a v e n d a r l e na p r v o m e s t o postaviti k r a s o s l o v n o z m e d n a r o d n i m u g l e d o m . Z a t o ni naključje, da prihajajo na p o d i p l o m s k o izpopolnjevanje tudi geografi iz i n o z e m s t v a .
Č e p r a v g r e za p r o s l a v o , je bilo v p r a v k a r izrečenih b e s e d a h več kritičnih misli, k e r m e n i m , d a s o t a k š n e b e s e d e , h k r a t i z iskanjem boljših poti za nadaljnji r a z v o j , korist
nejše o d p o u d a r j a n j a u s p e h o v slednjega, pa tudi splošne r a z m e r e n e s p o d b u j a j o . K a ž e , d a je e k s t e n z i v n a pot r a z v o j a d o k o n č n o za n a m i in da se b o d o č i r a z v o j p r e v e ša v i n t e n z i v n e j š e g a , ki b o v e l i k o bolj k o t doslej terjal o s n o v n o specializacijo n a š e s t r o k e , n a m r e č specializacijo p o v e z o v a n j a p o s a m e z n i h delov geografije v c e l o t o , s e v e d a z u s t r e z n i m t e o r e t s k i m , m e t o d o l o š k i m in s t v a r n i m u t e m e l j e v a n j e m .
V o k v i r u fizične geografije pa s e d a n j e specializacije terjajo tudi f o r m i r a n j e ( o b n a v ljanje) s p l o š n e fizične geografije t e r z njo p o v e z a n študij fizičnogeografske regionali- zacije. P o d o b n o k a k o r se g e o m o r f o l o g i j a in klimatogeografija v študijskem p r o g r a m u o p i r a t a n a geologijo i n m e t e o r o l o g i j o , se b o d o m o r a l e na p o m o ž n e p r e d m e t e naslanja
ti tudi d r u g e f i z i č n o g e o g r a f s k e veje, še p o s e b n o v o k v i r u e n o p r e d m e t n e študijske s k u p i n e , ki j o k a ž e d o k o n č n o uveljaviti, p r a v z a p r a v o b n o v i t i . V večji m e r i k o t d o s l e j naj bi fizični geografi poleg f i z i č n o g e o g r a f s k e misli poglabljali tudi s p l o š n o geograf
s k o t e r t a k o pripomogli, da bi ožje r a z i s k a v e v večji m e r i temeljile n e le na posebnih, t e m v e č tudi s k u p n i h t e o r e t s k i h in drugih o s n o v a h g e o g r a f s k e znanosti kot celote.
L I T E R A T U R A I N V I R I
G a v a z z i A., 1922, G e o g r a f s k i inštitut sveučilišta u Ljubljani, N a s t a v n i vjestnik 32, Z a g r e b .
G a m s L, 1972, G e o g r a f s k o raziskovanje krasa v Sloveniji, G e o g r a f s k i vestnik 44, Ljubljana.
G a m s L, 1983, Stanje in p e r s p e k t i v e s l o v e n s k e r a z i s k o v a l n e geografije, G e o g r a f s k i vestnik 60, Ljubljana.
G a m s L, 1986, O položaju geografije v R a z i s k o v a l n i s k u p n o s t i Slovenije, G e o g r a f s k i v e s t n i k 58, Ljubljana.
Ilešič S., 1940, O b petdesetletnici A n t o n a Melika, Lj.zvon, Ljubljana.
Ilešič S., 1950, Slovenska geografija v 30 letih ljubljanske u n i v e r z e , G e o g r a f s k i vest
nik 2 2 , Ljubljana.
Ilešič S., 1960, O b s e d e m d e s e t l e t n i c i prof. A n t o n a Melika, G e o g r a f s k i vestnik 32, Ljubljana.
Ilešič S., 1969, G e o g r a f i j a . P e t d e s e t let s l o v e n s k e u n i v e r z e v Ljubljani, Ljubljana.
Ilešič S., 1979, Pogledi na geografijo, Ljubljana.
K o k o l e V., 1966, A n t o n Melik - in m e m o r i a m , G e o g r a f s k i vestnik 38, Ljubljana.
M e z e D., 1972, K l i m a t s k a p r o u č e v a n j a Slovenije, G e o g r a f s k i vestnik 44, Ljubljana.
Pak M., 1981, N e k a j misli o položaju v slovenski geografiji, G e o g r f . v e s t n i k 53, Ljub
ljana.
R a k o v e c L, 1945, D r . A r t u r G a v a z z i (14.10.1861 - 12.3.1944), G e o g r a f s k i vestnik 17, Ljubljana.
Šifrer M., 1972, N e k a t e r e smeri in pogledi g e o m o r f o l o š k e g a p r o u č e v a n j a na Sloven
s k e m , G e o g r a f s k i vestnik 44, Ljubljana.
V r i š e r L, 1986, G e o g r a f i j a - humanistična v e d a , G e o g r a f s k i vestnik 58, Ljubljana.
R a z p r a v a o geografiji ( I . G a m s , P.Habič, V . K o k o l e , V . K l e m e n č i č , J . K u n a v e r , A . L a h , D.Radinja, I.Vrišer), G e o g r a f s k i vestnik 53, Ljubljana 1981.
A r h i v o d d e l k a za geografijo filozofske f a k u l t e t e , Ljubljana.
P e t d e s e t let s l o v e n s k e u n i v e r z e v Ljubljani, 1919-1969, Ljubljana.
Z b o r n i k filozofske f a k u l t e t e v Ljubljani, 1919-1989, Ljubljana.
S I E B Z I G J A H R E D E R P H Y S I S C H E N G E O G R A P H I E A N D E R U N I V E R S I T A T V O N L J U B L J A N A
A u f d e r U n i v e r s i t a t v o n Ljubljana b c g a n n d i e G c o g r a p h i e f o r s c h u n g und d a s G e o - g r a p h i c s t u d i u m d u r c h dic phvsische G e o g r a p h i e (1921), d e n n d e r e r s t e P r o f e s s o r d e r a u s Z a g r e b k a m ist d e r G e o g r a p h A . G a v a z z i g c w e s c n . Die A n t h r o p o - und R c g i o - n a l g e o g r a p h i e vvurden erst n a c h d e m J a h r e 1927 mit P r o f e s s o r Melik ein a k t i v e s Bestandteil d e r hiessigen G e o g r a p h i e .
Die Gcographiccntvvicklung u n d d a r u n t e r a u c h d e r phvsischcn, k o n n t e auf m e h r e r e Z c i t a b s c h n i t t c aufgegliedcrt vverden. D e r e r s t e t v p i s e h e p h v s i s c h g c o g r a p h i s c h e Z e i t - absehnitt d a u e r t e sieben J a h r e (1921-1927). N a c h d e m d a m a l i g e n P r o f e s s o r kOnnen vvir diesen als G a v a z z i Z e i t a b s c h n i t t b e z e i c h n e n . Die G c o g r a p h i e h a t t e d a m a l s n o c h den Schleier alter Z c i t c n g e t r a g e n , vvichtig w a r j e d o c h ihr B c s t e h e n a u s vvissen- schafts-oragnisatorischcn G r u n d e n . E s vvurde d a s G e o g r a p h i s c h e Institut gegrUndet (1921), cs e n t s t a n d e n die Bibliothek und dic k a r t o g r a p h i s c h e S a m m l u n g . G e g r U n d e t w u r d e a b e r a u c h d a s o z e a n o l o g i s e h e und l y m n o l o g i s c h e L a b o r a t o r i u m .
D e r folgende Z e i t a b s c h n i t t ist dreimal langer g c w c s e n ( 1 9 2 7 - 1946). Die G e o g r a p h i e ist zu e i n e r m o d e r n e n m i t t e l c u r o p a i s c h c n u n d n a t i o n a l e n Fachvvissenschaft gevvor- d e n . Sie b e g a n n nahmlich d a s H e i m a t l a n d Slovveniens s y s t e m a t i s c h zu u n t c r s u c h c n . P r o f e s s o r Melik, d e r diesc F o r s c h u n g e n leitete.ist z u m c r s t e n slovvcnischcn U n i v e r s i - t a t s p r o f e s s o r d e r G e o g r a p h i e e r n a n n t vvorden. I n n e r h a l b d e r p h v s i s c h g e o g r a p h i s c h e n F o r s c h u n g e n und V o r l e s u n g e n vvidmete m a n d e r G e o m o r p h o l o g i e und Klimatologie die meiste Z c i t . Beidc s t u t z t e n sich an F a c h u n t e r s u c h u n g c n i n n e r h a l b Slowcniens.
N a c h d e m d a m a l i g e n P r o f e s s o r k o n n t e m a n diesen Z e i t a b s c h n i t t d e m P r o f e s s o r Melik vvidmen.
D e r folgende Z e i t a b s c h n i t t d a u e r t e u n g e f a h r 14 J a h r e ( 1946-1959 ) und k o n n t e n a c h d e n b e i d e n d a m a l s tatigen P r o f e s s o r c n Melik-Ilešič b e n n a n t vverden. Z u dieser Z c i t k a m an die U n i v e r s i t a t v o n Ljubljana n o c h ein zvveiter P r o f e s s o r - nahmlich Ilešič.
Die V o r l e s u n g s a u s r i c h t u n g und dic F a c h f o r s c h u n g e n v e r b r c i t e t e n sich auf fast alle p h y s i s c h g c o g r a p h i s c h e Zvvcigc. N c b s t g c o m o r p h o l o g i s c h c n u n d klimatologisehen vvurden a u c h h y d r o g c o g r a p h i s c h c , p c d o g c o g r a p h i s c h e und p h y t o g e o g r a p h i s c h c Stu
dien gefcrtigt und V o r l e s u n g e n gefilhrt. In d e r slovvcnischen G e o g r a p h i e k o n n t e n nebst m i t t e l e u r o p a i s c h e n a u c h Einflusse W c s t e u r o p a s , b e s o n d e r s d e r franzOsischen possibilistischen Schulc e r k a n n t vverden. In d e n scchziger J a h r c n k a n n m a n v o n d e m Ilešič Z e i t a l t e r s p r e c h e n . Es vvaren Z c i t c n d e r radikalen U n i v e r s i t a t s r e f o r m e n die a u c h das Studium d e r G e o g r a p h i e schr beeinflusst h a b e n . Die G e o g r a p h i e h a t n e u e R S u m e u n d n e u e P r o f e s s o r e n und A s s i s t e n t e n gevvonnen, gleichzcitig vvurde a b e r a u c h die b e s t e h e n d e
A b t e i l u n g d u r c h drei Lehrstiihle gegrUndet. Die zvklischen V o r l e s u n g e n vvurden mit jahrlichen a u s g e t a u s c h t . D a s Studium vvurde auf zvvei S t u d i e n e b e n e n - d e r hfjheren u n d d e r H o c h s c h u l e - gefuhrt. N e b s t d e r zvveifachigen p e d a g o g i s c h e n vvurde a u c h die
"nichtpedagogische" F a c h a u s r i c h t u n g d e s G e o g r a p h i e s t u d i u m s eingefilhrt. D a s F o r s c - h u n g s p r o g r a m m vvurde i m m e r b r e i t e r u n d spezialisierter, w e s w e g e n nicht n u r ein D u a l i s m u s s o n d e r n a u c h D e s i n t e g r a t i o n s t c n d e n z e n , ahnlich vveltvveiten Entvvicklung- en, im F a c h zu spiiren vvaren.
A n f a n g s d e r siebziger J a h r e b e g a n n im R a h m e n d e r phvsischen G e o g r a p h i e ein Z e i t abschnitt d e n wir n a c h d e m f u h r e n d e n phvsischen G e o g r a p h e n Professor G a m s , a u c h als d e n G a m s Z e i t a b s c h n i t t a n s e h e n . P h v s i s c h g e o g r a p h i s c h e V o r l e s u n g e n vvurden vertieft und dic e r s t e n R e i n t e g r a t i o n s t e n d e n z e n vvurden geaussert. N e b s t ervvahnlen klassischcn V o r l e s u n g e n sind noch die G e o g r a p h i e d e s K a r s t e s , die L a n d s c h a f t s o k o - logie, die m a r i t i m e G e o g r a p h i e und d e r Umvveltschutz e i n g e f u h r t vvorden. Die Karst- ologie vvar t r a d i t i o n s f o l g e n d f u h r c n d . Die p e d a g o g i s c h e und vvissenschaftliche Tatig- keit k o n t z e n t r i e r t e sich im R a h m e n d e s p h v s i s c h g c o g r a p h i s c h e n L e h r s t u h l e s . Dieser hat d e r z e i t filnf P r o f c s s o r e n und zvvei A s s i s t e n t e n .
F u r die Entvvicklung d e r physischen G e o g r a p h i e ist es nicht unvvichtig, dass die G e o g r a p h i e in d e n e r s t e n dreissig J a h r e n (1920 - 1950) auf d e r Phylosophischen F a k u l t a t ihren Sitz h a t t e . I n dieser Z c i t vvurden darin h u m a n i s t i s e h e und naturvvissen- schaftliche F a c h e r v e r c i n t . In d e n n a c h s t e n zehn J a h r e n fand m a n die G e o g r a p h i e an d e r Naturvvissenschaftiich - m a t h e m a t i s e h e n F a k u l t a t (1950-1959), die letzten dreissig J a h r e ist die G e o g r a p h i e e r n e u t ein B e s t a n d t c i l d e r Phylosophischen F a k u l t a t die a b e r n u n n u r h u m a n i s t i s e h e F o c h e r v e r e i n t . E i n e d e r F o l g e n dieser Aufteilung ist, dass die G c o g r a p h i e im R a h m e n d e s S t u d i u m s nicht a n naturvvissenschaftliche F a c h - a u s r i c h t u n g e n , s o n d e r n mit h u m a n i s t i s e h e n , bzvv. gescllschaftlichen g e b u n d e n ist.
