Lea Šugman Bohinc
EPISTEMOLOGIJA SOCIALNEGA DELA
UVOD:
KAKO SEM SE SREČALA S KIBERNETIKO IN EPISTEMOLOGIJO
KOT STROKOVNIM OKVIROM OPISOVANJA
Ko sem pred leti začela raziskovati procese, ki m e samo utemeljujejo, konstituirajo, določajo — na primer proučevati zavestne procese, raziskovati raziskovanje, govoriti o j e z i k u , k o m u n i c i r a t i o k o m u n i k a c i j i , spoznavati spoznavanje, razumeti razume
vanje ipd. — sem naletela na problem jezika in metodologije v zvezi s pojmi pojmov, s t.
i. pojmi II. reda. Jezik kibernetike II. reda mi j e bil v p o m o č , ker upošteva prav to krožnost, navidezno paradoksnost pojmov in procesov, ki so samonanašalni (samo- r e f e r e n č n i ) , kar p o m e n i , da n e i z o g i b n o s o d e l u j e j o v n a š i h p o s k u s i h , da b i j i h raziskali — vsako njihovo raziskovanje se torej nujno sprevrže in zaplete v zanko samoraziskovanja.
Proučevanje konceptov II. reda m e je pripeljalo do njihove uporabe v kontekstu psihosocialne pomoči. Tega lahko opišem kot kontekst različnih ravni psihosocialnih interakcij, naravnanih k pomoči klientske- mu sistemu, ravni, ki so vložene ena v drugo na izredno subtilne, samonanašajoče se načine, kar prispeva k izjemni kompleks
n o s t i dogajanja, o z n a č e n e g a s p o j m o m psihosocialne pomoči.
Kibernetike II. reda ne razumem kot še e n e g a , novega, r e s n i č n e j š e g a , b o l j š e g a p o g l e d a , t e o r i j e ali j e z i k a o p i s o v a n j a o m e n j e n e g a dogajanja. Pomeni mi neke vrste metapogled, metateorijo ali metajezik, ki d o p u š č a in o m o g o č a t e r j e m l j e za izhodišče katerikoli osebni pogled, teorijo.
jezik opisovanja. V socialnem delu se vedno znova s r e č u j e m o z o s e b n i m i p o g l e d i , osebnimi teorijami, osebnimi jeziki, skozi katere uporabniki psihosocialne p o m o č i k o n s t i t u i r a j o in vzdržujejo s e b e , svojo življenjsko zgodbo, svojo resničnost. In v psihosocialnih interakcijah smo tudi kot pomagajoči vedno neizogibno udeleženi s svojo lastno o s e b n o zgodbo — kibernetiko II. reda pa lahko uporabimo kot strokovni okvir, ki nam preprečuje pozabiti, da smo vsi u d e l e ž e n c i v s i s t e m u v s e l e j zlasti opisovalci in tolmači samih sebe, svojih specifičnih mest, s katerih opazujemo in pojasnjujemo dogajanje v sistemu.
Kibernetiko II. reda si lahko zamislimo kot komplementarni odnos med metodo
logijo in jezikom, kot stalno odvijajoči se rekurzivni ples med procesi (uporabljeni postopki, interpretiranja, konceptualizi- ranja...) in njihovimi proizvodi (ustvarjene strukture, interpretacije, koncepti...),
metodologija (postopki, procesi,
interpretiranje) t O i jezik (interpretacije, koncepti, struktura)
Ključni pojmi, s katerimi se b o m o srečali pri epistemologiji socialnega dela, so:
• krožnost in • rekurzivnost
• (samo)opisovanje in • (samo)opazo- vanje
• razlikovanje in • interpretiranje
• zaznavanje in • spoznavanje
• komplementarnost proces < - > pro
izvod
• kontekst
• povratna informacija
• sprememba
• razgovor in • razumevanje
• avtonomnost in • odgovornost
• kibernetika I. in II. reda
• epistemologija
• hermenevtika
• socialno delo
• psihosocialna p o m o č
TEMELJI SPOZNAVANJA
OBLIKOVANJE S P O R A Z U M A NA PODLAGI RAZLIČNOSTI
Kako bi si odgovorili na naslednje vpra
šanje, navadno r e z e r v i r a n o za študente f i l o z o f i j e , n a m r e č , k a k o b i o p i s a l i in poimenovali proces, ki je podlaga človeko
v e m u ( o r g a n i z m o v e m u ) s p o z n a v a n j u (zaznavanju, razmišljanju, odločanju...)?
In č e ste si odgovorili na to vprašanje, kako bi svoje stališče podelili s svojimi kolegicami in kolegi in se z njimi dogovorili o skupnem stališču na podlagi vseh indivi
dualnih? Bi se lahko sporazumeli o defini
ciji, s katero se vsi strinjate?
Opisani p r o c e s dogovarjanja bi lahko nadaljevali in na r a z l i č n i h z a p o r e d n i h ravneh razvijali svoje t o l m a č e n j e pojma spoznavanja, tako da bi vedno znova po
delili in s tem preverili svoje razumevanje kolegovega ali kolegičinega razumevanja izbranega pojma. Skozi ta proces se naša i n t e r p r e t a c i j a n e i z o g i b n o s p r e m i n j a — klesti se in oplaja, upira se in popušča, pre- obraža in prečiščuje se pomen, ki ga prida- jamo pojmu, in način, kako skozi svoje razu
mevanje delujemo, in narobe, razvijamo svoje razumevanje na podlagi delovanja.
Poglejmo, kaj so si študentje 3. letnika ( 1 9 9 6 / 9 7 ) sploh predstavljali pod pojmo
ma spoznavanje in spoznanje. Študentje so uvodoma opisali svoje razumevanje teh pojmov kot krožno prepletanje procesov učenja, razlikovanja, primerjanja, čutenja in delovanja z njihovimi različnimi proizvodi, kot so znanja, razlike, primerjave, občutki, misli, dejanja... Pri t e m so si pomagali s primeri, s katerimi so ponazorili svoje poj
movanje, da spoznavanje ni zgolj miselno
dogajanje, ločeno od konkretnega delova
nja. Nekdo se je tako spomnil procesa iz
delovanja lesenega čolna, kjer se prepletajo načrtovanje, preverjanje, oblikovanje...
Na to njihovo razmišljanje ni bilo težko navezati krožne metafore za komplemen
tarnost procesa in proizvoda, kjer določen p r o c e s ( u p o r a b a d o l o č e n e g a p o s t o p k a i n t e r p r e t i r a n j a ) p r i p e l j e do p r o i z v o d a (interpretacija, pojem, čustvo, dejanje...), ki postane podlaga nadaljnjemu procesu, itn.
spoznavanje
( p r o c e s učenja, razlikovanja, primerjanja, čutenja, delovanja)
t O l
spoznanja O J (različni proizvodi: znanja,
j razlike, primerjave, občutki, 1 misli, dejanja...)
Govorimo o t. i. rekurzivnem razvoju opisanega odnosa—gre za spiralo krožnega odnosa med p r o c e s o m in proizvodom z vsakokratnim novim izhodiščem. Biologa H u m b e r t o R. Maturana in F r a n c i s c o J . Varela ( 1 9 8 8 : 2 6 ) to opisujeta z naslednjima aksiomoma:
»Vse delovanje j e spoznavanje in vse spoznavanje je delovanje.«
»Vsako dejanje spoznavanja rodi svet.«
Kakšne interpretacije temeljev spozna
vanja so torej študentje v malih skupinah razvili do ravni, kjer smo proces njihovega m e d s e b o j n e g a dogovarjanja začasno us
tavili? Vsako njihovo o p r e d e l i t e v s e m v nadaljevanju z njihovo p o m o č j o poskušala povezati z o m e n j e n i m i ključnimi pojmi kibernetike II. reda.
( 1 ) Spoznavanje se začne z dvojnostjo — en del mora imeti lastnost samozavedanja, drugi del ima lastnost materije, okolja, objekta. Med enim in drugim obstaja stik, most. Orodje stika so: čutila, reagiranje, nagon... To poteka vzajemno, obojestran
sko. K o n c e p t »kamere« v smislu tretjega očesa, nepristranskosti. Mi ne m o r e m o biti kot kamera, ne m o r e m o dojeti realnosti take, kot j e .
( 2 ) Pretekla spoznanja te pripeljejo do trenutka, ko b o š delčke preteklih dejanj spet ujel v novo spoznanje.
( 3 ) N e z a v e d n o te ž e n e , da s p o z n a š zavedno. Koncepti kot tao, A=B.
( 4 ) Metafora sobe, v kateri ničesar ne vidiš, a se zavedaš sebe. Nekaj iščeš, nekaj otipaš. Nekaj ti mora manjkati, da iščeš, in zunaj mora obstajati nekaj, o b kar zadeneš.
Metafora stika kot spoznanja: Michelan- gelova freska.
( 5 ) Najprej je bila misel, odločitev. Za to j e p o t r e b n o nekaj zunaj. Vprašanje prve misli, vzgiba. Kdaj? Z rojstvom, spočetjem...?
Verovanje. Nekoč j e bilo...
( 1 ) Spoznavanje se začne z dvojnostjo — en del mora imeti lastnost samozavedanja, drugi del ima lastnost materije, okolja, objekta. Med enim in drugim obstaja stik, most. Orodje stika so: čutila, reagiranje, nagon... To poteka vzajemno, obojestran
sko. K o n c e p t »kamere« v smislu tretjega očesa, nepristranskosti. Mi ne m o r e m o biti kot kamera, ne m o r e m o dojeti realnosti take, kot je.
Gregory Bateson meni, da obstoja e n e same entitete ne zaznamo, za našega duha ali zavest je to ne-entiteta, ne(spo)znanka, Kantova (das) Ding an Sich, zvok ploskanja e n e dlani.
Da torej nekaj zaznamo kot nekaj, mo
ramo to nekaj izdvojiti, ločiti, razlikovati od nečesa, kar zaznavamo kot nekaj drugega.
Podlaga spoznavanju je razlikovanje.
Kdo razlikuje? Razlikuje samozavedajoči se opazovalec. Pojem »samozavedajoči se«
se tukaj nanaša na opazovalčevo samorazli- kovanje. Med p r o c e s i razlikovanja ima p o m e m b n o in morda prvotno vlogo samo- razlikovanje, torej razlikovanje s e b e od drugega. Pojma »samozavedanje« in »opazo
vanje« implicirata samorazlikovanje.
Razlikovanje subjekta od objekta temelji na predpostavki, da je subjekt l o č e n od objekta, da subjekt opazuje objekt, kot da bi ta obstajal sam na sebi, zunaj opazujo- čega, kot da lastnosti opazujočega subjekta n e vplivajo na objekt ( p r e d m e t ) njegovega opazovanja. Tako pojmovanje lahko pona
zorimo z metaforo »kamere«, ki nepristran
sko odslikava (reprezentira) realnost »tako, kot je« sama na sebi.
Kako lahko zagovarjamo tako predpo
stavko? Ali bi lahko opazovalec opazoval, če n e bi imel lastnosti, ki mu o m o g o č a j o opazovanje? Kako lahko karkoli trdimo o objektu, ne da bi ga opazovali, in to na sebi lasten n a č i n ? K a k o lahko zagovarjamo stališče, da je objekt ločen (neodvisen) od opazovalca, č e j e opažanje objekta odvisno ravno od tega, ali b o opazovalec nekaj razlikoval in opažal kot objekt? Kako vemo, da tisto, kar mi kot opazovalci opažamo ( r a z l i k u j e m o ) kot objekt, n e opaža ( n e r a z l i k u j e ) nas k o t o b j e k t in s e b e k o t opazovalca, kot subjekt?
Kaj je stik, most med dvema entitetama, ki sami s e b e razlikujeta, opazujeta kot
»subjekt« in ki ena drugo razlikujeta, opa
zujeta, obravnavata kot »objekt«? Morda to, da sta o b e aktivno udeleženi, soodvisni v sistemu svojega opazovanja?
Kaj pomeni koncept realnosti take, kot je? Ko opazujemo, razlikujemo (spozna
v a m o ) nekaj kot s e b e , kot drugega, kot predmete, dogodke, kot svet, kot realnost.
Vsaka realnost je izraz (funkcija) opazoval
čevega opazovanja (razlikovanja, spozna
vanja). Ali lahko karkoli z gotovostjo trdimo o čemerkoli, česar ne opazujemo, na primer o »realnosti na sebi«?
( 2 ) Pretekla spoznanja te pripeljejo do trenutka, ko b o š delčke preteklih dejanj spet ujel v novo spoznanje.
Pretekla spoznanja, doživetja, interpre
tacije se rekurzivno vgrajujejo kot podlaga naslednjim p r o c e s o m spoznavanja, doživ
ljanja in njihovim proizvodom — novim spoznanjem, doživetjem, interpretacijam.
Že dolgo časa j e aktualno vprašanje narave zaznavnih ključev, prek katerih človek sprejema informacije, ki vplivajo na oblikovanje njegovih zaznav. Tako imeno
vani procesi »bottom-up« (ki vplivajo od spodaj n a v z g o r ) se n a n a š a j o na v p l i v teksture, stereoskopije, senc idr. tovrstnih perceptivnih ključev (»molekularni« pri
stop), procesi »top-dowm (ki delujejo od
Zgoraj navzdol) pa označujejo vpliv pre
teklih izkušenj in znanja na človekovo zaznavo (»molarni«, »shematski«, »konte- kstualni« pristop). K i b e r n e t i č n o razume
vanje j e b l i ž e p e r s p e k t i v i »top-doivn«
(Gardner 1985: 1 2 6 ) .
V t e m k o n t e k s t u j e p o m e m b n o tudi razumevanje avtorjev Maturana in Varela, da j e s p o m i n n a doživetje v s e l e j novo doživetje.
(3) Nezavedno te žene, da spoznaš zavedno. Koncepti kot tao, A=B.
Obstajajo različne interpretacije pojmov zavestno in nezavedno (izvirna raba poj
mov: Leibniz in zlasti Freud). Kibernetični model (Barnes 1 9 9 4 ) razširja in nadgrajuje d u a l i s t i č n o p r e d s t a v o n e z a v e d n e g a in zavestnega z zamišljanjem različnih rekur- zivnih ravni i n t e r p r e t a t i v n e aktivnosti, ravni, ki so v l o ž e n e e n a v drugo kakor l e s e n e ruske b a b u š k e . P r o c e s interpre
tiranja je »nezaveden«, ko njegovi proizvodi še niso predmet namerne (zavestne, odlo
č e n e ) refleksije. Tako je na primer od stanja v sanjanju do našega razmišljanja o sanjah ali c e l o našega p o r o č a n j a o njih p r o c e s našega interpretiranja prešel različne re- kurzivne ravni (interpretacije interpretacij interpretacij...).
Tudi po omenjenem kibernetičnem mo
delu »nezavedno« predhodi »zavednemu«
oziroma j e slednje vgrajeno, v l o ž e n o v prvega, vendar j e prehod med njima samo stvar različnega reda interpretiranja.
Tao kot metafora stanja nerazlikovanja (neimenovanja), ki predhodi vsakemu raz
likovanju, opažanju, spoznavanju. Imeno
vati kaj p o m e n i razlikovati dotlej neraz- likovano, opažati dotlej neprepoznano.
Z vidika razlike med stanjem nerazliko
vanja (neimenovanja) in stanjem razliko
vanja (imenovanja, opazovanja) so razlike med razlikovanji (imeni, opažanji) nepo
membne; od tod A=B.
(4) Metafora sobe, v kateri ničesar ne vidiš, a se zavedaš sebe. Nekaj iščeš, nekaj
otipaš. Nekaj ti mora manjkati, da iščeš, in zunaj mora obstajati nekaj, ob kar zadeneš. Metafora stika kot spoznanja:
Michelangelova freska.
Soba kot stanje nerazlikovanja, v kate
rega zareže prvo razlikovanje, samoraz- likovanje, in z njim razlikovanje drugega, razlikovanje n e č e s a kot p r e d m e t a , t e r njegovo prepoznanje (»nekaj otipaš«). Za razlikovanje, za opazovanje sta potrebni dve e n t i t e t i , o b i č a j n a j e p r e d p o s t a v k a , da subjekt razlikuje, opazuje objekt. Stik kot spoznanje, morda kot razumevanje, da sta opazovalec in opazovano del istega sistema opazovanja.
(5) Najprej je bila misel, odločitev. Za toje potrebno nekaj zunaj. Vprašanje prve misli, vzgiba. Kdaj? Z rojstvom, spo
četjem...? Verovanje. Nekoč je bilo...
Najprej j e bilo razlikovanje. Šele z raz
likovanjem spoznavamo, vsako dejanje raz
likovanja, spoznavanja »rodi« svet, realnost.
(»Pred« razlikovanjem pomeni pred časom, p r o s t o r o m , p o m e n i n i č , n e i m e n o v a n o , nerazlikovano, tao?) Razlikovanje zahteva dvoje entitet, kar smo si navajeni razlagati kot »znotraj« in »zunaj«, kot »subjekt« in
»objekt«. Kdaj, kje se začne prvo razliko
vanje? S samorazlikovanjem? Tudi odgovor na vprašanje, kdaj se začne prvo razliko
vanje, je naše razlikovanje, ki bi lahko bilo tudi drugačno. Odgovor je (kakor) vero
vanje. Vsa verovanja postavijo referenčno točko izhodišča kot začetka razlikovanja, imenovanja — »nekoč je bila Beseda...«.
Na podlagi predstavljenih skupinskih opredelitev temeljev spoznavanja in mojih r e f l e k s i j nanje so se š t u d e n t j e v vsaki skupini znova dogovorili o skupni definiciji t e m e l j e v spoznavanja in to posredovali drugim.
( 1 ) Na začetku je tao, vse = nič.
V središču se pojavi točka zavesti, okrog katere so predmeti (zavesti).
Vsak predmet zavesti ima svojo zavest, okrog so spet predmeti zavesti.
Kot o c e a n z valovi, ki se opazujejo, spoznavajo, tvorijo razlikovanja.
( 2 ) Subjekt j e sam sebi objekt spozna
vanja.
Ni nujno, da se zavedam vseh spoznanj, v skladu s katerimi delujem.
V rutinskem ponavljanju nekega dejanja se (lahko) rodi novo spoznanje.
Metafora: odnos med slikarjem in njego
vo sliko. Slikar slika, to j e subjektivni pro
ces, ko pa se odmakne od slike, ta postane p r e d m e t njegovega spoznavanja.
( 3 ) Vem, da vem, da nič ne vem. Ker če (ko) vem, ne vem, č e (da) vem.
( 4 ) Če j e spoznavanje u t e m e l j e n o na razlikovanju, se ne morem do konca spo
znati — vedno nova razlikovanja.
Spoznavanje j e zelo težko delo: kot č e bi hoteli sami sebe dvigniti za vezalko.
Spoznavanje je kakor reka, ki t e č e in preoblikuje pokrajino, o b e n e m pa pokra
jina oblikuje tok reke.
( 5 ) Metafora gosenice in metulja: kar j e k o n e c življenja za gosenico, je začetek za metulja.
Naše skupno dogovarjanje in razvijanje razumevanja k o n c e p t a temeljev spozna
vanja na tej točki ustavimo z zavedanjem, da bi lahko opisani proces nadaljevali do ravni, kjer bi se vsi študentje strinjali z dogovorjeno definicijo.
EKSPERIMENTI Z ZAZNAVO
KOT PODLAGA ZNANOSTI EPISTEMOLOGIJE
ZNANOST E P I S T E M O L O G I J E
Epistemologijo si razlagamo kot temeljne predpostavke, na podlagi katerih spozna
vamo skozi delovanje in delujemo skozi spoznavanje. P o m e m b e n j e p o j e m epi- s t e m o l o š k e s p r e m e m b e . Bateson ( 1 9 9 7 ) o p i s u j e p r i z a d e v a n j e z n a n o s t i e p i s t e - mologije določiti, kaj in »kako d o l o č e n i organizmi... spoznavajo, razmišljajo in odločajo« ( p o Keeneyu 1985: 12).
George Spencer Brov^n ( 1 9 6 9 ; po Kee- neyu 1985:18-21; ali Spencer Brown, 1 9 7 3 ) namesto o temeljnih predpostavkah govori o človekovem razlikovanju kot izhodišču vsake njegove e p i s t e m o l o g i j e in na tej
osnovi vsake akcije, opisa, zaznave, misli, odločitve...
O g l e j m o si e t i m o l o š k o ozadje p o j m a epistemologija: epi (gr. iznad, zgoraj) + istamai (gr. stati, nahajati se, biti trden, stabilen) + logos (gr. beseda, jezik govor, nauk o ) = e p i s t e m o l o g i j a kot »jezik, na katerem stojimo« (Barnes 1994: 1 0 8 ) .
Von Foerster ( 1 9 9 0 : 1 3 ) se tako poigrava z etimologijo pojma epistemologija: besedo epistemein (gr. u p o r a b a za u m e v a n j e , veščost v obrti oz. v intelektualnem smislu razumevanje, gnosis) naveže na angleško besedo under(upper-)standing oz. nemško verstehen ( r a z u m e v a n j e ) . Z združitvijo pomenov o b e h izrazov avtor izpelje izraz epistemologija kot »znanost, proučevanje, teorija razumevanja«, s čimer premesti njen p o m e n od ( o b i č a j n e g a tolmačenja k o t )
»spoznanja, vedenja« k »razumevanju«.
Epistemologija kot znanost p r o u č u j e strukturno pogojeno in določeno vsebino ter način zaznavanja, razmišljanja, vero
vanja, odločanja in znanja živega organizma (Barnes 1994: 8 6 - 8 7 ) . Na podlagi Barneso- vega razlikovanja materialnega in formal
nega koncepta epistemologije lahko razli
kujemo eksperimentalno epistemologijo in epistemologijo epistemologije ali kiberne
tiko epistemologije:
a) eksperimentalna epistemologija raziskuje biološko strukturo organizma, ki zagotavlja v s e b i n o in n a č i n n j e g o v e g a spoznavanja in delovanja;
b ) kibernetika epistemologije proučuje jezik, razumevanje živih bitij, ki z razliko
vanjem, interpretiranjem — skozi imeno
vanje, kategoriziranje, konceptualiziranje —
»oživljajo« predmete, da jih lahko zaznajo, o njih mislijo, z njimi ravnajo
E K S P E R I M E N T I Z ZAZNAVO ( E K S P E R I M E N T A L N A EPISTEMOLOGIJA) Nevrofiziologi in b i o l o g i , npr. Lettvin, Maturana, McCulloch in Pitts ( 1 9 5 9 ) ali Hubel in Weissel ( 1 9 6 8 ) (po Naranjo, Orn- stein 1 9 7 3 ) so eksperimentalno dokazali, da čutila živih bitij zaradi p o t r e b e bio
loškega preživetja vrste delujejo kot sistem redukcije in poenostavljanja input »infor-
macije«, kar o m o g o č a le redkim dražljajem dostop do organizmove zaznave.
Znameniti so različni e k s p e r i m e n t i z žabo — rezultati kažejo, da struktura očesa žabe omejuje njeno zaznavo le na štiri tipe v i d n e aktivnosti; e k s p e r i m e n t a t o r j i so opisali zaznavo kontrasta, premika, pomra
čitve in konveksnosti. Kot sta ugotovila Maturana in Varela ( 1 9 5 9 ) , na zaznavo žabe n e vpliva p o m e m b n o le struktura očesa, ampak tudi njeno razmerje z ostalimi deli organizma ( 1 9 8 8 : 1 2 5 - 1 2 6 ) . Raziskave tudi kažejo, da višji stopnji razvoja organizma ustreza večja stopnja selektivnega narav
navanja, uglaševanja, prilagajanja. Tako se npr. riba s kirurško obrnjenimi očmi nikdar ne privadi novemu gledanju sveta, človek z o b r n j e n i m i o č e s n i m i lečami pa se novi perspektivi že po nekaj tednih prilagodi in se nauči delovati v tako »spremenjenem«
svetu — njegov čutilni sistem j e zmožen s a m o n a r a v n a v a n j a ( N a r a n j o , O r n s t e i n
1973).
Kognitivni psihologi (transakcionalisti — konstruktivisti) so eksperimentalno doka
zali, da človekova zaznava ni registracija
»zunanje resničnosti«, ampak konstrukcija (interpretacija) »stabilne osebne resnično
sti«, torej na (epistemoloških) predpostav
kah utemeljen proces.
Znani so eksperimenti Adelberta Amesa ml. ( 1 9 5 1 ; po Ittelsonu in Kilpatricku v Ornstein 1 9 7 3 ) , na podlagi katerih avtor predlaga razlago človekove zaznave kot procesa, s katerim se svet vsakega posa
meznika »ustvarja« pri »ravnanju z okoljem«.
Na tak način se oblikuje naša zaznava oz.
p r e s o j a o d d a l j e n o s t i ( e k s p e r i m e n t i z dvema različno osvetljenima in različno nameščenima točkama ali z dvema različno osvetljenima, različno velikima in različno n a m e š č e n i m a b a l o n o m a ) . P o m e m b n a je tudi zveza med človekovo zaznavo odda
ljenosti in njegovo zaznavo lastnosti pred
metov (poskusi z očali z anisokoničnimi lečami — te so zasnovali na podlagi izkušenj s pacienti z anisokonijo, kjer oblikujejo v e n e m oz. d r u g e m o č e s u mrežnični sliki različne v e l i k o s t i ) . Raziskovalcem se j e posrečilo razširiti svoja proučevanja tudi na k o m p l e k s n e j š e z a z n a v n e s i t u a c i j e , ki vključujejo gibanje (eksperiment z izkriv
ljeno, trapezoidalno sobo).
Ittelson in Kilpatrick menita, da opazo
valec nezavedno povezuje dražljajsko obli
ko z neke vrste uteženim povprečjem prete
klih posledic dejanj, ki so v zvezi s to obliko.
»Izbrana« posamezna zaznava j e v končni stopnji tista, ki ima najboljšo napovedno vrednost — ugotovljeno na podlagi pretek
lih izkušenj posameznika — za delovanje in uresničevanje namenov organizma.
Avtorja sklepata:
• Opazovalec b o neznano zunanjo kon
figuracijo, ki oddaja e n a k o m r e ž n i č n o obliko kot kakšna druga pojavna forma, s katero j e vajen ravnati, zaznal kot znano konfiguracijo.
• Ko opazovalec preverja svojo razlago n e z n a n e konfiguracije in s p o z n a svojo zmoto, se njegova zaznava spremeni, čeprav j e o s t a l a dražljajska o b l i k a na o č e s n i mrežnici nespremenjena.
Naša zaznava je stabilna kljub očesnemu tremorju (utrip oči vsako sekundo). Če bi človek r e s n i č n o »videl« »slike« na svoji mrežnici, bi bil njegov vidni svet vsako sekundo drugačen, pa tudi siromašnejši ( u t e m e l j e n le na kodiranih e l e k t r i č n i h signalih). P o m e m b n o vlogo igra katego- rialni sistem in output možganov, ki ko
dirane električne signale nato interpretira kot predmete z zelo drugačnimi in nepri
m e r n o b o g a t e j š i m i , k o m p l e k s n e j š i m i lastnosti od optičnih slik v očeh. Človek pa
»vidi«, tudi kadar ni zunanjega svetlobnega dražljaja, a pride do vzburjenja možgan
skega središča za vid.
E K S P E R I M E N T I Z ZAZNAVO ( K I B E R N E T I K A E P I S T E M O L O G I J E ) Že omenjeni kibernetični model (Barnes
1994) razvoja interpretativne (mentalne) aktivnosti lahko u p o r a b i m o kot m o d e l rekurzivnega razvoja zaznave (kognitivne a k t i v n o s t i ) skozi r a z l i č n e k r o ž n e ravni i n t e r p r e t i r a n j a , k o n s t r u i r a n j a , k a t e g o - riziranja, konceptualiziranja, modeliranja — torej urejanja in osmišljanja dražljajev, ki so d o s t o p n i č l o v e k o v i b i o l o š k i s t r u k t u r i (čutila) in ki imajo značaj informacije. Po Batesonu ( 1 9 8 0 : 108-111) j e informacija
novica o razliki oz. razlika, ki vzbudi razliko, oz. učinkovita razlika v primerjavi z zgolj potencialno razliko.
Med najbolj znane raziskovalce, ki so izvedli š t e v i l n e d o m i s e l n e p s i h o l o š k e e k s p e r i m e n t e s č l o v e k o v o zaznavo in drugimi kognitivnimi p r o c e s i , sodijo J . Piaget, G. Kelly, J . Bruner, F. Heider, H.
Kelley, L. Festinger idr. Taka j e bila npr.
raziskava, ki so j o izvedli Bruner, Postman in Rodriguez ( 1 9 5 7 ) o učinku dobro nauče
nih kategorij — šlo je za barve in like igralnih kart — na vsebine zaznave. Poskusne osebe niso opazile, da barve nekaterih igralnih kart niso usklajene z liki, dokler jih ni vodja eksperimenta na to opozoril.
Ta in mnogi drugi eksperimenti govorijo v prid hipotezi, da j e človekova zaznava, kognicija, zavest konstrukcija ali interpre
tacija (stvaritev, izum, tolmačenje, razume
vanje), ne pa registracija ali reprezentacija (zapis, odslikava, odkritje, spoznanje) tiste
ga dela dražljajske stvarnosti (potencialnih in učinkovitih razlik), ki j o biološka struk
tura naših čutil sploh o m o g o č a zaznati.
Zagovarjanje te h i p o t e z e ima izredne posledice za (psihosocialno — svetovalno, t e r a p e v t s k o ) delo z ljudmi, saj predpo
stavljamo, da se lahko s s p r e m e m b o narave p r o c e s o v interpretiranja, konstruiranja človekova zaznava, kognicija spreminja.
Različni psihofiziološki dejavniki omo
gočajo in sprožajo tako spremembo, torej reinterpretiranje oz. rekonstrukturiranje, n e k e vrste samonaravnavanje človekove zaznave, kognicije, zavesti (Ornstein 1973):
• Potrebe, namere in težnje p o s a meznika povečujejo njegovo občutljivost ter dovzetnost za d o l o č e n vidik ali del okolja (tako npr. znojenje poleti poveča potrebo po slani hrani; med čakanjem na prijatelja je oseba bolj občutljiva za navadno neopažene dražljaje oz. potencialne razlike in prijatelja opazi prej, kot č e ne bi bila naravnana nanj).
• Pretekle izkušnje posameznika pri
redijo p r o c e s sprejemanja dražljajev oz.
učinkovitih razlik (Jnput proces), tako da lahko oseba sestavlja ali gradi neko podobo že na podlagi majhne k o l i č i n e sprejete (input^ informacije (tako je npr. študentka navedla svoje doživetje, kako si je želela
pomaranč, prišla domov, stopila v shrambo, s e g l a na p o l i c o , k j e r n a v a d n o h r a n i j o pomaranče, prepoznala in vzela eno, si j o olupila in začela jesti — nenadoma se ji je okus zazdel čuden, n i č p o d o b e n poma
rančnemu, še enkrat je pogledala sadež in ugotovila, da sploh ne gre za pomarančo, temveč za nek, njej doslej neznan sadež;
pozneje se j e izkazalo, da gre za p o s e b n o s o r t o k r i ž a n c a , ki n i t o l i k o p o d o b e n pomaranči, da bi ju bilo težko razlikovati).
• Pričakovanje prihodnjih dogodkov pri p o s a m e z n i k u naravnava, k o n s t r u i r a njegovo zavest oz. zaznavo (spomnimo se npr. knjižne junakinje Pestrne, ki se j e pre
strašena vračala ponoči skozi gozd domov in v vsakem grmu, štoru, veji, kamnu...
prepoznavala najrazličnejše pošasti).
• Izključevanje stalnic iz polja zavesti posameznika (t. j . , tiste rekurzivne ravni interpretiranja, kjer namerno reflektiramo svoje interpretacije — občutke, misli...) — habituacija in avtomatizacija ( g i b i n e k e s p r e t n o s t i , npr. s m u č a n j a ali š o f i r a n j a avtomobila, ki so na začetku učenja polno zaposlovali posameznikovo zavestno pozor
nost, postanejo z napredovanjem in uče
njem tako naučeni, poznani, navajeni in avtomatični, da se jih oseba ne zaveda več;
na p o d o b e n način se človek navadi tik
takanja ure, brnenja motorja, predmetov o b vsakdanji poti v šolo ali na delo itn.)
E k s p e r i m e n t a l n o p r o u č e v a n j e člove
kove habituacije na stalni, ponavljajoči se dražljaj (učinkovito razliko, informacijo, kot je npr. plosk dlani) j e pokazalo, da se npr.
kožna upornost vse manj spreminja in se p o d o l o č e n e m številu ponovitev dražljaja s p l o h n e s p r e m e n i v e č — koža se t e g a dražljaja »navadi« (dražljaj se iz učinkovite r a z l i k e s p r e m e n i v zgolj p o t e n c i a l n o razliko). Navajenost in nespremenjenost telesnega odgovora traja toliko časa, dokler se n e p o j a v i n a j m a n j š a s p r e m e m b a v dražljaju, ki v tistem hipu ponovno stopi v zavest (iz potencialne razlike se spremeni v učinkovito razliko) in izzove odgovor.
Ornsteinova razlaga opisanega mehanizma je, da mora človek zaradi eksistencialne nujnosti razlikovati med neprekinjenimi, stalnimi — »varnimi« dražljaji in s preži
vetjem povezanimi dražljaji, zato naj bi
razvil čutilni sistem, ki se odziva predvsem na spremembe v okolju.
• Učinek »Bowery El« (Kari P r i b r a m 1 9 6 9 , po O r n s t e i n u 1 9 7 3 ) j e oznaka za pojav, ko se ljudje tako navadijo nekega dražljaja (učinkovite razlike, informacije), da se tudi p o njegovem p r e n e h a n j u še n a p r e j odzivajo, kot da bi se še v e d n o ponavljal (tako so po ukinitvi železniške proge v Nev^ Yorku, kjer j e prej vsak večer vozil vlak, ljudje še dolgo poročali o zvokih, tatovih itn. v tem času)
• »FUrstov« učinek (Charles Fiirst 1971;
p o Ornsteinu 1 9 7 3 ) so poimenovali doga
janje, ko začne človek stvari, ki jih j e že neštetokrat videl, gledati na vedno enak način in to tako v p r e n e s e n e m kot v do
b e s e d n e m p o m e n u : č e n a m r e č o s e b i kažejo isti vidni dražljaj, p o s t a n e n j e n o očesno gibanje vse bolj stereotipno.
• Učinek »kognitivne slepe pege« (Matu
rana, Varela 1 9 8 8 ) je pojem, ki ga avtorja u p o r a b l j a t a k o t a n a l o g i j o n e v r o f i z i o - loškemu u č i n k u anatomskega m e s t a na mrežnici, kjer ni čutnih receptorjev—kadar slika pade na slepo pego na mrežnici, n e vidimo (sami lahko izvedemo eksperiment, kjer list — z narisanima krogom in križem v isti ravnini in v določeni oddaljenosti desno od kroga — počasi približujemo obrazu, pri č e m e r opazujemo križ s pokritim levim očesom: pri razdalji okrog 2 5 cm slika kroga nenadoma izgine iz vidnega polja).
Maturana in Varela ( 1 9 8 8 : 1 7 - 2 3 , 2 4 2 ) se sprašujeta, zakaj ta »luknja« (diskontinui- teta) ni stalno prisotna v našem vidnem doživetju sveta? Ponujata zelo bistroumen odgovor, da je naše vidno doživetje vedno sklenjeno — stalno prisotne diskontinuitete n e zaznamo, ker ne vidimo, da ne vidimo.
Stališče avtorjev j e , da spoznavanje im
plicira kognitivne slepe pege, torej mesta v n a š e m spoznavanju, kjer n e le, da n e vidimo, ampak predvsem ne vidimo, da n e vidimo. Ta mesta lahko naredimo »vidna«
le tako, da tvorimo druge slepe pege.
Primer kognitivne slepe pege j e lahko vsak navajeni način doživljanja, zaznavanja, spoznavanja oz. interpretiranja, ki postane zaradi svoje stalnosti tako samoumeven, da ga ne zaznavamo oz. se ga ne zavedamo, dokler se nadaljuje (postane potencialna
razlika, informacija) in se ga ovemo šele o b njegovi z a d o s t n i s p r e m e m b i ( p o s t a n e učinkovita razlika, informacija).
RAZVOJ IN ZNAČILNOSTI ČLOVEKOVE ZAZNAVE (POVZETEK, ORNSTEIN 1973)
1. Človekova čutila razlikujejo oz. spre
jemajo dražljajski input oz. informacije (učinkovite razlike, p o g o j e n e z biološko strukturo čutil), vendar je njihova biološka struktura taka, da zavržejo glavnino dra- žljajske stvarnosti ( c e l o t n i n a b o r poten
cialnih razlik) — reducirajo in poenostavijo njeno kompleksnost, da sploh kaj zaznajo.
2. Človek ima sposobnost in lastnost še n a d a l j e r a z l i k o v a t i , š e b o l j o m e j i t i in preoblikovati i n f o r m a c i j e , ki jih zazna, zmožen ( s e ) j e »reinterpretirati«, »rekon
struirati«, »reprogramirati«.
3 . Pri tem igra p o m e m b n o vlogo delova
nje človekovih možganov, katerih output ne vpliva le povratno na dražljajski (informa
cijski) input, temveč ga (lahko) tudi določa.
4. Človek namreč razlikuje, interpretira, konstruira (gradi opise, modele, predstave sveta) in spet razlikuje, r e i n t e r p r e t i r a , r e k o n s t r u i r a ( p r i l a g a j a č u t n i — infor
macijski — input tem opisom, modelom...).
Če ugotovi neskladje med svojimi dose
d a n j i m i razlikovanji, i n t e r p r e t a c i j a m i (opisi, predstavami, m o d e l i ) in novimi izkušnjami, lahko svoja razlikovanja, svoje interpretacije (opise, predstave, modele) popravi in spremeni.
5. Človek (znova) razlikuje, (re)inter- pretira, (re)konstruira — naravnava, ugla- šuje svojo zaznavo na podlagi preteklih izkušenj, pričakovanj in potreb, teženj in namer. To s p o s o b n o s t uporablja tudi za izključevanje stalnic iz polja svoje zavesti.
Pojav j e znan kot »habituacija« oz. »avto
matizacija«, o m o g o č a pa ga z n a č i l n o s t človekovih čutil in osrednjega živčnega sistema, da še n a p r e j s e l e k c i o n i r a j o in gradijo dražljajski input (informacije oz.
u č i n k o v i t e r a z l i k e , ki so z a r a d i s v o j e s t a l n o s t i in n e s p r e m e n l j i v o s t i p o s t a l e
»neinformacije« oz. »neučinkovite«, poten
cialne razlike) tako, da se odzivajo zlasti na
n j e g o v e s p r e m e m b e ( š e l e s p r e m e m b a
»neučinkovite« razlike spet povzroči infor
macijo, t. j . , učinkovito razliko).
6. Človekovo zaznavanje j e zato vza
j e m e n interaktiven p r o c e s med okoljem ( p o t e n c i a l n o dražljajsko stvarnostjo, naj
prej z biološko strukturo, p o t e m pa še z nadaljnjimi m e h a n i z m i razlikovanja oz.
interpretiranja s e l e k c i o n i r a n o ) in posa
m e z n i k o v i m i stalno k o r i g i r a n i m i razli
kovanji, interpretacijami, konstrukcijami, opisi, modeli... sveta.
7. Človek t o r e j s e l e k c i o n i r a ( č u t n i ) input, se naravnava na ustrezen (možgan
ski) output, kategorizira in gradi svojo zaznavo na podlagi svojih interpretacij — svojih sedanjih in preteklih izkušenj, svojih m i s l i in č u s t v e n i h stanj, svojih t e ž e n j , p o t r e b in p r i č a k o v a n j , s v o j e g a j e z i k a , o s e b n e zgodovine in d r u ž b e n i h in kul
turnih interpretacij, razlikovanj, določil.
EPISTEMOLOGIJA OPAZOVANJA VJEZIKU KIBERNETIKE 1. IN II. REDA
P r e d e n s p r e g o v o r i m o o m o d e l u kiber
netike I. in II. reda, si poglejmo, kakšno so asociacije študentov na pojem kibernetike,
potem ko so se do 3. letnika že srečali z njim pri nekaterih predmetih. Vsako od asociacij študentov j e mogoče umestiti v model e n e ali druge kibernetike, še zlasti pa kiber
netike II. reda (gl. preglednico spodaj).
P r e d p o s t a v i m o , da obstaja svet »tam zunaj«, svet, ki j e p r e d m e t našega, torej subjektovega opazovanja, svet, ki obstoji sam na sebi in ga j e m o g o č e odkrivati ter ga bolj ali manj verno duševno odslikavati...
Tako opredeljeni svet j e lahko osebni svet klientskega sistema (posameznika, para, družine, skupnosti, institucije) ali družbeni svet, svet države, planeta, vesolja...
Naše opisovanje tako o p r e d e l j e n e g a sveta lahko ponazorimo z modelom kiber
netike I. reda, ki j e kibernetika opazovanih s i s t e m o v (von F o e r s t e r ) . Zakaj »opazo
vanih«? Zato, ker se postavljamo v položaj
»nepristranskega« opazovalca, ki opazuje svet »tam zunaj« na tak način, da »prepo
znava« dogodke, ki so videti med s e b o j p o v e z a n i v s m i s e l e n niz oz. c e l o t o . V f i z i k a l n e m j e z i k u b i t e m m e d s e b o j n o p o v e z a n i m d o g o d k o m r e k l i v z r o k i in p o s l e d i c e , r a č u n a l n i š k i j e z i k g o v o r i o inputih in outputih, matematiki opisujejo o d v i s n e i n n e o d v i s n e s p r e m e n l j i v k e , psihologi raziskujejo povezave med npr.
motivacijo in vedenjem ali med osebnostno strukturo in vedenjem itn. Opazovani svet oz. sistem odkrivamo, opisujemo in z njim ravnamo tako, da odkrivamo ter opisujemo odnos med dvema ali več takimi dogodki, m e d inputom in outputom. Za nadzo
rovanje njunega odnosa ( č e npr. želimo vzdrževati neko nastavljeno merno količino
— temperaturo zraka, višino vodne gladine, število izdelanih proizvodov) si opazovalci pomagamo z mehanizmi povratne zveze.
Delovanje takega sistema si lahko pona
zorimo s predstavo č r n e škatle, v katero na eni strani vodi tisto, kar vanjo vložimo, torej input (klientova motivacija, potreba, pri
čakovanje, osebnostna poteza...), iz nje pa na drugi strani izhaja rezultat delovanja si
stema, output (vedenje, čustvo, zaznava...).
V škatli se zgodi transformacija inputa v output, p r o c e s , ki označuje o d n o s oz.
v z o r e c povezanosti m e d o b e m a dogod
koma. Glanville ( 1 9 8 2 : 1 ) navaja Ashbyjevo ( 1 9 5 6 ) razumevanje črne škatle kot česar
koli neznanega, kar opazujemo. Pri tem naj b i si č l o v e k p r i z a d e v a l u s t v a r i t i t a k e kognitivne opise črnih škatel, da bodo te videti znane, metaforično bele.
Oglejmo si običajno shemo č r n e škatle, v kateri »I« pomeni input. O« pa output.
Slika 1:
Čeprav smo kot opazovalci nagnjeni k predpostavki, da skozi opazovanje odkri
v a m o d a n e o z . d e j a n s k e o d n o s e m e d dogodki, pa Glanville trdi, da na č r n o škatlo p r a v z a p r a v s k l e p a m o na p o d l a g i n a š e s p o s o b n o s t i p r e p o z n a t i s p r e m e m b o v zaznanih signalih. Opaženo razliko pripi
s u j e m o zakonitosti ali v z o r c u transfor
m a c i j e m e d e n i m , »začetnim« s i g n a l o m (inputom^ in drugim, »končnim« signalom (outputom). Z g r a d i m o t o r e j o p i s t e g a procesa in preizkušamo veljavnost svojega opisa: p o t e m ko m n o g o k r a t p o n o v i m o določene že opazovane inpute, poskušamo napovedati, kakšni b o d o njihovi pripa
dajoči outputi, in preverjamo, če se naše
napovedi skladajo z dejanskimi rezultati. V takem primeru se nam potrdi veljavnost opaženega vzorca povezave med inputom in outputom.
Zanima pa nas tudi, ali se bo naš opis delovanja sistema potrdil tudi takrat, ko b o m o v sistem vložili povsem nov input. V t e m p r i m e r u b i s e n a m p o t r d i l a tudi posplošitev opaženega vzorca povezanosti na p o d o b n e , a še n e o p a ž e n e zveze med inputom in outputom. O k i b e r n e t i č n e m sistemu govorimo, kadar uporabimo out
put kot novi input, namreč kot povratno informacijo, ki nas obvešča o smeri delo
vanja sistema in na podlagi katere lahko uravnavamo njegovo delovanje.
Wiener ( 1 9 4 8 , v: 1964: 2 9 ) je uporabil izraz kibernetika, ki izvira iz grške besede kubernetes, »krmar« (od tod tudi »guver
ner« oz. »upravitelj«). Podlaga znanosti kibernetike je ideja, da vzorec organizira fizikalne in duševne procese, zato pomeni k i b e r n e t i k a p o s k u s »razlikovati v z o r c e organizacije, ki so podlaga n a m e r n e m u vedenju in zaznavi« ( K e e n e y 1 9 8 5 : 6 5 ) . Povratna Z2inka., feedback, posreduje infor
macijo o uspešnem ali neuspešnem dosega
nju cilja v s i s t e m u t r a n s f o r m a c i j e m e d inputom in outputom. W i e n e r ( 1 9 6 4 : 8 2 ) razume mehanizem feedbacka kot »meto
do upravljanja s sistemom z uporabo re
zultatov njegovega preteklega delovanja«.
Predstavljajmo si p r i m e r preprostega feedbacka, kjer uporabimo številčne po
datke (output), da lahko nadziramo oz.
uravnavamo delovanje termostata kot regu
latorja hišne temperature. Kadar povratna informacija spremeni splošni vzorec delo
vanja sistema, pa govorimo o učenju.
Če torej sledimo nakazani (Glanville 1 9 8 2 ) p r e d p o s t a v k i , da kot opazovalci neizogibno določamo, kaj b o m o razlikovali k o t d o g o d e k in k a k o b o m o v e č t a k i h dogodkov na sebi lasten način smiselno povezali, p o t e m b o m o vsak razlikovani d o g o d e k in njegove o d n o s e z drugimi razlikovanimi dogodki razumeli kot funk
cijo položaja ter lastnosti opazovalca (spom
nimo se pojma kognitivne slepe p e g e ) in
ne odraz položaja ter lastnosti samega opa
zovanega sistema. Na takem razumevanju je utemeljena kibernetika, ki j e v sistem opazovanja vključila tudi opazovalca — v nasprotju s p r e p r o s t o k i b e r n e t i k o so j o p o i m e n o v a l i k i b e r n e t i k a k i b e r n e t i k e (Mead 1 9 6 8 ) ali kibernetika II. reda.
Model kibernetike II. reda ponuja tol
mačenje, da je vsaka opažena zakonitost delovanja opazovanega sistema res samo i n t e r p r e t a c i j a , opis, k o n s t r u k t n e k o g a . Vsaka opazovalčeva interpretacija meta
forično pobeli č r n o škatlo, prispeva torej k vtisu poznavanja, razlikovanja tega, kar je bilo dotlej neznano, nerazlikovano. Vsako opažanje j e zaradi svoje interpretativne narave že tudi prepoznavanje. Po Piagetu ( p o Glanvillu 1982: 2; Glanville navaja Pia- getovo delo Otrokova konstrukcija resnič
nosti, 1 9 5 5 ) od svojih otroških dni dalje spoznavamo tako, da ustvarjamo uporabne interpretacije, opise (pobeljenja, razliko
vanja) n e z n a n e g a ( č r n e g a , nerazlikova- nega) sveta, v katerega smo bili rojeni. Naše interpretacije se vlagajo ena v drugo na na
čin, ki je analogen principu lesenih ruskih babušk ali tradicionalnih kitajskih škatel, kjer j e vsaka naslednja figura (interpre
tacija, razlikovanje) zaobsežena v prejšnjih.
Opazovalčev opis j e potemtakem vselej izraz njegove interakcije s sistemom, ki ga o p a z u j e , j e f u n k c i j a n j e g o v e g a n a č i n a p o v e z o v a n j a o p a ž e n e g a inputa z out- putom, njegovega vzorca organiziranja
z a z n a n i h s i g n a l o v v n e k o z a k o n i t o s t . Predstavljajmo si torej opazovalca, ki j e vključen v sistem opazovanja. To, kar je kibernetika I. reda opredelila kot output sistema č r n e škatle, p o s t a n e v m o d e l u k i b e r n e t i k e II. reda o p a z o v a l č e v input (torej njegova interpretacija, razlikovanje, p o b e l j e n j e d o t l e j n e r a z l i k o v a n e g a ali drugače razlikovanega, č r n e g a ) , prejšnji
input pa opazovalčev output (njegova inter
pretacija...). Oglejmo si to shemo (Glanville 1985; 4 ) :
Slika 2:
Na podlagi opisanih predpostavk torej sklepamo, da oba, tako opazovalec kot črna škatla, vsak sebe razlikujeta kot »jaz«. Ne opazuje le opazovalec (npr. socialni dela
v e c ) č r n e škatle (npr. klientskega sistema), temveč tudi ta opazuje njega. Črna škatla obravnava opazovalca enako kot on njo — obravnava ga kot črno škatlo, sebe pa kot opazovalca. Oglejmo si zdaj vse tri kon
tekste opazovanja, kjer 1. sebi znani (beli) opazovalec opazuje neznano ( č r n o ) škatlo, 2. sebi znana (bela) škatla opazuje nezna
nega ( č r n e g a ) opazovalca, 3. opazovalec in škatla drug drugega opazujeta in obrav
navata kot neznanega ( č r n e g a ) (Glanville 1985: 5 ) .
Slika 3'
P r i k a z a n e s h e m e j a s n o u p o d a b l j a j o m o ž n o s i t u a c i j o ( i z p e l j a n o na p o d l a g i tretjega konteksta), v kateri neki novi, sebi znani ( b e l i ) opazovalec (npr. supervizor) opazuje sistem neznanega ( č r n e g a ) opazo
valca (npr. socialnega delavca) in neznane ( č r n e ) škatle (npr. klientskega sistema).
Oglejmo si opisano situacijo na naslednji sliki (Glanville 1 9 8 5 : 5 ) in si zamislimo u d e l e ž e n c e sistema npr. kot interakcijo k l i e n t a in s o c i a l n e d e l a v k e ( n o t r a n j i k o n t e k s t ) v h k r a t n i interakciji s super- vizorjem.
Slika 4:
Prikazana situacija j e razmeroma eno
stavna, medtem ko se navadno nahajamo v dosti kompleksnejših psihosocialnih inter
akcijah, vloženih druga v drugo. Tako se samodoživljamo, interpretiramo se glede na ( o d n o s n o , časovno...) najrazličnejše d r u g e interakcije, hkrati pa doživljamo, interpretiramo vse opažene udeležence v k o n k r e t n i p s i h o s o c i a l n i i n t e r a k c i j i . V s i s t e m s k o n a r a v n a n e m s o c i a l n e m delu pogosto sodelujemo v sistemu mnogoterih udeležencev, zato tudi govorimo namesto o klientu o klientskem ali tudi uporab
niškem sistemu (ki lahko p o m e n i posa
m e z n i k a , d v o j i c o , d r u ž i n o , r a z š i r j e n o družino, socialno mrežo, institucije itn.), pa tudi socialni delavci pogosto sodelujejo z d r u g i m i strokovnjaki ( b o d i s i da gre za sodelavca v smislu sosvetovalca ali sote- rapevta ali za razne druge sodelavce, npr.
za p s i h o l o g i n j o , zdravnika, vzgojitelja, učiteljico, delodajalca .., ki so povezani s klientskim sistemom).
Z vsakim novim opazovalcem, ki se pri
druži sistemu opazovanja, se torej spre
minja kontekst oziroma način opisovanja znanega in neznanega, belega in črnega.
Belo, znano, implicira oziroma predpostav
lja stabilnost opisovanja, črno, neznano, pa njegovo nestabilnost, nejasnost, negoto
vost. Obnavljanje določenega opisa, inter
pretacije ustvarja vtis stabilnosti opaženega
— tako »zaživijo«, postanejo »stvarna«, »real
na« razlikovanja, ki jih opažamo kot »stvari«,
»dogodki«. Heinz von F o e r s t e r govori o lastnem ieigen) vedenju sistema. S tem mi
sli opis obnašanja sistema kot samoobnav- Ijajočega ali samoproizvajajočega se, kot zanj z n a č i l n e g a , t o r e j n j e m u l a s t n e g a vedenja. Stabilnost, ki jo prepoznavamo v
svojem svetu (bela škatla), se torej nanaša na način našega opisovanja, interpretiranja (beljenja), ne pa na stabilnost tega, kar j e predmet našega opisovanja, interpretiranja (črna škatla). O morebitni stabilnosti č r n e škatle mi kot opazovalci ne moremo trditi nič določnega, čeprav lahko predpostavlja
mo, da črna škatla najbrž ima svojo lastno
»samostabilnost« (je sebi bela, znana).
Kot smo ugotovili za pojem kognitivne slepe pege, za pojme, kot so razlikovanje, opisovanje, interpretiranje, opazovanje, za pojem stabilnega, znanega, belega v našem doživljajskem svetu, si lahko tudi p o j e m nadzora (ki j e eden ključnih kibernetičnih p o j m o v ) t o l m a č i m o kot funkcijo vloge, položaja opazovanja. V okviru preproste kibernetike termostat nadzira delovanje sistema ogrevanja. Toda kdo nadzoruje delovanje termostata? Tisti, ki nastavlja njegovo kontrolno vrednost. Kdo vpliva na tistega, ki nastavlja kontrolno vrednost?
Temperaturni pogoji okolja, v katerem živi nastavljalec, ali njegove navade, pa celo bolj trenutno razpoloženje, ali kdo drug, ki daje nastavljalcu n a v o d i l a g l e d e n a s t a v i t v e k o n t r o l n e v r e d n o s t i . . . Nadzor t o r e j ni a b s o l u t e n in ni u m e š č e n v e n p o l o ž a j znotraj o d n o s a m e d dvema ali več ude
leženci. Nasprotno, nadzor se vselej odvija v m e s , t o r e j med u d e l e ž e n c i , v n j i h o v i interakciji, kjer j e posameznikovo razu
mevanje nadzora kot enostranskega vpli
vanja zgolj izraz n j e g o v e g a p o s e b n e g a položaja, kota opazovanja, zanj z n a č i l n e interpretacije.
Tudi z n a č i l n o p o l a r n o r a z u m e v a n j e nadzora v kompleksnejših odnosih, npr.
med t. i. »mučiteljem« in »žrtvijo«, »mani- pulatorjem« in » m a n i p u l i r a n c e m « ipd., lahko postavimo v okvir k i b e r n e t i k e II.
reda. Kibernetična interpretacija dopolni s t e r e o t i p n o , s t a t i č n o linearno interpre
tacijo z živo, dinamično krožnostjo, v kateri tudi »žrtev« in »manipuliranec« nadzorujeta in usmerjata svojega »mučitelja« in »mani- pulatorja«, saj se slednja ves čas odzivata na prva dva in je njuno vsakokratno ravnanje (v smislu procesa, o katerem smo govorili v prvem poglavju) vselej izraz rezultatov (proizvodov) predhodnega ravnanja vseh udeležencev v psihosocialni interakciji.
Ko torej vključimo sebe kot opazovalca v sistem svojega opazovanja in ga želimo opisati — svet razlik in razlikovanj, svet informacije, namena, konteksta, organi
z a c i j e in p o m e n a — i m a m o n a m e s t o s svetom »tam zunaj« neizogibno opraviti z samimi seboj kot opazujočimi sistemi (von Foerster). Karkoli že opredelimo kot »pred
met« našega opazovanja in opisovanja, vse
lej je naš opis izraz nas samih, naš samoopis.
Prav ta samonanašalna narava opazovanja in opisovanja j e botrovala izrazu kiber
netika II. reda — kibernetika opazujočih sistemov (von Foerster).
Ljudje imamo tako v znanosti in stroki kot v v s a k d a n j e m življenju n e i z o g i b n o opraviti z našimi različnimi razlikovanji sveta. Smo tako rekoč »obsojeni« na to, da razlikujemo, opisujemo, interpretiramo, imenujemo in skozi te procese ustvarjamo svoje o s e b n e resničnosti, ki oživijo in se obnavljajo prav na način omenjenih pro
c e s o v in njihovih proizvodov. To, kar j e najpogostejši vir večine naših stisk in težav, j e naša značilna samoumevnost, s katero svoja razlikovanja in njihove opise, zame
njujemo z neko predpostavljeno skupno
»stvarnostjo«, svoje zemljevide imamo za
»ozemlja«, i m e n a stvari za »stvari« same, svoje interpretacije za »dejstva«.
Očitno postane, da epistemologija opa
zovanja, predstavljena v jeziku kibernetike II. reda, kibernetike opazujočih sistemov, zavrača še v e d n o prevladujočo objekti- v i s t i č n o p a r a d i g m o , p o k a t e r i k r i t e r i j znanstvenega opazovanja predpostavlja l o č e n o s t opazovalca od predmeta njego
vega opazovanja in ki zahteva, da lastnosti opazovalca n e vplivajo na opazovanje — opazovalčeva izjava oziroma opažanje mora biti »objektivno«. V luči kibernetike II. reda so predpostavke, na katerih so zgrajeni kriteriji znanstvenosti, neutemeljeni in celo n e s m i s e l n i , k a j t i , k o t se s p r a š u j e v o n Foerster ( 1 9 7 6 ) , »Kako bi bilo sploh mo
g o č e narediti opis, č e opazovalec ne bi imel lastnosti, ki mu omogočajo ustvariti take opise?« ( p o Keeneyu 1985: 7 8 ) .
V kontekstu kibernetike II. reda govo
rimo o opazovanju z udeležbo. Maturana
trdi: »Karkoli se izreče, izreče opazovalec«
Von Foerster ( 1 9 7 9 : 5 ) dodaja: »Karkoli se izreče, se izreče opazovalcu.« O b e izjavi sta zgoščen opis razumevanja epistemologije opazovanja, kot j o ponazarja model č r n e škatle. In najbrž ne bo povsem nerazumljiva sicer zahtevno formulirana von Foerster- j e v a ( p o B a r n e s u 1 9 9 4 : 4 ) o p r e d e l i t e v resničnosti, ki je »konsistentni referenčni okvir najmanj dveh opazovalcev«. Po tej definiciji je resničnost (in resnica) vselej funkcija dogovora vsaj dveh opazovalcev o z i r o m a u d e l e ž e n c e v v s i s t e m u , izraz njunega strinjanja, soglasja o n e č e m kot o resničnem. Von Foerster naših razlikovanj, i m e n , z e m l j e v i d o v . . . n e z a m e n j u j e za o b j e k t i v n o r e s n i č n o s t , dejstva, stvari, ozemlja..., t e m v e č zagovarja s t a l i š č e o konstruiranosti, interpretativnosti naše mentalne aktivnosti, s katero ustvarjamo opise, ki s samoobnavljanjem pridobijo določeno stabilnost in »oživijo« na način, ki si ga zmotno tolmačimo kot potrditev obstoja sveta »tam zunaj«.
Glanville ( 1 9 8 2 ) meni, da se vrednost znanosti oziroma (kriterijev) znanstvenega raziskovanja in spozna(va)nja nikakor ne nahaja v zahtevani (in p o objektivistični predpostavki možni) neodvisnosti (»obje
ktivnosti«, »nepristranskosti«) opazovalca.
N a s p r o t n o , o p a z o v a n i d o g o d k i i m a j o resničnostno vrednost prav v opazovalčevi odvisnosti, na podlagi katere njegovi opisi pridobivajo svojo stabilnost in s tem svojo veljavnost. Pask ( 1 9 8 0 : 1 0 0 5 ) govori o d e s k r i p t i v n i v r e d n o s t i a n a l o g i j e . Vsak opazovalec razlikuje in nato opisuje opa
ženi dogodek na svoj način, ki j e samo eden od n e d o l o č l j i v e g a š t e v i l a m o ž n i h raz
likovanj in njihovih opisov, in j e tako r e l e v a n t e n le v k o n k r e t n e m k o n t e k s t u razlikovanja in opisovanja k o n k r e t n e g a o p a z o v a l c a . J e t o r e j izraz a n a l o g i j e — p o s e b n e g a položaja ali kota, s katerega opazovalec opazuje in interpretira — ne pa trditve oziroma ( p r e d ) p o s t a v k e o svetu dejstev, svetu, ki o b s t a j a sam na s e b i , objektivno, brez udeleženega opazovalca.
Opisano razumevanje se mi zdi izredno p o m e m b n o . Ne moremo ga zagovarjati, ne da bi trčili o b nujno (v nekem smislu pa n e m a r a c e l o n e i z o g i b n o ) s p r e m e m b o
e p i s t e m o l o š k e g a o k v i r a z n a n s t v e n e g a opazovanja, č e naj imajo opažanja potreb
no rigoroznost, natančnost in veljavnost.
Socialno delo ima to izjemno prednost, da se zaradi svoje p o s e b n e narave dela upira in izmika vsakršni dokončni konceptualni in m e t o d o l o š k i o p r e d e l i t v i . O m e n j e n i konceptualni in metodološki ohlapnosti botrujeta kompleksnost in netrivialnost, torej neponovljivost in nepredvidljivost v s a k o k r a t n e i n t e r a k c i j e m e d s o c i a l n i m delavcem in klientskim sistemom. V tem smislu r a z u m e m s o c i a l n o d e l o bolj kot teorijo o neteoriji, kot orodje za ustvarjanje kateregakoli potrebnega in uporabo vsakr
šnega razpoložljivega orodja, skratka, za
»novoznanost« z značilnostmi kibernetike II. reda, kibernetike opazujočih sistemov.
POVEZOVANJE SOCIALNEGA DELA S KIBERNETIKO II. REDA
Želela bi nanizati nekaj primerov, kako so študentje 3. letnika razumeli možno pove
zanost med socialnim delom in kibernetiko II. reda. Kot ponavadi so v malih skupina podelili svoja razmišljanja in se dogovarjali glede skupnih stališč. Njihova razmišljanja nekoliko dopolnjujem in jih navezujem na glavno temo.
Menili so, da je za odnose v socialnem delu značilna kibernetična krožnost, saj je vplivanje socialnega delavca in klientskega sistema vzajemno — n e vodi in usmerja le s t r o k o v n j a k u p o r a b n i k a , t e m v e č t u d i slednji vodi in usmerja prvega. Proizvodi njunih interpretativnih p r o c e s o v — do
življanja in ravnanja — se krožno vlagajo v nadaljnje procese.
Študentom se j e tudi zdelo, da imamo v socialnem delu še kako opraviti s kogni
tivnimi slepimi pegami tako nas samih, torej socialnih delavcev, kot uporabnikov psihosocialne pomoči. Z zavestjo o neizo
gibni slepi pegi lahko prispevamo k pre
miku našega spoznavanja in razumevanja od »ne vem, da ne vem« k »vem, da ne vem«
ali od »ne razumem, da n e razumem« k
»razumem, da ne razumem«, kar sproži odločilne spremembe v naših tolmačenjih in ravnanjih.
Prepoznali so tudi delež naših preteklih izkušenj in naših pričakovanj pri tem, kako doživljamo, kako si razlagamo klientove p r o b l e m e . P o u d a r i l i s o , da k l i e n t o v a resničnost ni naša resničnost, a je enako legitimna. Četudi uporabljamo iste besede, ista i m e n a , j i h vsak p o s a m e z n i k , v s a k interpret doživlja na sebi lasten način.
Š t u d e n t j e so zagovarjali s t a l i š č e , da s o c i a l n o d e l o in k i b e r n e t i k o I I . r e d a povezuje tudi njuna naravnanost opazovati odnose, udeležence, dogodke, p r o b l e m e kot kompleksne sisteme, v katerih inter- agirajo različni podsistemi. P o m e m b n o j e upoštevati tako posameznika kot njegovo okolje ter različne vidike komunikacije med njima, tako verbalne kot neverbalne.
Raziskovali so tudi različne kontekste ali redove oz. ravni kontekstov, v katerih se n a h a j a m o v i n t e r a k c i j i p s i h o s o c i a l n e pomoči. Svoje razumevanje so predstavili s p o m o č j o likovne metafore: klient plava v morju, in ker mu za hrbtom sledi morski pes, klient v obupu kliče na p o m o č social
nega delavca, ki stoji na pomolu. Koliko in kdaj naj se socialni delavec pridruži klientu v morju, č e naj mu pomaga? Ali ne tvega s skokom v vodo tudi lastno p o g u b o ? Po drugi strani pa, kako naj pomaga klientu v morju, dokler stoji na pomolu? Opisana metafora nam j e lahko izhodišče za razliko
vanje raznoterih kontekstov, v katerih se znajde socialni delavec, ko se neizogibno približuje k l i e n t o v e m u doživljanju pro
b l e m a in ga doživetje p o g o s t o preplavi p o d o b n o kot k l i e n t a ; o b e n e m pa i m a m o ž n o s t in strokovno znanje, da v e d n o znova izstopi iz tega i n t e r p r e t a t i v n e g a okvira ter opazuje situacijo s položaja, od koder vidi nove dimenzije p r o b l e m a in razvija a l t e r n a t i v e o b i č a j n i m v z o r c e m ravnanja.
Študentje so opredelili še eno povezavo med s o c i a l n i m d e l o m in k i b e r n e t i k o II.
reda: njuno p o d o b n o razumevanje komu
nikacije v kontekstu psihosocialne pomoči, n a m r e č kot verbalnega in neverbalnega razgovora, v katerem več udeležencev s s v o j i m i o s e b n i m i r e s n i č n o s t m i t e ž i k ustvarjanju nove s k u p n e resničnosti, ki pomeni njihovo medsebojno razumevanje oz. dogovor o sporazumevanju.
Nadalje tako socialno delo kot kiber
n e t i k a II. reda o p e r i r a t a z n a s l e d n j i m i pojmi: upoštevanje drugačnosti; celovit, odprt pristop, ki ne obravnava primera le p o načelu vzrok — učinek; razvoj psiho- socialne interakcije na način spirale, kar p o m e n i n e n e h n o n a d g r a j e v a n j e d o s e danjega dela; značilnost strokovnjakovega krmarjenja, vodenja klienta pri raziskovanju n j e m u lastnih rešitev, n j e g o v e g a razu
mevanja s e b e in p r o b l e m a ; u p o r a b a in vzajemno sporočanje povratnih informacij vseh udeleženih v problemu.
Prepričana sem, da bi bili zagovorniki kibernetike II. reda navdušeni nad razume
v a n j e m naših š t u d e n t k in š t u d e n t o v . S svojim pronicljivim razmišljanjem, priprav
ljenostjo dogovarjati se in s sposobnostjo povezovati te zahtevne koncepte s svojimi d o s e d a n j i m i i z k u š n j a m i iz življenja in socialnega dela bogato prispevajo k razvoju k i b e r n e t i č n i h idej in njihovi u p o r a b i v vsakdanji praksi.
T h e o d o r M. Bardmann ( 1 9 9 6 : 2 0 5 - 2 1 4 ) razmišlja o podobnih vprašanjih v svojem članku z naslovom Socialno delo: »stroka brez lastnosti« — poskus povezati socialno d e l o in k i b e r n e t i k o . Avtor o p r e d e l j u j e socialno delo kot »stroko brez lastnosti«, torej stroko, ki ne daje prednosti nobeni od mnogih svojih značilnosti. Prav zato se po n j e g o v e m m n e n j u s o c i a l n o d e l o že de
setletja upira v s a k r š n e m u r e s n e m u po
skusu dokončne opredelitve kot stroke, ki jo odlikuje določena specifična značilnost ali sklop z n a č i l n o s t i ( e n o t n a t e o r i j a in metodologija).
Nasprotno, socialno delo je svoj lastni uravnalec — pri vsakem primeru se mora odločiti, kakšno obliko, lastnosti b o zavzelo (von Foerster 1993), vsakokrat se na novo opredeljuje. Prav zato raziskovalci »bistva«
socialnega dela neuspešno iščejo njegovo strokovno identiteto. Različni t e o r e t i č n i k o n c e p t i in m e t o d o l o š k i p r i s t o p i so v različnih obdobjih razvoja socialnega dela z a v z e m a l i p o l o ž a j n a j b o l j t e m e l j n e g a , najcelovitejšega... strokovno teoretičnega ter metodološkega okvira in ga vedno znova
izgubili oziroma prepustili novim teorijam in metodam socialnega dela.
Vzporedno s temi prizadevanji pa se je s o c i a l n o delo nadaljevalo, č e p r a v b r e z n e d v o u m n e s t r o k o v n e i d e n t i t e t e , b r e z jasno opredeljenih ciljev, nalog in funkcij, brez u p o r a b e k o h e r e n t n i h pristopov in konceptov. Nadaljevalo se je kot stroka brez lastnosti, brez zahtevane samodoločenosti, kot poklic, ki ga Bardmann ( 1 9 9 6 : 2 0 5 - 6 ) metaforično označuje za »neurejen posel«
(jnessy business) in povzema: »Najbolj izstopajoča lastnost socialnega dela kot stroke je, da j e brez lastnosti.«
To, da prepoznavamo določeno neure
jenost, nedoločljivost socialnega dela, j e odraz splošno sprejetih predpostavk in k r i t e r i j e v z n a n s t v e n e v e r o d o s t o j n o s t i nekega strokovnega dela, o č e m e r smo več govorili o b k o n c u prejšnjega razdelka.
Razlikovanje socialnega dela kot teoretsko in metodološko n e u r e j e n e g a in nedolo
čljivega ter brez prave strokovne identitete j e r a z l i k o v a n j e s p o l o ž a j a o p a z o v a l c a , ločenega od opazovanega sistema.
S k o n c e p t o m opazujočih sistemov, v katerih vselej kot opazovalci opazujemo opazovalce, dobi socialno delo legitimen strokovno-teoretski okvir za svojo »neu
r e j e n o s t , nedoločljivost« dela, s k a t e r o vsakokrat na novo ustvarja možnosti za reševanje problema.
Strokovno-teoretski okvir kibernetike II.
reda opisuje (in dovoljuje) socialno delo tako, kot ga doživljajo socialni delavci vsak dan pri svojem konkretnem delu, kjer se srečujejo z neskončno raznolikostjo oseb
nih pogledov, jezikov, interpretacij uporab
nikov socialnega dela. In poglavitno merilo delovne učinkovitosti socialnega delavca je njegova lastna osebna in strokovna razno
likost, s katero odgovarja na raznolikost uporabnikov njegovih uslug.
Socialno delo j e med prvimi institucio
naliziralo supervizijo, in sicer supervizijo, ki ni toliko usmerjena k odkrivanju rešitev, ampak bolj k opredeljevanju problemov, k ustvarjanju novih razlikovanj. Tako opre
deljena supervizija ne daje končnih odgo
vorov, t e m v e č u č i , kako o d p i r a t i nova vprašanja in kako še drugače ravnati s problemi.
B a r d m a n n tako opredeljuje s o c i a l n o delo kot sistematično nesistematični pri
stop k opisom oziroma samoopisom (upo
rabnikov, pa tudi samih socialnih delavcev) kot mnogokratnim socialnim resničnostim, ki so rekurzivno vložene v kontekst social
nega dela, v kontekst socialno delavskega reševanja problema. Socialni delavec, ki izbere za svoj strokovno teoretski okvir kibernetiko II. reda, se ne more več doživ
ljati kot ločenega od opazovanega sistema, temveč se doživlja kot opazujoči sistem, n e i z o g i b n o v k l j u č e n v s i s t e m s v o j e g a opazovanja, ki j e prav tako opazujoč.
S i s t e m a t i č n o n e s i s t e m a t i č n i pristop, p r i s t o p č i m b o l j r a z n o l i k e g a odzivanja socialnega delavca na raznolikost uporab
nikov njegovih uslug, zahteva veliko samo
stojnost strokovnjaka, saj se mora znajti in odgovoriti tukaj in zdaj, v vsakokrat novi, n e p o n o v l j i v i in nepredvidljivi s o c i a l n i interakciji. Odgovornosti za svoje ravnanje ni v e č m o g o č e p r e l a g a t i na s m e r n i c e , navodila, k r i t e r i j e , p r e d p i s e itn. stroke oziroma delovne ustanove in nadrejenih.
Odgovornost ostaja naša lastna in j e po
vezana z opisano samostojnostjo spreje
manja odločitev, doživljanja in ravnanja v interakcijah socialnega dela. K odgovor
nosti socialnega delavca sodi tudi omo
gočanje take socialne interakcije, da bodo tudi u p o r a b n i k i n j e g o v i h uslug l a h k o prevzeli (ali se učili prevzeti) odgovornost za svoje odločitve, doživljanje in ravnanje (Čačinovič Vogrinčič 1996: 3 9 9 - 4 0 0 ) .
Čeprav se m o r d a zdi prikazani stro- kovno-teoretski okvir nekoliko zastrašujoč s svojo z a h t e v o p o s a m o s t o j n o s t i in z žuganjem z odgovornostjo, sta omenjeni o d l i k i v e n d a r l e v s a k o d n e v n a i z k u š n j a socialnih delavcev, ki jim sklicevanje na tako ali drugačno avtoriteto največkrat ni v pravo uteho — nasprotno, odgovornost za neučinkovito s o c i a l n o delo naši stroko
vnjaki n a v a d n o p r i p i š e j o lastni n e s p o sobnosti in storjenim napakam. O b e razlagi jih odvračata od pripravljenosti razvijati nova razlikovanja in jih ovirata pri ustvar
jalnem poskušanju ravnati drugače, kot so ravnali doslej.
O b e n e m pa zaradi p r e d p o s t a v l j e n e nejasne in dvoumne strokovne identitete
socialnega dela, zaradi navidez neuskla
jenih, neenotnih teoretskih konceptov in m e t o d o l o š k i h pristopov m n o g i socialni delavci doživljajo veliko negotovost glede svoje s t r o k e ter n j e n e p r i h o d n o s t i kot znanosti in ne znajo zagovarjati svojega razumevanja in svojega ravnanja s prepri
čanostjo in trdnostjo kakšnega klasičnega naravoslovca.
Menim, da je negotovost, ki jo s pozivom na raznolikost, samostojnost in odgovor
nost prinaša kibernetika II. reda (in njej sorodni sistemski pristopi), negotovost, vsajena v gotovost n e k e g a višjega reda.
N a s p r o t n o pa g o t o v o s t m o ž n o s t i kon
ceptualno in metodološko koherentnega s o c i a l n e g a dela slej ko prej pripelje do neučinkovitega in o s e b n o obremenjujo
čega socialnega dela in do velike osebne in strokovne negotovosti socialnega delavca.
OD OBJEKTIVISTICNE EPISTEMOLOGIJE K HERMENEVTIČNI EPISTEMOLOGIJI
SOCIALNEGA DELA
Čas je, da povzamemo dosedanja spoznanja in da to s t o r i m o na n a č i n , ki b o n a š e razumevanje razvijal naprej, ga prečiščeval, zgoščal in hkrati za novo odpiral. V razpre
delnici naprej razvijamo razlikovanje med dvema temeljnima epistemološkima nači
noma (jezikoma, na katerih j e utemeljeno naše razlikovanje, zaznavanje, spoznavanje, odločanje, ravnanje), ki ju zdaj že lahko p o i m e n u j e m o objektivistična in h e r m e - nevtična epistemologija.
Zadnji dve vrstici si lahko ogledamo v p o d r o b n e j š i h tabelah o primerjavi med klasično in funkcionalno diagnostiko in o p o m e m b n i h razlikah m e d s t a t i č n i m in d i n a m i č n i m r e š e v a n j e m p r o b l e m o v v okvirih p s i h o s o c i a l n e p o m o č i avtorjev Kanferja, R e i n e c k e r j a in S c h m e l z n e r j a ( 1 9 9 1 , po Stritihu 1996: 3 8 8 ) .
Večino drugih pojmov iz razpredelnice smo obravnavali že v prejšnjih razdelkih.
Dotaknimo se nekoliko več ali na nov način pojma rešljivih in v principu nerešljivih v p r a š a n j , o d l o č a n j a p o n u j n o s t i in p o s v o b o d i , o d g o v o r n o s t i , o d k r i v a n j a in izumljanja, m o r a l e in k i b e r n - e t i č n o s t i .
