O B 7 0 - L E T N I C I P O U Č E V A N J A I N R A Z I S K O V A N J A G E O G R A F I J E N A L J U B L J A N S K I U N I V E R Z I
D u š a n Plut*
I Z V L E Č E K U D K 91(497.12)"1919-1989"
O d d e l e k za geografijo je na ljubljanski univerzi o d n j e n e u s t a n o v i t v e . Predstavlja s l o v e n s k o m a t i č n o g e o g r a f s k o u s t a n o v o , ki opravlja p e d a g o š k o in z n a n s t v e n o - r a z i s k o v a l n o v l o g o . V b o d o č e bo ena izmed osrednjih nalog uskladiti s p e c i a l i z a c i j o in g e o g r a f s k o sintezo.
A B S T R A C T U D C 91(497.12)"1919-19S9"
S E V E N T Y Y E A R S O F G E O G R A P H I C A L T E A C H I N G A N D R E S E A R C H A T T H E U N I V E R S I T Y O F L J U B L J A N A
T h e D e p a r t m e n t of G e o g r a p h y is a part of the U n i v e r s i l y of Ljubljana since established in 1919. T h e D e p a r t m e n t is the S i o v e n i a n main gcographical institulion educating students and
\vorking within different studies and researeh programmes. In thc futurc the s y n t h e s i s of the g e o g r a p h i c a l work d o n e and o u t l e v e l i n g of thc special g c o g r a p h y branehes might be main goals to reach.
I z č r p a v a j o č t e m p o s o d o b n e g a življenja in silovit r a z m a h v e d e n j a o svetu p o g o s t o ne d o p u š č a u m i r j e n e g a zazrtja v p r e t e k l o s t , v pionirska s e m e n a p o s a m e z n i h nacionalnih ved. Z g o l j o k r o g l e obletnice so na s r e č o le še n e g o v a n i mejniki, priložnost za posta
nek, razmislek, prilika za n a v d i h ustvarjalnih zamisli, tudi z izkušnjami preteklosti.
P r i h o d n o s t p r o u č e v a n j a in r a z i s k o v a n j a s l o v e n s k e geografije je m o r d a njena sicer k r e p k o p r e o b l i k o v a n a p r e t e k l o s t . Poskusil b o m v s k o p o o d m e r j e n i h vrsticah podati o s e b n o in z a t o n e p o p o l n o videnje r a z v o j a O d d e l k a za geografijo ljubljanske univerze kot v z p o d b u d o n e n e h n e g a iskanja m o r d a že d r u g a č e p r e h o j e n i h poti naše p r i h o d n o sti.
V m o z a i k u slovenskih geografskih institucij in g e o g r a f o v sedanjosti si t e ž k o predsta
v l j a m o pionirske, p r e d v s e m k a d r o v s k e t e ž a v e geografije na n o v o ustanovljeni ljub
ljanski u n i v e r z i 1.1919. Č e p r a v sta bili za geografijo p r e d v i d e n i k a r d v e stolici (fizična geografija, a n t r o p o g e o g r a f i j a ) . je bil r e d n i p r o f e s o r za geografijo i m e n o v a n šele apri
la 1920 in sicer dalmatinski H r v a t dr. A r t u r G a v a z z i , d o t l e j redni p r o f e s o r na zagreb
ški u n i v e r z i (Ilešič, 1969). B i s t v e n o je, d a je v inštitutu zbral o k r o g s e b e s k u p i n o za
gretih š t u d e n t o v in d i p l o m a n t o v . Le-ti (kot V a l t e r B o h i n c e , R o m a n Savnik, F r a n j o Baš, I v o R u b i č in drugi) so se kljub s k r o m n i m d e l o v n i m p o g o j e m m l a d o s t n o z a g n a n o lotili s t r o k o v n e g a dela in tudi ustanovili G e o g r a f s k o d r u š t v o Slovenije (1922). Celo v e č - o b p o m a n j k a n j u l i t e r a t u r e in d e n a r j a se je p e t o r i c a z a g n a n c e v obvezala, da se
* dr., univ. d o c . .Oddelek za geografijo, F i l o z o f s k a fakulteta, 61000 Ljubljana, A š k e r č e v a 12.
Y U .
vsak od njih naroči na Glasnik G e o g r a f s k e g a d r u š t v a v B e o g r a d u in vsak še na e n o i n o z e m s k o g e o g r a f s k o revijo ( B o h i n c e - Savnik, 1927). Z a v i d a n j a v r e d n a s t a n o v s k a zavest, ki bi bila tudi d a n e s še k a k o zaželjena!
Študij geografije je v p r v e m o b d o b j u p o t e k a l v glavnem p o v z o r c u avstrijskega štu
dijskega s i s t e m a . P o prvi r e f o r m i študija geografije 1.1925 pa se je n a j v e č š t u d e n t o v odločilo za t r a d i c i o n a l n o p o v e z a v o študija geografije in z g o d o v i n e , ki je na slovenski univerzi ostala v ospredju vse d o d a n e s . P o o d h o d u prof. G a v a z z i j a na n o v o u s t a n o vljeno k a t e d r o za fizično geografijo v Z a g r e b u , je bil 1.1927 na n j e g o v o m e s t o i z v o ljen dr. A n t o n Mclik, ki je n a t o s k u p a j z dr. S%'etozarjem Ilcšičem ( o d leta 1933) p r a k t i č n o v s e d o k o n c a 60-ih let kreiral študij in z n a n s t v e n o u s m e r j e n o s t s l o v e n s k e u n i v e r z e . O b a sta se z veliko v n e m o lotila p e d a g o š k e g a in z n a n s t v e n o r a z i s k o v a l n e g a dela, p o r a s l o je tudi število š t u d e n t o v z geografijo kot glavnim p r e d m e t o m (10 - 2 0 v vseh letnikih skupaj). O s n o v a n je bil zelo ž i v a h e n in r a z g i b a n s e m i n a r , u v e d e n e in
t e n z i v n e t e r e n s k e vaje, o r g a n i z i r a n e (z majhnimi izjemami) t a k o za u č n o o s e b j e k o t za š t u d e n t e na lastne s t r o š k e . O b živahnima in p o d j e t n i m a g e o g r a f o m a je s l o v e n s k a g e o g r a f s k a z n a n o s t s u v e r e n o in p l o d n o stopila v j u g o s l o v a n s k o , e v r o p s k o in s v e t o v n o z n a n s t v e n o a r e n o , G e o g r a f s k i vestnik pa se je razvil v u g l e d n o z n a n s t v e n o revijo. V z n a n s t v e n o r a z i s k o v a l n e m pogledu je bil p o u d a r e k na g e o m o r f o l o š k e m , p r e b i v a l s t v e - n e m in a g r a r n o g e o g r a f s k e m p r o u č e v a n j u h i s t o r i č n o - g e n e t s k e o z i r o m a fiziognom- s k o - m o r f o l o š k c smeri (Ilcšič, 1969). V g e o g r a f s k e m p r o u č e v a n j u Slovenije je bilo v prvih tridesetih letih glede na pogoje dela t o r e j veliko s t o r j e n e g a , o b e n e m pa s o s e v e d a o s t a l e še velike vrzeli in n e e n a k o m e r n o s t i t a k o glede p o s a m e z n i h p a n o g g e o grafije (hidrogeografije, biogeografije, e k o n o m s k e georafijc), kot tudi glede o b r a v n a v e slovenskih pokrajin (Ilešič, 197S, s. 215). Osrednji p o v d a r e k pa je bil pod v p l i v o m prof. dr. Mclika na geomorfologiji, p r o u č e v a n j u naselij in a g r a r n i geografiji.
Šele p o 2. s v e t o v n i vojni je slovenska geografija kot ena najmlajših n a c i o n a l n i h ved pridobila širše m o ž n o s t i za organizacijski, študijski in vsebinski r a z m a h , v e n d a r je v s e d o p r i č e t k a 60-ih let organizacijski okvir za geografijo na univerzi ostai d o k a j s k r o m e n . O b a profesorja (Melik, Ilešič) sta se n e k a j let s a m a u b a d a l a z o b s e ž n i m p e d a g o škim d e l o m (organiziran je bil c n o p r e d m e t e n študij), izdajo u č b e n i k o v , z n a n s t v e - n o - r a z i s k o v a l n i m d e l o m in številnimi p o m e m b n i m i n e s t r o k o v n i m i funkcijami. P o t r e b e s o se s t o p n j e v a l e tudi z naraščajočim številom š t u d e n t o v (30 - 60 v v s e h letnikih) in u v a j a n j e m n o v i h p r e d m e t o v . R a z m e r e so se n e k a k o olajšale šele p o 1. 1959, k o je tretje p r e d a v a t e l j s k o m e s t o zasedel dr. V l a d i m i r K l e m e n č i č , o d o b r e n i h in z a s e d e n i h pa je bilo tudi v e č asistentskih mest. V p o v o j n e m o b d o b j u d o 1.1960 je v s a k o leto d i p l o m i r a l o vsaj 10 geografov, 12 geografov p a je d o k t o r i r a l o . V e č j e število d o k t o - r a n t o v iz drugih republik kaže na ugled geografije na ljubljanski univerzi.
P o u s t a n o v i t v i G e o g r a f s k e g a inštituta U n i v e r z e (z zemljepisnim m u z e j e m ) je z n a n s t v e n o r a z i s k o v a l n o delo s o d e l a v c e v o d d e l k a dobilo solidne o r g a n i z a c i j s k e in finan-
č n e temelje, o p r a v l j e n a pa je bila tudi smiselna r a z d e l i t e v d e l o v n i h p o d r o č i j s takrat
nim I n š t i t u t o m za geografijo S A Z U in I n š t i t u t o m za r a z i s k o v a n j e k r a s a v Postojni. V š e s t d e s e t i h letih se je t r e m d o s e d a n j i m učnim m o č e m pridružilo v e č n o v i h fakultetnih učiteljev (dr. Igor Vrišcr, dr. Marjan Ž a g a r , dr. D a r k o R a d i n j a , dr. V l a d i m i r L e b a n , dr. J a k o b M e d v e d , dr. I v a n G a m s , dr. M i r k o P a k ) . T a k o s e je m a t i č n a g e o g r a f s k a e n o t a k a d r o v s k o m o č n o okrepila. L.1961 je bil G e o g r a f s k i inštitut pri U n i v e r z i prei
m e n o v a n v O d d e l k e za geografijo, 1. 1975 pa v P e d a g o š k o - z n a n s t v e n o e n o t o za geografijo pri Filozofski fakulteti ( V r i š e r , T.Šifrer, 1978). D v o p r e d m e t n i in d v o s t o penjski študij je o m o g o č a l p o l n o zaposlitev n a š i m d i p l o m a n t o m na o s n o v n i h in sred
njih šolah, o b e n e m pa s e je začela krepiti zaposlitev izven šole. K r a t k e m u o b d o b j u t r e h šolskih u s m e r i t e v na drugi stopnji ( p e d a g o š k a , r e g i o n a l n o planiranje in geogra
fija t u r i z m a ) je slediia p r e t v o r b a u s m e r i t v e n i h v o b v e z n e p r e d m e t e za v s e š t u d e n t e . V drugi polovici 60-ih let se je število š t u d e n t o v za 1. in 2 . letnik ustalilo na številu, ki velja š e d a n e s in sicer:
1. letnik - 1 0 0 š t u d e n t o v (pod A in B) 2. letnik - 2 5 d o 30 š t u d e n t o v .
Z a r a d i stopenjskega študija pa je bilo v t r e t j e m in č e t r t e m letniku m a n j š t u d e n t o v (10 - 2 0 ) kot d a n e s (30 - 40). V letu 1966 se je pričel tudi p o d i p l o m s k i študij, ki se je k a s n e j e še razmahnil, d a n e s pa postaja %'se bolj logična oblika i z p o p o l n j e v a n j a najbolj n a d a r j e n i h d i p l o m a n t o v .
T A B E L A 1: Število d i p l o m a n t o v na O d d e l k u za g e o g r a f i j o F F (geografija pod A ) :
O b d o b j e Število d o 1.1940 55 1941 - 1960 197 1961 - 1989 4 0 0 Skupaj 6 5 2
V 70 l e t n e m o b d o b j u je t o r e j visokošolsko i z o b r a z b o z geografijo pod A pridobilo 652 š t u d e n t o v . K t e m u je p o t r e b n o prišteti še okoli 2 0 0 d i p l o m a n t o v , ki s o geografijo študirali k o t B p r e d m e t . D o k t o r a t znanosti je p r i d o b i l o 59 k a n d i d a t o v , magisterij pa 2 7 slušateljev. V 80-ih letih je d i p l o m i r a l o p o v p r e č n o 10 - 15 š t u d e n t o v (1980 - 1988 s k u p a j 135). O b k o n c u šolskega leta 1988/89 je štel O d d e l e k za geografijo 25 zaposle
nih in sicer:
r e d n i univerzitetni profesorji (6): d r . I v a n G a m s , dr. V l a d i m i r K l e m e n č i č , dr. M a t j a ž Jeršič, dr. M i r k o Pak, dr. D a r k o R a d i n j a , dr. I g o r V r i š e r ;
izredni univerzitetni profesorji (2): dr. J u r i j K u n a v e r , dr. F r a n c L o v r e n č a k ; u n i v e r z i t e t n i d o c e n t i (2): dr. Marijan K l e m e n č i č , dr. Duš3n Plut;
u n i v e r z i t e t n i asistenti (4): dr. A n d r e Č e r n e , d r . A n t o n G o s a r , m a g . M a r j a n Bat, Maja
U m e k ;
mladi r a z i s k o v a l c i (2): m a g . T e r e z i j a K i r b u s (v p r e t o k u ) , D a r k o Ogrin (za o b n o v o ) ; n e p e d a g o š k i sodelavci (9): T o n č k a A b b a d , M o j c a Dolgan-Petrič, Ida K n e z , Pavel
M a r k c l j , I r e n a P c t r o š a , T a t j a n a P r e t n a t , T a t j a n a Šifrer, Janja T u r k , Ciril V o j v o d a .
P o m n e n j u S.Ilešiča (1969, s. 241) si je ljubljanska geografska šola s svojim o s r č j e m na U n i v e r z i v 60-ih letih pridobila n a d p o v p r e č e n ugled in n e k e v r s t e v o d i l n o vlogo v j u g o s l o v a n s k i geografiji, s t o p n j e v a l a pa s e je tudi ž i v a h n a m e d n a r o d n a d e j a v n o s t . Š i r o k o r a z v e j a n a z n a n s t v c n o - r a z i s k o v a l n a d e j a v n o s t č l a n o v O d d e l k a je z a r a d i hitre p r e o b r a z b e s l o v e n s k i h pokrajin in p o v e č a n e specializacije raziskovanja segla na n o v a p o d r o č j a : g e o g r a f i j o krasa, f u n k c i j s k o z a s n o v a n o klimatogeografija in hidrogeografi- jo, b i o g e o g r a f i j o , p r o u č e v a n j e n a r a v n i h n e z g o d , p r o u č e v a n j e intenzivnih s p r e m e m b p o d e ž e l j a in m e s t z a r a d i d e a g r a r i z a c i j e , urbanizacije, industrializacije in r a z v o j a turi
z m a , o p r e d e l i t e v in p r o u č e v a n j e n a r o d n o s t n o m e š a n i h p o d r o č i j itd.
V p o v o j n e m o b d o b j u s o se na O d d e l k u p o s t o p o m a izoblikovala r a z i s k o v a l n a geogra
fska p o d r o č j a , ki so dala p e č a t tudi celotni usmeritvi slovenske geografije. N a j o m e nim zlasti:
- h i s t o r i č n e in r e g i o n a l n o g e o g r a f s k e študije (dr.A.Mclik, dr. S. Ilešič, d r . J . M e d v e d , dr.
V . L e b a n ) ;
- a g r a r n a geografija (dr. S.llešič, dr. A.Mclik, dr. J. M e d v e d , dr. V . K l e m e n č i č ) ; - g e o g r a f i j a t u r i z m a (dr. M . Ž a g a r , dr. M. Jcršič, dr. A . G o s a r ) ;
- g e o g r a f i j a k r a s a (dr. I. G a m s , dr. D . R a d i n j a , dr. J. K u n a v c r ) ; - r e g i o n a l n o planiranje (dr.I.Vrišer, dr. A . Č e r n c ) ;
- n a r o d n o s t n a p r o b l e m a t i k a ( d r . V . K l e m e n č i č , dr. M. K l e m e n č i č ) ;
- v a r s t v o okolja z biogeografijo (dr. D . R a d i n j a , dr. I. G a m s , dr. F . L o v r e n č a k , dr. D.
P l u t ) ;
- u r b a n a geografija (dr. M. Pak, dr. I. V r i š e r ) .
Z n a n s t v e n o - r a z i s k o v a l n a in p e d a g o š k a d e j a v n o s t G e o g r a f s k e g a o d d e l k a na F F se je s p r v a r a z m a h n i l a z u s t a n o v i t v i j o I n š t i t u t a za geografijo U n i v e r z e , k o n k r e t n e oblike s o d e l o v a n j a pa so se razširile tudi z že o b s t o j e č i m a g e o g r a f s k i m a institucijama ter z u s t a n o v l j e n i m a g e o g r a f s k i m a o d d e i k o m a v okviru ljubljanske in m a r i b o r s k e p e d a g o š k e a k a d e m i j e (Ilešič, 1978; V r i š e r , T.Šifrcr, 1978).
T r e m o s n o v n i m k a t e d r a m ( r e g i o n a l n a geografija, fizična geografija in d r u ž b e n a g e o g r a f i j a ) s o se pridružile še k a t e d r e za r e g i o n a l n o planiranje , t u r i z e m , v a r s t v o o k o l j a t e r za d i d a k t i k o geografije. V p e d a g o š k i p r o c e s pa so se vključevali tudi p r e d a v a t e l j i s o r o d n i h v e d .
Pri široki pahljači p e d a g o š k e g a dela je p o t r e b n o o m e n i t i tudi b o g a t o i z m e n j a v o p r e d a v a t e l j e v in študentskih ekskurzij iz tujih univerz, na o d d e l k u so pogosti d o m a č i in tuji mladi raziskovalci in že r e n o m i r a n i proučevalci Jugoslavije, člani našega O d d e l k a pa s o pogosti gosti na jugoslovanskih in tujih u n i v e r z a h , na kongresih in p o s v e t o v a njih d o m a in p o svetu. S stažisti-raziskovalci si O d d e l e k zagotavlja n a č r t n e j š o ka
d r o v s k o politiko in krepi p o v e z o v a n j e s p r a k s o , ki se o d r a ž a tudi z v o d e n j e m ali s o d e l o v a n j e m članov O d d e l k a v številnih raziskovalnih projektih n a c i o n a l n e g a in m e d d r ž a v n e g a nivoja (npr.: človek in biosfera, a n t r o p o g e n o p r e o b l i k o v a n j e krasa, g e o m o r f o l o š k a k a r t a Jugoslavije, n a r o d n e manjšine in o d p r t a meja, n a r a v n i viri, poli
c e n t r i č n i regionalni razvoj).
P o s t o p o m a se je izoblikovala o s r e d n j a g e o g r a f s k a knjižnica z v e č kot 30.000 knjižni
mi e n o t a m i , bogata k a r t o g r a f s k a zbirka (z okoli 35.000 zemljevidov), p o s t o p o m a se d o d a t n o o p r e m l j a fizičnogeografski laboratorij, v p e d a g o š k o z n a n s t e v i p r o c e s s e uvaja d e l o z računalniki.
Širša d r u ž b e n a kriza in o b e n e m n e k a t e r i pereči p r o b l e m i g e o g r a f s k e g a študija in razi
s k o v a n j a pa nas tudi o b jubileju silijo k trezni in kritični analizi stanja k o t o s n o v e k iskanju uspešnejših poti slovenske geografije in s a m e g a O d d e l k a . N a n i z a j m o le n e k a t e r e o s r e d n j e dileme. B r e z d v o m a je z m a n j š e v a n j e našega k a d r a v o s n o v n i h in sred
njih šolah kot posledica krčenja p o u k a geografije i z r e d n o p e r e č p r o b l e m , kljub isto
č a s n e m u p o r a s t u g e o g r a f o v na delovnih mestih izven šol ( G a m s , 1983). Ž a l n i m a m o p o d r o b n e e m p i r i č n e analize v z r o k o v za t a k o stanje, ki pa jih m o r a m o v e r j e t n o iskati tudi v načinu g e o g r a f s k e vzgoje in i z o b r a ž e v a n j a , m o r d a celo v p o d z a v e s t n e m pod
c e n j e v a n j u "šolske" geografije. Ali je n a v e d e n o d e j s t v o tudi o d r a z p r e d m e t n e r a z d r o bljenosti, p r e m a j h n e popularizacije geografskih r a z i s k o v a n j , p o m a n j k a n j a n a č r t n e g a s k u p i n s k e g a raziskovanja ? Sodim, da je p o t r e b n a n a č r t n e j š a p e d a g o š k o - raziskovalna strategija O d d e l k a , ki bo znala r a v n o v e s n o uskladiti n e o b h o d n o s t specializacije in p o t r e b n o s t g e o g r a f s k e splošnosti in k o m p l e k s n o s t i . T o v e r j e t n o v v z g o j n o - i z o b r a ž e v a l n e m polju p o m e n i na eni strani logično o r g a n s k o z d r u ž e v a n j e geografskih p r e d m e t o v d v o p r e d m e t n e g a p e d a g o š k e g a študija in p r e t e h t a n o uvajanje e n o p r e d m e t n e n e p e d a g o š k e geografije ter o k r e p i t e v p o d i p l o m s k e g a študija. O b e n e m n a s p r a k s a in a g r e s i v n o s t mejnih ved d o b e s e d n o prisiljuje v s k u p i n s k o delo, kot je že p o t e k a j o č a izdelava p r e p o t r e b n e geografske m o n o g r a f i j e Slovenije in A t l a s a Slovenije, ki iz raz
ličnih v z r o k o v še v e d n o ni ugledal s v e t l o b e . Z a r a d i oraganizacijskih r a z d r o b l j e n o s t i geografije so r e d k e medinstitucijske s k u p n e r a z i s k a v e , p r o j e k t n e p o v e z a v e , z d r u ž e v a n j e n a p o r o v za s m o t r n o z a s n o v a n o , m e d s e b o j n o u s k l a j e n o r a z i s k o v a l n o o p r e m l j e nost in m e d s e b o j n o računalniško p o v e z a n slovenski g e o g r a f s k i informacijski sistem.
V r s t o nalog bi l a h k o uspešno dosegli kljub obstoječi inštitutski razdeljenosti in p o g o s t o prisotni e k s t e n z i v n o s t i raziskovanja.
Z a s k r b l j u j o č e j e d e j s t v o , d a je p o smrti prof. Ilešiča b i s t v e n o u p a d l o z a n i m a n j e in d e l o n a p o d r o č j u r e g i o n a l n o g e o g r a f s k e metodologije in teorije geografije. Ilustrativ
n o je d e j s t v o , d a v sicer sila r a z v e j a n e m u č n e m n a č r t u našega O d d e l k a ni s i n t e t i č n e ga t e o r e t i č n e g a p r e d m e t a . T a k o tudi tu velja u g o t o v i t e v Vrišerja (1983) o zaostajanju c e l o t n e j u g o s l o v a n s k e geografije glede novih k o n c e p t o v k rcintegraciji geografije in p r e n o s u s o d o b n e g a r e g i o n a l n o g e o g r a f s k e g a k o n c e p t a v vse g e o g r a f s k e s f e r e . K l j u b n e k a t e r i m u s p e š n i m p r o d o r o m n a m še ni u s p e l o k o n c e p t u a l n o in m e t o d o l o š k o o p t i m a l n o z d r u ž i t i vse tri g e o g r a f s k e k o m p o n e n t e (fizično, socialno in r e g i o n a l n o ) v z a d o v o l j i v o c e l o t o in c e l o t n o geografijo predstaviti k o t e k s p e r t n o v e d o o p r o s t o r u , pokrajini, o k o l j u , regiji. G r e s e v e d a za dolgotrajen p r o c e s , d o l o č e n o p t i m i z e m pa v z b u j a j o n p r . p o v e z o v a l n o z a s n o v a n e m a g i s t r s k e in d o k t o r s k e t e m e t e r p o s p e š e n o u v a j a n j e s o d o b n i h računalniških tehnik.
Silovitost p r o c e s o v v pokrajinski p r e o b r a z b i Slovenije, Jugoslavije in celega s v e t a , boleče p r e p o z n a v a n j e g e o g r a f s k o pogojenih razvojnih o m e j i t e v ( p r o s t o r , n a r a v n i viri, s a m o č i s t i l n e zmogljivosti) prinaša n o v e izzive v študij in r a z i s k o v a l n o d e l o n a š e g a O d d e l k a in c e l o t n e geografije. G e o g r a f s k a p r a k s a je sicer zavrnila n e k a t e r a najbolj č r n o g l e d a , s e v e d a d o b r o n a m e r n a razmišljanja prof. Ilešiča o blodenju p o p o t e h r a z kraja j o č e g a d u a l i z m a ali pluralizma v slovenski geografiji (Ilešič, 1982). N o v i m e t o d o loško - t e o r e t s k i študijski aplikativni in celo civilizacijsko - eksistenčni izzivi pa p o t r jujejo n e o b h o d n o s t večje i n o v a t i v n e odzivnosti in d o s e ž k o v s l o v e n s k e geografije.
O b r a z č l e n j a n j u zelo a k t u a l n e g a o d n o s a m e d geografijo in v a r s t v o m okolja R a d i n j a (1987) u p r a v i č e n o p o u d a r j a , da v Sloveniji ne p o g r e š a m o le k o m p l e k s n e , r e g i o n a l n e , p r o b l e m s k e ali k a k r š n e d r u g e geografije in z njo p o v e z a n e g a s k u p n e g a dela. P o g r e š a m o tudi poglobljeno, c e l o v i t o in kritično o c e n o n a š e g a dela, t a k o n a v z v e n k o t n a v z n o t e r .
P o s a m e t n a razmišljanja o pomanjkljivosti s l o v e n s k e geografije so se v večji m e r i pojavila v z a č e t k u 70-ih let, v e n d a r celovitejši p r e t r e s u s m e r j e n o s t i s l o v e n s k e g e o g r a fije ni bil o p r a v l j e n (Plut, 1982). Želim, da bi z a t o o b 70. letnici O d d e l k a za geografi
j o na Filozofski fakulteti kritično in d o b r o n a m e r n o spregovorili t a k o o u s p e h i h k o t tudi o kritičnih t o č k a h v študiju in z n a n s t v e n o - r a z i s k o v a l n e m delu.
L I T E R A T U R A
Bohinec V., Savnik R., 1972. K a k o je n a s t a l o g e o g r a f s k o d r u š t v o Slovenije. Geograf
ski vestnik X L I V , Ljubljana, s. 161 - 1 6 5 .
G a m s L, 1983. Stanje in p e r s p e k t i v e s l o v e n s k e r a z i s k o v a l n e geografije. G e o g r a f s k i vestni L V , Ljubljana, s. 9 - 1 8 .
K l e m e n č i č V., 1989. O d d e l k e za geografijo. Z b o r n i k F i l o z o f s k e f a k u l t e t e v Ljubljani 1919 - 1989, Ljubljana, s. 113 - 1 1 7 .
Ilešič S., 1978. P e t d e s e t letnikov G e o g r a f s k e g a v e s t n i k a . G e o g r a f s k i vestnik L, Ljub
ljana, s. 163 - 174.
Ilešič S., 1969. Geografija. P e t d e s e t let s l o v e n s k e u n i v e r z e v Ljubljani, Ljubljana, s.
231 - 2 4 2 .
Ilešič S., 1972. Slovenska geografija v p e t d e s e t i h letih S l o v e n s k e g a g e o g r a f s k e g a dru
štva. G e o g r a f s k i vestnik X L I V , Ljubljana, s.165 - 1 8 0 .
Ilešič S., 1950. Slovenska geografija v 30 letih ljubljanske u n i v e r z e . G e o g r a f s k i vest
nik X X I I , Ljubljana, s.215 - 218.
Plut D., 1982. Geografija - m e d Scilo in K a r i b d o . G e o g r a f s k i o b z o r n i k 3 - 4 , Ljublja
na, s. 31 - 42.
R a z p r a v e o geografiji, 19S1. G e o g r a f s k i vestnik L I H , Ljubljana, s. 85 - 9 2 .
Radinja D., 1987. V a r s t v o okolja in geografija . Z b o r n i k 14. z b o r o v a n j a slovenskih g e o g r a f o v , Postojna, s. 19 - 2 2 .
V r i š e r L, 19S7. R a z v o j n e d i l e m e s u v r e m e n e j u g o s l o v a n s k e geografije. G e o g r a f s k i glasnik X L I X , Z a g r e b , s. 13 - 1 6 .
V r i š e r L, Šifrer T., 1978. G e o g r a f s k a v e d a v Sloveniji.
G e o g r a p h i c a Iugoslavica I, Ljubljana, s. 49 - 58.
Z U M A N L A S S D E S S I E B Z I G J A H R I G E N B E S T E H E N S D E R G E O G R A P H I E - F O R S C H U N G U N D D E S G E O G R A P H I E - U N T E R R I C H T S A N D E R U N I V E R
S I T A T V O N L J U B L J A N A
Dic e r s t c n S c h r i t t e d e r jungcn U n i v e r s i t a t v o n Ljubljana vvaren im J a h r e 1919 z w a r zaghaft, j e d o c h fcst entschlossen den G e o g r a p h i e u n t e r r i c h t a n d e r U n i v e r s i t a t zu gestalten. A r t u r G a v a z z i , cin a n c r k a n n t e r P r o f e s s o r a u s Z a g r e b , w u r d e n a c h Ljublja
na b e r u f e n . U m ihn v e r s a m m c l t e sich c i n e G r u p p e cifriger S t u d e n t c n die t r o t z schle- c h t e n B e d i n g u n g c n fleissig zu a r b e i t e n b e g a n n e n .
D e n n a c h s t c n H o h c p u n k t e r r e i c h t e die slovvenische G c o g r a p h i e als A n t o n Melik z u m G e o g r a p h i e p r o f c s s o r im J a h r e 1927 c r n a n n t vvurde. D i e c r s t e n V e r s u c h e e i n e H c i - m a t k u n d e zu gestalten vvurden u n t e r seiner L e i t u n g cingelcitet. Seit 1933 w u r d e P r o fessor S v e t o z a r Ilešič an d e n zvvciten G e o g r a p h i e l e h r s t u h l b e r u f e n w o r d e n . N a c h e i g e n e n A n g a b e n \vurdcn intensive F o r s c h u n g s v o r h a b e n im R a h m e n d e r G e o - m o r p h o l o g i e , d e r Siedlungsgeographic u n d d e r A g r a r g e o g r a p h i e in den dreissigcn J a h r e n u n t e r n o m m e n .
Erst n a c h d e m I I . \Veltkrieg b e k a m die G c o g r a p h i e , d a m a l s s c h o n ais N a t i o n a l - vvissenschaft a n e r k a n n t , a u c h e n t s p r e c h e n d c R a u m u n d A r b e i t s b e d i n g u n g e n . B e s o n - d e r s n a c h 1959 als P r o f e s s o r V l a d i m i r K l e m e n č i č als d r i t t e r L e h r s t u h l i n h a b c r b e r u f e n
\vurde. In d i e s e Z e i t failt a u c h d a s G r i i n d e n d e s G e o g r a p h i s c h c n I n s t i t u t c s d e r U n i versitat, \vomit a u c h den L c h r s t u h l i n h a b e r n solide MOglichkeitcn fur F o r s c h u n g und L c h r c g e g e b e n w u r d c n . N a c h d e r M e i n u n g v o n P r o f e s s o r Ilešič k o n n t e dic slovveni
sche G c o g r a p h i e d a m a l s als dic fortschrittlichste Jugoslavvicns a n g e s e h e n \vcrden.
Brcit g e f a c h e r t e i n t e r n a t i o n a l e V c r b i n d u n g e n w u r d e n g e g r u n d e t , Studien c i n z e l n e r P r o z c s s e und G e g e n d e n vvurden t h e o r e t i s e h u n d m e t h o d o l o g i s e h fest u n t e r m a u e r t , die Z a h l d e r D i p l o m s t u d e n t e n iibertraf die Z a h l 120.
D e n drei G r u n d l c h r s t i i h l e n fiir die phvsische, r e g i o n a l e u n d H u m a n g e o g r a p h i e folgten die L e h r s t i i h l e fur die R e g i o n a l p l a n u n g , d e n T o u r i s m u s , die Umvvelt und die G e o g r a p h i e d i d a k t i k . Lctzlich \vird a u c h d e n ervvahnten T h e m e n m e h r F o r s c h u n g - sineteressc gevvidmet: d e r M e n s c h und s e i n e Umvvelt vverden studiert, die a n t r o p o g e - nen K a r s t f o r m e n b e s p r o e h e n und die n a t i o n a l e M i n d e r h e i t e n und G r e n z e n e r l a u t c r t . E s vvurden Studien u b e r N a t u r r e s o u r c e n u n d die p o l i z e n t r i s e h e R c g i o n a l - entvvicklung gcfertigt.
Die z u k u n f t i g e G e o g r a p h i e f o r s c h u n g u n d - L e h r e a n d e r A b t e i l u n g fur G c o g r a p h i e d e r U n i v e r s i t a t v o n Ljubljana m o e h t e c x t e n z i e l l e F r a g e n d e s m e n s e h l i c h e n D a s e i n s zu c r i a u t c r n v e r s u e h e n und darzustellcn.
D E L A - i z d a n e številke
1985 Štev.l. Bibliografija v tujini objavljenih del č l a n o v O d d e l k a za geografijo 1945-1984, str. 6 3
N o . l . Bibliographv of A r t i c l e s P u b l i s h e d A b r o a d by t h e M e m b e r s of t h e D e p a r t m e n t of G e o g r a p h y 1945-1984, p . 6 3
1986 Štev.2. G e o g r a f s k o p r o u č e v a n j e uvajanja celične p r o i z v o d n j e na K o r o š k e m , str.
9 8
N o . 2 . G e o g r a p h i c a l R e s e a r c h o n t h e Inital Stages of t h e P r o d u c t i v e U n i t s in C a r i n t h i a , p. 9 8
1986 Štev.3. O r a z m e r j u m e d geografijo in etnologijo, str. 160
No.3. A b o u t t h e R e l a t i o n s h i p betvveen G e o g r a p h y a n d E t n o l o g y , p.160
1987 Štev.4. T e o r i j a in metodologija r e g i o n a l n e geografije, str. 2 4 0 No.4. T h e T h e o r y a n d M e t h o d o l o g y of R e g i o n a l G e o g r a p h y , p. 2 4 0
1987 Štev.5. Socialna geografija in regionalni r a z v o j , str. 2 0 2 No.5. Social G e o g r a p h y a n d R e g i o n a l D e v e l o p m e n t , p . 2 0 2
1989 Štev.6. G e o g r a f i j a in a k t u a l n a v p r a š a n j a p r o s t o r s k e g a r a z v o j a , str. 302 No.6. G e o g r a p h y a n d C u r r e n t O u e s t i o n s of Spatial D e v e l o p m e n t , p. 3 0 2
