M i r k o Pak*
I Z V L E Č E K U D K 913 ( 4 9 7 . 1 2 ) Č l a n e k prinaša kritičen oris študijskih p r o g r a m o v in študija regionalne geografije na ljub
ljanski univerzi, ter z n a n s t v e n o - r a z i s k o v a l n e g a dela na tem področju.
A B S T R A C T U D C 913 ( 4 9 7 . 1 2 ) A B O U T R E G I O N A L G E O G R A P H Y A T T H E U N I V E R S I T V O F L J U B L J A N A
T h e a r t i c l e p r e s e n t s critical d e s c r i p t i o n of studying programs and study of regional g e o - g r a p h y at the U n i v e r s i l y of Ljubljana and of scientific rcsearch work in this d o m n i o n .
I.
O b v s e h d i l e m a h in r a z p r a v a h o p r e d m e t u , vsebini, teoriji, metodologiji in kvaliteti n a š e geografije, je bila v e č i n o m a v ospredju tudi regionalna geografija k o t najbolj k o m p l e k s n a p r o s t o r s k a sinteza. K t e m u je navajala tradicija s a m e s t r o k e , najširša s p l o š n o i z o b r a ž e v a l n a funkcija regionalne geografije, ter njena že k a r d o l g o l e t n a kriza pri n a s in v s v e t u . Od t o d številne r a z p r a v e o regionalni geografiji na sploh, ki so bile še p o s e b e j ž i v a h n e v s e d e m d e s e t i h letih, o b novih pogledih na r e g i o n a l n o g e o g r a f i j o kot v z g o j n o - i z o b r a ž e v a l n i p r e d m e t . K e r je bilo j e d r o r e g i o n a l n o geograf
skih p r i z a d e v a n j vseskozi na O d d e l k u za geografijo F i l o z o f s k e f a k u l t e t e k o t najvišji v z g o j n o - i z o b r a ž e v a l n i in z n a n s t v e n o - r a z i s k o v a l n i ustanovi, se je njena vloga v d r u ž b i in z n a n o s t i v e d n o kazala ne s a m o v o b j a v a h , t e m v e č tudi v s a m e m študiju r e g i o n a l n e geografije na univerzi: v njeni z a s t o p a n o s t i , usmerjenosti ali m e t o d o l o š k i z a s n o v a n o - sti in kvaliteti. N e n a z a d n j e , se s p l o š n o stanje regionalne geografije in njen n e p o s r e d ni p o m e n v visokošolskem g e o g r a f s k e m i z o b r a ž e v a n j u k a ž e v sami z a i n t e r e s i r a n o s t i visokošolskih učiteljev za r c g i o n a l n o g e o g r a f s k o t e m a t i k o in v ž e v e l i k o k r a t zapisani resnici, d a p o Meliku in Uešiču p r a k t i č n o n i s m o več imeli v r e g i o n a l n o geografijo m o č n e j e u s m e r j e n i h s t r o k o v n j a k o v . V s e bolj iluzorno je tudi razmišljanje o t a k o z v a - nih r e g i o n a l n i h specialistih. Sicer so se o b č a s n o pojavljale s u b j e k t i v n e s o d b e o d o b r i h r e g i o n a l n i h geografih, ki pa žal s svojimi, na bolj ali m a n j tradicionalni metodologiji g r a j e n i m i r e g i o n a l n o g e o g r a f s k i m i prikazi p o s a m e z n i h pokrajin ali njihovih p o s a m e z nih d e l o v , niso vidneje prispevali k razvoju naše regionalne geografije k o t z n a n s t v e n e discipline. T o še p o s e b e j drži o b v e d n o bolj a k t u a l n i tezi o metodologiji kot o s n o v i v s a k r š n e m u z n a n s t v e n o - r a z i s k o v a l n c m u delu.
* Dr., U n i v . prof., Oddelek za geografijo, F i l o z o f s k a fakulteta, 61 0 0 0 Ljubljana, A š k e r č e v a 12, Y U
O naši regionalni geografiji je bilo d o s l e j že k a r p r e c e j napisanega, p o s e b e j o b živ- ljenskih jubilejih o b e h naših velikih regionalnih g e o g r a f o v A n t o n a Melika (Ilešič, 1960; K o k o l e , 1966) in Svetozarja Ilešiča ( V r i š e r , 1985), v b u r n i h r a z p r a v a h p r e d leti v G e o g r a f s k e m o b z o r n i k u ( G a m s , 1974 in 1977; M e d v e d , 1973; Ilešič, 1974) in v zad
njem času na p o s e b e j regionalni geografiji p o s v e č e n e m u j u g o s l o v a n s k e m u z n a n s t v e n e m simpoziju z značilnim n a s l o v o m "Teorija in m e t o d o l o g i j a r e g i o n a l n e geografije"
(Dela-6, 1987), ki ga je pripravila K a t e d r a za r e g i o n a l n o geografijo O d d e l k a za geo
grafijo simooziju z značilnim n a s l o v o m "Teorija in m e t o d o l o g i I. G a m s V . K l e m e n č i č , M. Pak, M. K l e m e n č i č , J. M a r k o v i č in F . L o v r e n č a k p o l e g ostalega k a r i z č r p n o p r e d stavili p r o b l e m a t i k o p r e d m e t a , m e t o d o l o g i j e , t e o r i j e , aplikacije in vloge regionalne geografije, pičli rezultati tega pa se vidijo v nadaljnjih p r i z a d e v a n j i h na t e m p o d r o č j u ter v velikih t e ž a v a h pri u r e s n i č e v a n j u A T L A S A S R S in M o n o g r a f i j e Slovenije.
T a k o r e f e r e n t i , kot številni, g e n e r a c i j s k o pestri razpravljalci so si bili p o v s e m edini o p o t r e b n o s t i regionalne geografije, kljub silovitemu p o v e č a n j u p r e t o k a i n f o r m a c i j in o potrebi p o njeni modernizaciji. Ni pa bilo p o s e b e j t e h t n i h p r i s p e v k o v o p r o b l e m a t i k i regionalizacije, k a r je po Ilešiču, ne glede na o b č a s n o z a n i m a n j e n e k a t e r i h g e o g r a f o v o b praktičnih p o t r e b a h (Vrišer, G a m s , R a d i n j a ) , m o č n o n a z a d o v a l o .
II.
V študijskih p r o g r a m i h O d d e l k a za geografijo s o bili r e g i o n a l n o g e o g r a f s k i p r e d m e t i v e d n o u s t r e z n o z a s t o p a n i , d e l e ž njihovih ur p r e d a v a n j , v a j in s e m i n a r j e v pa se je gibal m e d 25 in 40 %. P o t r e b n o s t r e g i o n a l n e g e o g r a f i j e t o r e j nikoli ni bila s p o r n a , o vsebini in metodologiji ter k o n c e p t u p o s a m e z n i h r e g i o n a l n o g e o g r a f s k i h p r e d m e t o v pa so se zlasti v zadnjih petindvajsetih letih gledanja učiteljev m o č n o razlikovala, od Mclikovega in Ilcšičevega k o n c e p t a , p r e k o šolski p r a k s i prilagojenega k o n c e p t a p o dajanja snovi, d o p r o b l e m s k e g a p r o s t o p a . V s e t o o d s e v a iz p r e g l e d n i c e petih p r i m e rov značilnih o b d o b i j študija geografije, ki so r e z u l t a t r e f o r m n i h p r i z a d e v a n j in so se m o č n o dotaknila tudi regionalnogeografskih p r e d m e t o v ( T A B E L A 1).
Z a r a d i p o m a n j k a n j a p o d a t k o v za p r e d v o j n o o b d o b j e o študiju geografije, z a č e n j a m o prikaz s prvimi štirimi povojnimi leti o d 1945 d o 1949, k o se je geografija p r e d a v a l a ciklično.* V t e m o b d o b j u je bilo regionalni geografiji o d m e r j e n o 2 8 ur p r e d a v a n j . Ker s o bili seminarji vsebinsko z d r u ž e n i s splošnimi p r e d m e t i , ni r a z v i d e n celoten delež regionalne geografije. N e d v o m n o pa je bii, g l e d e na s k r o m n o s k u p n o število ur, regionalni geografiji n a m e n j e n večji d e l e ž ur k o t v kasnejših o b d o b j i h . Z n a č i l n a je s k r o m n a z a s t o p a n o s t geografije Slovenije in J u g o s l a v i j e , ter k a r 10 ur geografije E v r o p e z d o d a t n i m i štirimi urami G e o g r a f i j e S Z . S n o v se je p r e d a v a l a p o k o n t i n e n i h .
' Vir: Geografski vestnik 1 9 4 6 , 1 9 4 7 , 1 9 4 8 - 4 9 , 1 9 5 0
T A B E L A l . : R E G I O N A L N A G E O G R A F I J A V Š T U D I J U G E O G R A F I J E N A L J U B L J A N SKI U N I V E R Z I
Predmet
1945-49 P Geografija Slovenije
in Jugoslavije 2*
Geografija Jugoslavije 2 Geografija E v r o p e 10 Geografija S Z 3 Geografija A z i j e 4 Geografija A f r i k e 1 Geografija S e v e r n e A m e r i k e 2
Geografija Latinske A m e r i k e 3 Geografija Slovenije
Geogr. prouč.
d o m a č e g a kraja Izbrana poglavja iz
regionalne geografije Regionalna geografija sveta Geografija tujih dežel Scmir.ar iz regionalne
geografije
Regionalna geografija Slovenije
Regionalna geografija Jugoslavije Regionalna geografija
E v r o p e
Regionalna geografija sveta Seminar iz rcg. g.
Slovenije Seminar iz rcg. g.
Jugoslavije
Seminar iz reg. g. sveta Seminar iz reg. g.
Slov., Jug. in sveta Geografija Slovenije Geografija Jugoslavije Geografija E v r o p e in S Z Geografija A f r i k e in A z i j e Geografija A n g l o a m e r i k e in
Avstralije
Geografija Latinske A m e r i k e
Študijsko o b d o b j e / š t e v i l o ur
1956-57 1967-68 1971-72 1985-86
P V S P V S P V S P V S *
12 7 7 9 1 3
6 2 3 2
11 6 3 12
S K U P A J 2 8
5 0 10 3 0 ' "
6 0 15 3 0 45 5 10 50 10 3 0 3 0 15 3 0 3 0 15 3 0 2 3 7 7 25 7 2 3 2 8 9 2 6 5 70 160 Skupno t e d e n s k o Število ur, preračunano na e n s e m e s t e r .
P-prcdavanja, V-vaje, S-seminar
1 Skupno Število ur
V š t u d i j s k e m letu 1956/57, je število regionalni geografiji n a m e n j e n i h ur o s t a l o pribli
ž n o e n a k o , s t e m , da je bilo o b 2 3 urah p r e d a v a n j , še s e d e m ur vaj in seminarja.*
G e o g r a f i j i Jugoslavije je bilo n a m e n j e n i h k a r 12 ali več kot polovica ur p r e d a v a n j , ter v s e u r e seminarja in vaj, pri k a t e r i h je bila v e č i n o m a o b r a v a n a p r o b l e m a t i k a Slovenije. R e g i o n a l n i geografiji k o n t i n e n t o v je bilo n a m e n j e n i h 7 ur, p r e d a v a n j a pa s o bila v e n o t n e m kursu "Izbrana poglavja iz r e g i o n a l n e geografije". P r e d a v a l se je tudi p r e d m e t " G e o g r a f s k o p r o u č e v a n j e d o m a č e g a kraja", kar je bilo blizu današnji lokalni geografiji, o z i r o m a uvajanje v z n a n s t v c n o - r a z i s k o v a l n o delo. P r e d a v a n j a in s e m i n a r s o bili ciklični za š t u d e n t e vseh štirih letnikov. R e g i o n a l n a geografija je bila tudi p r e d m e t A diplomskega izpita. C e l o t n o r e g i o n a l n o geografijo sta o d leta 1945 n a p r e j p r e d a v a l a profesorja Melik in Ilešič, ki sta za vse p r e d m e t e izdala tudi ustrez
n e u n i v e r z i t e t n e u č b e n i k e .
V š t u d i j s k e m letu 1960/61, je prišlo d o temeljite r e f o r m e visokošolskega študija z u v e d b o s t o p e n j s k e g a in d v o p r e d m e t n e g a študija.**S t e m se je regionalna geografija delila na splošen k u r z na prvi, ter na poglobljen, p r o b l e m s k o u s m e r j e n k u r z na drugi stopnji študija. Študiju regionalne geografije je t a k š n a z a s n o v a vse p r e j kot koristila.
N a prvi stopnji je bilo II. študijsko leto s k o r a j v celoti n a m e n j e n o regionalni geogra
fiji, na drugi stopnji pa tretje leto. R a z l i k e m e d r c g i o n a l n o g e o g r a f s k i m i p r e d m e t i p r v e in d r u g e s t o p n j e so bile tudi v nazivih. N a prvi stopnji s m o imeli R e g i o n a l n o geografijo Slovenije itd, na drugi stopnji pa G e o g r a f i j o Slovenije itd. M o č a n p o u d a r e k je bil na seminarjih in na drugi stopnji s o bila p r e d a v a n j a ciklična. Diplomski izpit na prvi stopnji z i m e n o m R e g i o n a l n a geografija je vključeval c e l o t n o regionalno geografijo. R e g i o n a l n a geografija pa je bila poleg ostalega vključena tudi v diplomski izpit na drugi stopnji. M o č n o se je p o v e č a l o število p r e d a v a t e l j e v regionalne geogra
fije, ki so jo na prvi stopnji predavali V . K l e m e n č i č , V . L e b a n , J. M e d v e d , na drugi pa S. Ilešič, V . K l e m e n č i č in p r v a leta še A . Melik.
M a n j š e s p r e m e m b e je učni n a č r t doživljal tudi v s e d e m d e s e t i h letih, k o se je število ur r e g i o n a l n e geografije p o v e č a l o na 32 in še p o s e b e j v drugi polovici, k o je prišlo d o precejšnjih vsebinskih s p r e m e m b . R e g i o n a l n o g e o g r a f s k i p r e d m e t i so se p r e i m e n o v a l i v G e o g r a f s k i p r o b l e m i Slovenije in slovenskih pokrajin, G e o g r a f s k i p r o b l e m i J u g o slavije, G e o g r a f i j a dežel v razvoju, G e o g r a f i j a razvitih dežel. P o d o b e n k o n c e p t in p o i m e n o v a n j e je bilo z a s t o p a n o tudi v srednješolskih p r o g r a m i h . V t e m o b d o b j u , pa tja d o n o v e g a , m o č n o r e f o r m i r a n e g a študijskega n a č r t a v študijskem letu 1983/84 so se že n a v e d e n i m p r e d a v a t e l j e m r e g i o n a l n e geografije pridružili še I. G a m s , M. Jcršič, F . L o v r e n č a k , M . Pak, D. Radinja in M. Ž a g a r .
* Vir: Seznam predavanj za študijsko l e t o 1956/57, Lj., 1956
** S e z n a m p r e d a v a n j za študijsko leto 1960/61, Lj., 1960
N o v študijski n a č r t je prinesel r e g i o n a l n o g e o g r a f s k i m p r e d m e t o m 32,7 % vseh ur geografskih p r e d m e t o v in 29,5 % ur p r c d a v a n j . + O b r a v n a v a se je z o p e t vrnila na k o n t i n e n t e , metodologija p o d a j a n j a s n o v i pa je v g l a v n e m p r o b l e m s k a . Bistvena novost je z g r a d b a c e l o t n e g a študija geografije, k o analitičnim p r e d m e t o m v p r v e m in d r u g e m letniku sledijo sintetski r e g i o n a l n o g e o g r a f s k i p r e d m e t i v t r e t j e m letniku s 345 urami in v č e t r t e m s 150. R e g i o n a l n o geografijo p r e d a v a j o I. G a m s , M. Jeršič, M.
K l e m e n č i č , V . K l e m e n č i č , F. L o v r e n č a k , M. Pak, in D. Radinja.
Spreminjanje števila ur r e g i o n a l n e geografije in njenih p o s a m e z n i h p r e d m e t o v ter vsebina kolegijev in njihovi nazivi, n e d v o m n o k a ž e j o na velike d i l e m e o s m o t r n o s t i t a k š n e g a ali d r u g a č n e g a študija r e g i o n a l n e geografije na univerzi, ki so se v e d n o bolj p r e n a š a l e tudi v p r o b l e m a t i k o v s e b i n e r e g i o n a l n e geografije v srednji , pa tudi o s n o v n i šoli. T e d i l e m e so se poglabljale, na s p l o š n o pa je vloga r e g i o n a l n e geografije v študiju s a m e m n a z a d o v a l a . G a m s sicer s m a t r a , da bi bili a b s o l v e n t i geografije d o b r o p o d k o v a n i v k o m p l e k s n i geografiji, v kolikor so g e o g r a f s k e p a n o g e o r i e n t i r a n e k r e g i o n a l n e m u k o n c e p t u . ( G a m s , 1987, s. 10) Sam pa bi postavljal bolj v o s p r e d j e z a s n o v o r e g i o n a l n o g e o g r a f s k i h p r e d m e t o v . N e k d a n j a b o g a t a b e r a univerzitetnih u č b e n i k o v iz regionalne geografije A . M e l i k a in S. Ilešiča, ki jo je dopolnil še J.
M e d v e d , je p o v s e m usahnila. V s e m a n j je tudi regionalnih študij Jugoslavije in drugih dežel, iz č e s a r je m o g o č e sklepati, d a s o se o b splošni specializaciji tudi predavatelji regionalne geografije p r i m a r n o usmerili v d r u g a g e o g r a f s k a p o d r o č j a . T o velja tudi za r e g i o n a l n o geografijo Slovenije. V e r n a p o d o b a tega so tudi v e d n o r e d k e j š e semi
n a r s k e in d i p l o m s k e naloge. R e g i o n a l n o g e o g r a f s k i h diplomskih nalog je bilo d o leta 1980 p o v s o m usahnila. V s e m a n j je tudi regionalnih študij 1981-89 pa le še 6 ali 4,7 %.
T e h t e n del študija geografije se izvaja v obliki t e r e n s k i h vaj in t e r e n s k e g a dela, za k a t e r e g a s m o si s k u p a j s slušatelji v e d n o m o č n o prizadevali. Ž a l n a m g o s p o d a r s k a gibanja v e d n o bolj krčijo daljša in d r a ž j a p o t o v a n j a , t e r e n s k e vaje v d r u g e d r ž a v e pa so z izjemo z a m e j s t v a postale ž e p r a v a r e d k o s t .
Splošna p o d o b a regionalne geografije na drugih j u g o s l o v a n s k i h u n i v e r z a h ni nič bolj
ša. P o n e k o d ji je sicer o d m e r j e n i h n e k a j v e č ur, v zadnjih letih izdani univerzitetni učbeniki pa so p r a k t i č n o m o č n o p o m a n j k l j i v o p r e d e l a n i in n e p o s o d o b l j e n i ponatisi bolj ali m a n j tradicionalnih, d e l o m a m o č n o z a s t a r e l i h u č b e n i k o v . N o v i r e g i o n a l n o g e o grafski prikazi Jugoslavije, E v r o p e in drugih k o n t i n e n t o v pa s o sila r e d k i in v e č i n o m a zgrajeni na tradicionalni metodologiji.
I I I .
O b zgornjih kritičnih razmišlanjih o v i s o k o š o l s k e m študiju r e g i o n a l n e geografije pa je t r e b a p o v e d a t i , da je z ustanovitvijo G e o g r a f s k e g a inštituta na univerzi leta 1919 regionalna geografija doživčla velik r a z m a h , k a r je p o d r o b n e j e p r i k a z a n o v publikaci
ji Dela št.4 ( L o v r e n č a k , 1987). P o s e b e j z a s l u ž n a za t o sta naša n e d v o m n o daleč naj
bolj p l o d n a regionalna geografa profesorja A n t o n Melik in S v e t o z a r Ilešič, s svojimi m o n o g r a f i j a m i Slovenije, Jugoslavije in tujih d e ž e l t e r s številnimi drugimi rcgional- n o g e o g r a f s k i m i študijami. Melik je že p r e d v o j n o napisal J u g o s l a v i j o v d v e h delih (1921 in 1923). L e t a 1935/36 pa je pri Slovenski matici izšla njegova p r v a splošna knjiga Slovenije, t e m e l j n o delo o s l o v e n s k e m n a c i o n a l n e m ozemlju, ki so ji p o vojni sledile štiri o b s e ž n e regionalne m o n o g r a f i j e : Slovenski alpski s v e t (1954), Štajerska s P r e k m u r j e m in M e ž i š k o dolino (1957), P o s a v s k a Slovenija (1957), Slovensko Primorje (1960) in 1963 p o n o v n o splošna geografija Slovenije v p r e n o v l j e n i izdaji. T e m e l j n a je bila tudi njegova Jugoslavija iz leta 1958, tretja p r e d e l a n a in razširjena izdaja. Po vojni se je Mcliku s svojimi r e g i o n a l n o g e o g r a f s k i m i m o n o g r a f i j a m i pridružil Ilešič, k a t e r e g a o b s e ž n o d e l o je najbolje označil Vrišer: "Velik smisel za regionalno geogra
fijo, ki ga je Ilešič vseskozi kazal, se najbolje o d r a ž a v G o s p o d a r s k i geografiji sveta in seriji regionalnih geografij A f r i k e , Azije, A v s t r a l i j e in o b e h A m e r i k , ki jih je večji del priobčil v 60-ih letih in ki so bile v širši j a v n o s t i d o b r o s p r e j e t e zaradi poljudnega načina podajanja, izvrstne d o k u m e n t a c i j e , o d l i č n e g a stila, n a z o r n o s t i in d o b r e m e t o d i č n e z a s n o v e . Ponatisnili so jih v e č k r a t in tudi v s r b o h r v a š č i n i . E n a k e o c e n e so ve
ljale za njegove šolske u č b e n i k e o obči in regionalni geografiji, ki jih žal publikacije, kasneje nastale o b uvajanju u s m e r j e n e g a i z o b r a ž e v a n j a , v n o b e n e m pogledu niso dosegle. V g e o g r a f s k i metodiki, n a z o r n o s t i , razumljivosti, jasnosti izražanja in načinu pisanja, je bil Ilešič nedosegljiv mojster, in t a k o n a j b o d o n j e g o v e publikacije zgled, h k a t e r e m u se b o m o zatekli v m a r s i k a t e r i dilemi, bodisi d a b o m o želeli utrditi geograf
s k o izrazoslovje ali imenoslovje, ali pa b o m o želeli dobiti p o t r d i t e v o m e t o d i č n i raz
vrstitvi snovi ali interpretaciji geografskih z a k o n i t o s t i in spoznanj." ( V r i š e r , 1985. s. 5)
Mislim, da t e m u ni k a j dodati, še p o s e b e j s p r i č o d e j s t v a , da večina teh m o n o g r a f i j še v e d n o s p r i d o m služi srednješolcem in d r u g i m . O b t e m pa bi se kazalo spomniti tudi njegovega k r a t k e g a a j e d r n a t e g a in p r e g l e d n e g a r e g i o n a l n e g a orisa Slovenije "Sloven
ske pokrajine" v G e o g r a f s k e m o b z o r n i k u 1956 št.2. V t e m času je Ilešič pripravil tudi G o s p o d a r s k o in politično geografijo s v e t a , ki je d o p o l n j e n a in p r e d e l a n a izšla kar s e d e m k r a t . K a s n e j e je napisal še celo v r s t o u č b e n i k o v za p o s a m e z n e r a z r e d e gimna
zije. ( L o v r e n č a k , 1987, s. 57)
Ilešič je tudi z a s n o v a l p r e d v i d e n o r e g i o n a l n o g e o g r a f s k o m o n o g r a f i j o Slovenije ( G e o grafski vestnik 1981). Pri razglabljanju o n j e n e m k o n c e p t u , s o s e v redakciji pojavljali celo glasovi o t e m , d a bi kazalo le p o s o d o b i t i M e l i k o v o Slovenijo ali vsaj uporabiti njen k o n c e p t .
V p o v o j n e m o b d o b j u so s o d e l a v c i o d d e l k a za geografijo napisali številne g e o g r a f s k e m o n o g r a f i j e številnih s l o v e n s k i h pojkrajin, bili pa so tudi m e n t o r j i v s e m d o k t o r s k i m d i s e r t a c i j a m in magistrskim n a l o g a m pri nas. V e č i n a m e d njimi se odlikuje p o svoji t e m e l j i t o s t i , s k r b n o z b r a n i d o k u m e n t a c i j i in s o d o b n i m e t o d o l o š k i zasnovi. ( V r i š e r , 1976, s. 115) V njih je bil uveljavljen temeljni geografski a s p e k t p r o b l e m s k o o p r e d e ljene k o m p l e k s n e r e g i o n a l n e o b d e l a v e z o l o č e n o o s n o v n o p r o b l e m a t i k o o b r a v n a v a n e regije v o s p r e d j u , k o t so: G a m s o v o " P o h o r s k o P o d r a v j e " (1959), K o k o l e t o v a " G o s p o d a r s k a geografija in geografija naselij n a področju m e d S a v o in Sotlo" (1956), V . K l e m e n č i č a "Pokrajina m e d S n e ž n i k o m in Slavnikom" (1959), M e l i k o v a " B o v e c in B o v š k o " (1962), M e d v e d o v a "Mežiška dolina zadnjih 100 let" (1963), Ž a g a r j e v a "Gos
p o d a r s k a geografija K o z j a n s k e g a in nje problemi" (1967), J e r š i č e v a "Blejski kot"
(1967), P a k o v a " D r u ž b e n o g e o g r a f s k i r a z v o j Z g o r n j e g a D r a v s k e g a polja" (1969) in š t e v i l n e d r u g e analize p o s a m e z n i h regij ali njihovih d e l o v .
O b vsesplošni specializaciji v geografiji je Ilešič n e n e h n o opozarjal o n a d a l j e v a n j u dela n a m o d e r n i h in p r o b l e m s k o usmerjenih regionalnih analizah p o s a m e z n i h sloven
skih p o k r a j i n . V ta n a m e n je o b z b o r o v a n j i h slovenskih g e o g r a f o v napisal v r s t o k o m p l e k s n i h r e g i o n a l n o g e o g r a f s k i h orisov o b r a v n a v a n i h o b m o č i j : G l a v n e g e o g r a f s k e p o t e z e in p r o b l e m i P o m u r j a , Vloga K o r o š k e regije v s l o v e n s k e m p r o s t o r u (1970), Soteljsko-voglanjska regija (1974), P o m e n k o m p l e k s n e g a r e g i o n a l n e g a a s p e k t a v s o d o b n i geografiji na p r i m e r u alpskih p r e d e l o v Slocvenije (1978), G o r e n j s k a in njene r e g i o n a l n e o p r e d e l i t v e in n o t r a n j a regionalna razčlenitev (1981). Z b o r n i k i r e f e r a t o v z z b o r o v a n j slovenskih g e o g r a f o v naj bi predstavljali r e g i o n a l n e sinteze, a s o v glav
n e m ostali na ravni analitičnih p r i s p e v k o v p o s a m e z n i h p o k r a j i n o t v o r n i h e l e m e n t o v . E n a k o velja za analizo s l o v e n s k e g a alpskega s v e t a v Geografici Iugoslavici 9 (1987).
V zadnjih letih n e d v o m n o b e l e ž i m o d o l o č e n e p r e m i k e v m e t o d o l o š k i z a s n o v i n e k a t e rih k o m p l e k s n i h p r o s t o r s k i h analiz, zlasti izpod peres mlajših a v t o r j e v . M . K l e m e n č i č pa se z a v z e m a za sistemski pristop v regionalni geografiji, ki sledi i n d u k t i v n i poti z n a n s t v e n e g a dela in ugotavlja n o t r a n j e p o v e z a n o s t i m e d e l e m e n t i , t o r e j s i s t e m e ( M . K l e m e n č i č , 1987. s. 37). T e m u je poskusil slediti v članku L a k o t a p o s v e t u ( G e o g r a f ski o b z o r n i k 1985, št. 3). N o v a m e t o d o l o š k a iskanja pa so tudi o s n o v a n o v e j š i m sre
dnješolskim u č b e n i k o m , Geografiji Slovenije, Jugoslavije t e r razvitim in n e r a z v i t i m d r ž a v a m .
R e g i o n a l n o g e o g r a f s k a p r i z a d e v a n j a je spremljala tudi p r o b l e m a t i k a regionaiizacije.
M e l i k o v a regionalizacija Jugoslavije (1958) je še d a n e s a k t u a l n a , Ilešičeve regionaii
zacije Slovenije in Jugoslavije ter njene teorije in m e t o d o l o g i j e veljajo v Jugoslaviji za v o d i l n e . ( G e o g r a f s k a regionalizacija Jugoslavije, G e o g r a f s k i vestnik 1961; Sloven
ske p o k r a j i n e - g e o g r a f s k a regionalizacija Slovenije, G e o g r a f s k i vestnik 1972; S e v e r o v z h o d n a Slovenija in njena regionalna r a z č l e n i t e v , G e o g r a f s k i vestnik 1968 in druge.)
Ilešič je s k u p a j z D. R a d i n j o pripravil g e o g r a f s k o regionalizacijo Slovenije tudi za A t l a s SR Slovenije, m e d t e m k o se je I. V r i š e r u k v a r j a l z regionalizacijami za p o t r e b e regionalnega planiranja. T u d i G a m s se zadnja leta u k v a r j a z regionalizacijo Slovenije, ki j o je predstavil v srednješolskem u č b e n i k u .
I V .
V e č i n a geografov si je edina, d a je r e g i o n a l n a geografija š e v e d n o e n a bistvenih o s n o v in n e o b h o d n i h p o g o j e v za e k s i s t e n c o geografije. T u d i v p r a k s i n a r a š č a p o t r e b a p o njej, zlasti v i z o b r a ž e v a n j u in r e g i o n a l n e m p l a n i r a n j u ( P a k 1987, s. 2 9 ) . T a k a pa je p o t r e b n a k r e p k e idejne in m e t o d i č n e p r e n o v e . P o t r e b n a je izboljšav in izhajati m o r a iz regionalne danosti, n e pa iz p r o b l e m o v . ( V r i š e r , 1979, s. 87).
Ni d v o m a , da je m e t o d o l o š k a p o s o d o b i t e v r e g i o n a l n e geografije nujna, o p r t a na teh
nične novosti v z n a n s t v e n o - r a z i s k o v a l n e m delu. R e s pa je tudi, d a so številne z a h t e v e p o regionalnogeografskih študijah t a k o različne, d a p o v s e m e n o t n e g a k o n c e p t a za regionalne analize in za p o p u l a r n e p r i k a z e ni m o g o č e u p o r a b l j a t i . P r e d v s e m pa je p o t r e b n o veliko v e č zanimanja in ukvarjanja z r e g i o n a l n o geografijo, k a r velja t a k o za u n i v e r z i t e t n e učitelje kot za širši k r o g g e o g r a f o v . M o n o g r a f i j a Slovenije, za njen splošni del so v e č i n o gradiva prispevali učitelji o d d e l k a , in vsi štirje regionalni prikazi, n a j bi pokazali n o v o pot. V s e k a k o r pa s o tudi n a p o d r o č j u r e g i o n a l n e geografije Jugoslavije in tujih dežel p o t r e b n a večja p r i z a d e v a n j a . R e z u l t a t tega bi n e d v o m n o bila boljša regionalna geografija na sploh, boljši srednješolski u č b e n i k i , u s t r e z n e j š e v r e d n o t e n j e regionalne ter c e l o t n e geografije.
L I T E R A T U R A
Ilešič, S., 1960. O b s e d e m d e s e t l e t n i c i profesorja A n t o n a Melika. G e o g r a f s k i vestnik X X X I I , Ljubljana, s. 3-9
K o k o l e , V., 1966, A n t o n Melik (1.1.1890 d o 8.VI.1966)- in m e m o r i a m . G e o g r a f s k i vestnik X X X V I I I , Ljubljana, s. 3-10.
Vrišer, I., 1985. Slovenski geografi o b smrti a k a d e m i k a p r o f e s o r j a dr. S v e t o z a r j a Ile
šiča. G e o g r a f s k i vestnik L V I I , 1985, Ljubljana, s. 3-6
G a m s , L, 1974. O k o n c e p t u geografije za 2 . in 3. r a z r e d . G e o g r a f s k i o b z o r n i k X X I , št.2, Ljubljana, s. 7-10
G a m s , I., 1977. O regionalni geografiji, v r h ali a n a h r o n i z e m m e t o d i č n e geografije.
G e o g r a f s k i o b z o r n i k X X I V , št. 1-2, Ljubljana, s. 41-45
M e d v e d , J., 1973. O novi orientaciji geografije kot u č n e g a p r e d m e t a . G e o g r a f s k i o b z o r n i k X X , št. 1-2, Ljubljana, s, 22-30
G a m s , I., 1987. R e g i o n a l n a geografija v sistemu g e o g r a f s k e z n a n o s t i . Dela 4, Ljublja
na, s. 1-13
L o v r e n č a k , F., 1987, Regionalna geografija v slovenski geografiji. D e l a 4, Ljubljana, s.
52-65
Vrišer, I., 1976. U v o d v geografijo. Ljubljana
K l e m e n č i č , M., 1987, Sistemska teorija: pot k n o v i regionalni geografiji. Dela 4, L j u b ljana, s. 32-40
Pak, M., 1987. O sodobni regionalni geografiji. D e l a 4, Ljubljana, s. 23-31 Vrišer, I., Razmišljanja o geografiji. G e o g r a f s k i vestnik LI, Ljubljana, s. 83-96
A B O U T R E G I O N A L G E O G R A P H Y A T T H E U N I V E R S I T Y O F L J U B L J A N A
G e n e r a l crisis of regional g e o g r a p h v also influenced s t u d y of regional g e o g r a p h y at t h e t h e university. T h e q u a n t i t y of l e c t u r e s r e m a i n s nearly u n c h a n g e d but it is t h e i m p o r t a n c e of t h e subject vvhich declines. P r o f e s o r s A n t o n Melik and S v e t o z a r Ilešič h a v e held l e c t u r e s of regional g e o g r a p h y since 1961 a n d h a v e d e v o t e d t h e m s e l v e s on t h c subject. T h e y w r o t e a n u m b e r of university t e x t - b o o k s in this d o m a i n . W i t h t h e r e f o r m of study in 1960/1961 a n d i n t r o d u c i n g of d e g r e e a n d p r o b l e m regional geo- g r a p h y on t h e s e c o n d d e g r e e . W i t h abolition of d e g r e e - s t u d y in 1963/64 main part of regional g e o g r a p h y w a s t r a n s p o s e d t o t h e third a n d f o u r t h y e a r of study. It's b e c a u s e of l e c t u r e r ' s specilization t h a t t h e y p u t less a t t e n t i o n o n regional g e o g r a p h y . J. M e d ved w a s t h e only o n e vvho w r o t e university t e x t - b o o k s in t h a t period.
T h e r c w e r e similar t r c n d s \vhithin regional-geographic scientific r e s e a r c h w o r k . It w a s o n t h e special Y u g o s l a v s y m p o s i u m " T h e t h e o r y a n d m e t o d o l o g y of regional g c o g r a p h y " 1987 in Ljubljana (Dela 4 ) vvhere w e discussed this p r o b l e m in detail.
L i m i t e d n u m b e r of regional g e o g r a p h i e studies in g e n e r a l , their c o m p l e t e a b s e n c e for t h e region of Y u g o s l a v i a a n d o t h e r c o u n t r i e s a n d g r e a t difficullies w e h a v e with rea- lization of t w o m a i n projeets of S l o v e n e g e o g r a p h y , A T L A S SR S L O V E N I J E and M O N O G R A F I J A S L O V E N I J E vvere s o m e of c o n s e q u e n c e s of diagreable t r c n d s .
