Zakonodaja s področja dobrobiti in zaščite živali
dr. Urška Kos, dr. vet.med.
UVHVVR Sektor za zdravje in dobrobit živali GZS: izobraževanje - dobrobit živali Ljubljana, 20. februar 2014
… kako se je začelo …
Ruth Harrison,
Animal Machines, 1964
Brambellov komite, naloga preveriti dobrobit v intenzivni vzreji živali, poročilo 1965
… pet svoboščin živali …
(poročilo Brambellovega komiteja, 1965)
–odsotnost lakote, žeje in podhranjenosti
–zagotovitev primernega okolja (bivalni pogoji, ki nudijo zavetje in udoben prostor za počitek) –odsotnost bolečin, poškodb in bolezni
–preprečevanje strahu in neugodja
–možnost izvajanja živalski vrsti značilnega vedenja
… zakaj sploh dobrobit in zaščita živali …
osveščenost javno mnenje
trgovske verige
javna podoba
politika zakonodaja
znanost, znanje
… kaj je dobrobit živali …
• izraz dobrobit opredeljuje skrb za kvaliteto življenja živali
– znanostpriskrbi informacije – etikaodloča, kaj je sprejemljivo
• dobrobit- koncept vsajen v vrednote ljudi
– politikapostavi „meje“
… predpisi …
• Slovenija
• -Ustava RS
• - zakoni,
• - podzakonski akti
• Evropska Unija
• -pogodbe o delovanju EU
• - uredbe
• - direktive
• - odločbe
• - (priporočila)
Predpisi o zaščiti rejnih živali EU
• Lizbonska pogodba 13. člen
• “živali so čuteča bitja”
• zaščita rejnih živali:
• - direktive(5) splošni pogoji, minimalni pogoji za zaščito nesnic, telet, prašičev in brojlerjev
• - uredbi (2) zaščita živali pri prevozu, zaščita pri usmrtitvi
Predpisi o zaščiti rejnih živali SI
• Ustava RS - 72. člen
• “Varstvo živali pred mučenjem ureja zakon”
• Zakon o zaščiti živali (Ur.l. RS, 38/2013, UPB-3)
• Pravilnik o zaščiti rejnih živali –Ur.l.RS 51/2010, 70/2010
• implementacija Evropske Direktive za zaščito piščancev za prirejo mesa
–dodano poglavje o brojlerjih
–manjše spremembe obstoječih zahtev ali zgolj dikcija
Zakon o zaščiti živali
• krovni akt, določa odgovornost in način ravnanja z živalmi (prepovedana ravnanja, pogoji za rejo, prevoz, klanje …)
• 7. in 8. člen – dolžnost skrbnika živali, da skrbi za živali v skladu z znanstvenimi spoznanji in ustaljeno prakso ter preprečuje nepotrebno trpljenje v reji
Pravilnik o zaščiti rejnih živali
Ur.L.RS, 51/2010, 70/2010 - opredeljeni natančnejši pogoji
- prenos evropske direktive za zaščito prašičev
- II. splošni pogoji za vse rejne živali - III. posebni pogoji za posamezne vrste in
kategorije živali
- 2. zaščita prašičev v reji (22. do 35. člen)
Obnašanje domačega prašiča I
socialneživali
habitat – grmičevje in gozd
zvočna in vonjalna komunikacija v takem okolju bolj praktični
vizualna komunikacija le pri tesnem stiku (prašiči kratkovidni)
• repje dober indikator počutja prašiča, tesno zvit rep pomeni, da se žival počuti dobro, iztegnjen rep je znak stresa
Obnašanje domačega prašiča II
- osnovna socialna enota: 2 – 6 svinj (v sorodu), skupaj z zadnjim gnezdom in starejšimi samicami iz gnezd prejšnjih let
- močna linearna hierarhija se vzdržuje tako, da se
podrejene živali izogibajo dominantnim(manj pogosto dominantne živali napadajo podrejene)
- svinje, ki niso članice, se zelo redko lahko vključijo v oblikovano skupino
posebnost prašičev termoregulacija
• socialna termoregulacija (ogrevanje) in
• hlajenje - valjanje v blatu (da se doseže evaporacija)
Obnašanje domačega prašiča III
- dnevna vrsta
- najbolj aktivni zjutraj in še enkrat popoldne do zgodnjega večera
- opoldne in ponoči počivajo
• - glavna aktivnost – iskanje hrane
- prehrana rastlinska (trava, korenine, sadje, jagodičevje, semena, plodovi) pa tudi insekti, ličinke, žabe in glodalci
- raziskovalno obnašanje je močno povezano s prehranjevalnim obnašanjem (paša, iskanje hrane) - domač prašič v pol naravnem okolju porabi 6 do 8
ur za iskanje hrane (Stolba,
Obnašanje domačega prašiča IV
- merjasci
- samotarji (zapustijo svojo primarno skupino pri 7-8 mesecih starosti)
- pridružijo se ji zopet v času parjenja - breje svinje
- nekaj dni pred prasitvijo zapustijo svojo skupino, da bi poiskale mesto za gradnjo gnezda
- gradnja gnezda se prične 16 – 20 ur pred prasitvijo in zaključi 2-4 ure pred prasitvijo
- začetna faza – kopanje jame, votline je hormonalno pogojeno
- druga faza – urejanje gnezda z materialom (trave, vejice, praprot…) pa je povezano z dražljaji iz okolja
Obnašanje domačega prašiča V
- sesni pujski
- vzpostavijo stabilen sesni red v prvem tednu - po obdobju osamitve cca 10 dni se svinja s pujski
pridruži skupini
- pujski vzpostavijo hierarhijo med igro (najintenzivneje v starosti od 2 – 6 t)
- odstavitev je postopna in se prične v 3 t, konča pa v obdobju med 13 in 17 t
Reja prašičev nekoč …
- 5000 p.n.št. razširitev kmetijstva v Evropo - pripeljani tudi udomačeni prašiči
- ukročeni prašiči so imeli v gozdu, kjer so se hranili pretežno s plodovi (žir, želod, oreščki)
- Ko so jih začeli zapirati v ograde, so jih redili v glavnem z ostanki (pomije)
- veliko število prašičev je bilo tam, kjer je bilo veliko ostankov žit – pivovarne, pekarne, mlini
- z uvedbo triletnega kolobarjenja in novih kultur, krmljenje s krompirjem in žiti in zapiranje v svinjake
- do 20. stoletja prašič rejen za maščobo
… in danes …
• od 1950 leta dalje – reja prašičev večinoma industrializirana
• proizvodnja mesa
–vitkejše živali z manj maščobe –prašiči niso več rejeni na prostem –svinje vkleščene v prasitvenih boksih –pujski se odstavljajo s 3 do 4 tedni
… splošni pogoji …
–skrbnik odgovoren za dobrobit živali
–primerno število ljudi z znanjem in izkušnjami –pregledi živali, bolne živali
–svoboda gibanja
–zaščita živali nastanjenih izven objektov –gradnja in oprema objektov
–prehrana živali
–reja in postopki z živalmi
22. člen: talna površina
in namestitev prašičev v bokse
– pitanci – tabela
– breje svinje in mladice:
• 2,25 m2 /1,65 m2
• od tega 1,3 m2 /0,95 m2 polnih tal
• < 5 svinj v skupini + 10%
• > 5 svinj v skupini – 10%
– betonske rešetke (predpisana širina rešetk in rež)
23 in 24 člen: osvetlitev in hrup
• prašiči v objektih ne smejo biti stalno v temi
• minimalna osvetlitev 40 lux najmanj osem ur dnevno
• dovolj močan vir svetlobe, ki omogoča pregled prašičev ob vsakem času.
• v objektih s prašiči stopnja hrupa ne sme biti višja od 85 dB. Izogibati se je treba stalnemu ali nenadnemu hrupu
25. člen: osebje
imetnik prašičev mora seznaniti zaposleno osebje, ki prihaja v stik s prašiči, z določbami pravilnika o zaščiti rejnih živali (poglavje o prašičih)
26. člen: agresivnost pri prašičih
• preprečevanje medsebojnih spopadov, ki
presegajo običajno vedenje
• pretirano agresivne prašiče odstraniti iz skupine
• uporaba pomirjeval dovoljena samo izjemoma (presodi
27. člen: privez
• prepovedano
privezovanje svinj in mladic
28. člen: čiščenje
Bokse in opremo, ki se uporablja za prašiče, je treba redno čistiti in po potrebi razkuževati, tako da se prepreči širjenje bolezni.
Blato, urin, izbljuvano ali raztreseno krmo je treba redno
odstranjevati, da se prepreči prenos bolezni.
• tla ne smejo
povzročati poškodb, bolezni, neugodja
• dostop do udobnega, čistega in suhega ležišča
• dovolj prostora za normalno leganje in vstajanje in istočasno ležanje
• prašiči se morajo videt med seboj
• manipulativni material
• v zadnjem tednu pred prasitvijo so mladice lahko ločene od ostalih
Vsi prašiči imajo na voljo primeren material za zadostitev njihovih etoloških potreb.
–namen: preprečevanje grizenja repov –vzročni dejavniki grizenja repov
• nezmožnost raziskovanja in iskanja hrane,
• agresivnost, tekmovanje
• frustracije oziroma stres (tudi termalni)
• slabša prehrana
• zdravstvene težave
–ustrezna obogatitev okolja je koristna pri preprečevanju preusmerjenega raziskovalnega
… etološke potrebe …
–močno izraženo raziskovalno obnašanje, ki je v povezavi s prehranjevanjem/pašo (6 – 8 ur/dan, polnaravno okolje)
… kakšen je primeren manipulativni material …
EFSA (2007): lastnosti ustreznega manipulativnega materiala
• material je mogoče premikati z rilcem
–simulacija ritja
• ima prašičem prijeten vonj(olfaktorna stimulacija)
–simulacija raziskovanja z vonjem
• material je mogoče žvečiti
• material je mogoče uničiti
• ni škodljiv zdravju živali!
• primeren dostop do obogatitve
–vsi hkrati, dopoldne / popoldne - v času največje aktivnosti
• količina obogatitve
–tudi primerna obogatitev v omejenih količinah ima nasproten učinek – tekmovanje za vire in agresivnost
• pozicija namestitve
–-nižje je nameščena obogatitev, boljše
• ne sme škodovati zdravju
–trske (les), žice (guma), toksične barve, trda plastika,
–brez patogenih virusov, bakterij, gliv, plesni … …
• ali lahko prašiči jejo, žvečijo, rijejo po in uničijo obogatitev?
• ali prašiči raziskujejo in manipulirajo z deli ograde namesto obogatitve?
• ali raziskujejo in se ukvarjajo z drugimi prašiči namesto z obogatitvijo? ali imajo trajen dostop do materiala v zadostnih količinah?
• kako je obogatitev/material nameščen?
• ali je manipulativni material – obogatitev čista?
–slama
–izrabljen gobji kompost
–šota/zemlja (dodatek peletov) –vrvi iz naravnih vlaken
–žagovina (dodatek peletov), –mehek les/veje,
–kovinske verige
–žoge in podobni plastični ali gumijasti predmeti
• opravljajo funkcijo le kot novi objekti – kratek čas
• žvečenje, premikanje z rilcem/ritje, vonj,
(odzivnost)
–kako uspešna je obogatitev okolja se ocenjuje s tem, koliko se zniža pojav grizenja repov/uhljev –verige, plastične igrače, avtomobilske gume,
včasih tudi vrvi niso učinkovite
–razdelilniki s substrati(slama, šota, gobji kompost, žagovina) relativno učinkoviti
–substrati z določeno hranilno vrednostjopo raziskavah najučinkovitejši(globok nastilj,
30. člen: napajanje in krmljenje
• Prašiče je treba krmiti najmanj enkrat dnevno. V skupinski reji in pri restriktivnem
krmljenju brez
elektronskih krmilnih postaj morajo imeti vse živali istočasen dostop do krme.
• Prašiči morajo imeti ves čas dostop do sveže in čiste pitne vode v zadostnih količinah ali pa morajo biti njihove potrebe po tekočini zadovoljene s
pomočjo drugih, za napajanje primernih tekočin.
31. člen: kastracija, krajšanje repov in brušenje zob
• kastracijo samcev do vključno sedmega dneva starosti lahko na način, ki ne
vključuje trganja tkiva, opravi
veterinar ali druga oseba v skladu z zakonom, ki ureja veterinarstvo.
• pri prašičih, ki so starejši od sedmih dni, lahko opravi kastracijo, krajšanje zob le veterinar z uporabo anestezije in dodatne
dolgotrajne analgezije.
• krajšanje dela repa oziroma enakomerno krajšanje podočnikov z brušenjem je dovoljeno v primerih, kadar skrbnik živali dokaže, da v nasprotnem primeru lahko pride do hujših poškodb na seskih svinj ali na uhljih oziroma repih drugih prašičev.
• pred izvajanjem takšnih posegov mora skrbnik živali dokazati, da je izvedel druge ukrepe za preprečevanje grizenja repov in drugih
vedenjskih motenj, pri čemer upošteva okolje in gostoto naseljenosti.
• kastracija, krajšanje repov – boleči posegi –trenutna: že pri en dan starem pujsku so živčni
končiči prisotni na konici repa
–podaljšana: boleči travmatski nevromi – rep zelo občutljiv, (Simonsen et al., 1991) podobno kot fantomska bolečina pri ljudeh z amputiranimi udi –trendi v Evropi v iskanju alternativ za kirurško
kastracijo
• UK, Nizozemska (posamezni rejci) – ne kastrirajo, nižja klavna teža
• Belgija - imunokastracija (vakcina –protitelesa, ne
32.člen: boksi za merjasce
• Boksi za merjasce morajo biti
nameščeni in
zgrajeni tako, da se lahko merjasci obračajo, slišijo, vohajo in vidijo ostale prašiče. Na voljo morajo imeti čist, suh in udoben prostor za ležanje.
• Talna površina boksa za odraslega
merjasca mora biti najmanj 6 m2.
• Če je boks za
merjasce namenjen tudi za pripust, mora biti talna površina boksa za odraslega merjasca najmanj 10 m2 in v njem ne sme
33. člen: svinje in mladice
• od 4t po osemenitvi do 1t pred pričakovano prasitvijo nameščene v skupine (za reje z 10 in več svinjami in mladicami)
• stranice boksa za 5 in manj živali > od 2,4 m
• stranice boksa, za 6 in več živali > 2,8 m
• treba je skrbeti, da med živalmi v skupini ne prihaja do medsebojnega agresivnega vedenja
- mešanje živali zmanjšati na najmanjšo možno mero - Zagotoviti dovolj prostora za
umik
- prekinjen vidni kontakt
- zagotoviti, da se zmanjša
tekmovanje za vire (krma, voda, manipulativni material)
- dovolj napajalnikov, - dovolj krmnih mest,
- ločeno krmljenje, počasno doziranje krme
- zagotoviti zaposlitev,
- manipulativni material, tudi disperzija hrane v slami – stimulira ritje
Počasno krmljenje - dozirniki
Elektronski sistem krmljenja
33. člen: svinje in mladice
• breje svinje in mladice je treba pred
namestitvijo v prasitvene bokse temeljito očistiti;
• na voljo morajo imeti čist, primerno suh in udoben prostor za počitek ter primeren material za gradnjo gnezda (če sistem odgnojevanja to omogoča)
–namen: zadovoljevanje etoloških potreb –če ni materiala za gradnjo gnezda:
• frustracija, stres, stereotipije
• višja umrljivost pujskov, mastitis, metritis, agalakcija
34. člen: sesni pujski
• zagotovitev toplotnega ugodja v gnezdu (čisto, suho, ločeno od prostora za svinje, polna tla)
• zagotovitev nemotenega sesanja
• odstavitev po 28 dneh (izjeme)
35. člen: tekači in pitanci
• nameščanje v skupine čim prej po odstavitvi
• skupine morajo biti stabilne – s čim manj mešanja
• združevanje v skupine najkasneje teden po odstavitvi
• ob združevanju omogočiti, da se prašiči lahko umaknejo, skrijejo
Animal Welfare Aspects of Good Agricultural Practice - pig farming
• http://www.youtube.com/watch?v=QLNn3qg 1RAE
• http://www.youtube.com/watch?v=w1cUO3Q lULE&feature=related
• http://www.youtube.com/watch?v=yqjBkqyuF C0
grizenje repkov
… trije aspekti dobrobiti … Obnašanje
Po č utje Zdravje
&
funkcija
dobrobit sestavljena iz vseh treh
aspektov skupaj
Zdravje in funkcija : stres
• beseda stres –negativni prizvok
• številne definicije
• dražljaj iz okolja
odgovor na dražljaj
spremembe obnašanja
fiziološke spremembe
cilj: prilagoditev na dražljaj iz
okolja
“obdelava
dražljaja” v CŽS:
vrsta, starost, spol, genetske razlike, predhodne izkušnje
neuspešna uspešna
prilagoditev prilagoditev
smrt stresni odgovor
“strošek”
prilagoditve:
zmanjšana imunost, rast, reprodukcija
brez
“stroška” za prilagoditev
Obnašanje : izražanje naravnih vzorcev
–izražanje naravnih vzorcev obnašanja je način zadovoljevanja določenih potreb (gradnja gnezda pri svinjah pred prasitvijo, igra pri teletih),
–če to ni mogoče – slabša prilagoditev na okolje
• frustracija, stres
• motnje v obnašanju
–preusmerjeno obnašanje (nase – avtomutilacija, na okolico – predmete v okolici, na sovrstnike)
• stereotipije
• izguba funkcionalnosti obnašanja (materinstvo pri svinjah)
• spremenjena reaktivnost živali
Občutki: odsotnost negativnih občutkov
• strah,
• frustracija
Welfare Quality projekt
4 načela in 12 kriterijev
primerno krmljenje odsotnost daljše lakote odsotnost daljše žeje primerna namestitev udobje pri počitku
termalno udobje svoboda gibanja dobro zdravje odsotnost poškodb
odsotnost bolezni
odsotnost bolečine, povzročene s postopki reje ustrezno obnašanje izražanje socialnega obnašanja
izražanje drugih vzorcev obnašanja dober odnos žival – človek pozitivna emocionalna stanja
