OSNOVNA ŠOLA ANTONA ŽNIDERŠIČA ILIRSKA BISTRICA

(1)

OSNOVNA ŠOLA ANTONA ŽNIDERŠIČA

ILIRSKA BISTRICA

Šolsko leto 2010/2011

(2)

Dragi učenci, spoštovani starši!

Pred vami je publikacija o naši šoli za šolsko leto 2010/2011. Z njo vam želimo v skrčeni obliki predstaviti najpomembnejše informacije o programu, organizaciji dela in življenja na šoli in tudi z nekaterimi pravili, ki veljajo na šoli.

Predstavljamo vam obvezni del programa, ki ga po veljavni zakonodaji moramo izvajati, pa tudi tistega, ki je neobvezen, pa toliko bolj prilagojen potrebam, interesom in željam otrok, staršev in lokalne skupnosti.

Želimo si, da bi se otroci, ki ste nam jih zaupali, pri nas prijetno počutili, naša največja skrb pa je, da pri nas pridobijo kvalitetno znanje, ki ga bodo znali dobro uporabiti v nadaljnjem izobraževanju in vključitvi v samostojno in odgovorno življenje. To smo strnili tudi v viziji naše šole, ki se glasi:

Vsak zase in vsi za vse!

Živimo v ustvarjalni šoli, kjer vsak dan iščemo nove, še boljše poti.

Rastemo v ljubezni, medsebojnem spoštovanju, hočemo doseči kakovost v vzgoji in izobraževanju, razvijati sposobnosti slehernega posameznika in oblikovati odgovoren odnos do sebe, drugih in življenja nasploh.

Karmen Šepec, ravnateljica

(3)

VSEBINA

I. PODATKI O ŠOLI ... 5

IME IN SEDEŽ ŠOLE...5

PODATKI O USTANOVITELJU...5

OPREDELITEV ŠOLSKEGA OKOLIŠA...5

ORGANIZACIJSKA SHEMA ŠOLE...6

PRIKAZ ORGANOV UPRAVLJANJA ŠOLE IN STROKOVNIH ORGANOV ŠOLE...6

II. PREDSTAVITEV PROGRAMA ... 8

1.

^PREDMETNIK

...8

DIFERENCIACIJA – NIVOJSKI POUK ...9

IZBIRNI PREDMETI...9

DNEVI DEJAVNOSTI...10

INTERESNE DEJAVNOSTI, ŠOLA V NARAVI...19

NAČINI PREVERJANJA ZNANJA OB KONCU 2. IN 3. VZGOJNO - IZOBRAŽEVALNEGA OBDOBJA...21

III. PRIKAZ ORGANIZACIJE DELA ŠOLE ... 21

1. KOLEDAR ZA ŠOLSKO LETO 2010/2011...21

ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA IN DRUGE STROKOVNE SLUŽBE...23

ŠOLSKA KNJIŽNICA...24

UČBENIŠKI SKLAD...24

PROGRAM SODELOVANJA S STARŠI...26

PODALJŠANO BIVANJE, VARSTVO VOZAČEV...26

ŠOLSKA PREHRANA...26

ORGANIZACIJA PREVOZA...27

VARNOST UČENCEV...27

IV. PRAVILNIKI ... 28

1. VZGOJNI NAČRT...28

PRAVILA ŠOLSKEGA REDA...40

I. SPLOŠNE DOLOČBE ... 40

II. DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI UČENCEV ... 42

III. NAČINI ZAGOTAVLJANJA VARNOSTI ... 42

(4)

IV. PRAVILA OBNAŠANJA IN RAVNANJA ... 44

V. VZGOJNI UKREPI ZA POSAMEZNE KRŠITVE PRAVIL ... 53

VI. ORGANIZIRANOST UČENCEV ... 55

VII. OPRAVIČEVANJE ODSOTNOSTI ... 56

VIII. SODELOVANJE PRI ZAGOTAVLJANJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA UČENCEV ... 59

IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE ... 59

X. PRILOGE - RAVNANJA: ... 60

HIŠNI RED...60

KRITERIJI IN POSTOPKI DODELITVE SREDSTEV UČENCEM ZA SUBVENCIONIRANO ŠOLO V NARAVI ...66

PRAVILA O PRILAGAJANJU ŠOLSKIH OBVEZNOSTI ...69

(5)

I. PODATKI O ŠOLI IME IN SEDEŽ ŠOLE

OSNOVNA ŠOLA ANTONA ŽNIDERŠIČA ILIRSKA BISTRICA

s svojo vzgojno izobraževalno dejavnostjo uresničuje in zagotavlja potrebe po osnovnošolskem izobraževanju na območju, za katerega je ustanovljena.

V svoji sestavi ima tudi Organizacijsko enoto Ljudska univerza.

Sedež šole je v Ilirski Bistrici, Rozmanova 25b.

TELEFONI:

• centrala: 05-711-02-60

• ravnateljica: 05-711-02-70

• Ljudska univerza: 05-714-50-22 FAX:

• Fax: 05-711-02-68 E-mail:

• group1.ospoilbaz@guest.arnes.si

Našo domačo stran s predstavitvijo šole dobite na Internetu na naslovu:

http://www2.arnes.si/~ospoilbaz1s/index.htm

Šolsko glasilo Satje lahko preberete na Internetu na naslovu:

http://satje.o-azilb.si

PODATKI O USTANOVITELJU

Naša šola je bila ustanovljena 30. marca 1992, ko je tedanja Občinska

skupščina sprejela Odlok o razdelitvi OŠ Dragotina Ketteja na dve samostojni šoli. Novo ustanovljeno šolo smo poimenovali po Antonu Žnideršiču, domačinu, svetovno znanem čebelarju, gospodarstveniku, izumitelju, pisatelju.

Nov Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ Antona Žnideršiča je sprejel Občinski svet občine Ilirska Bistrica 22. 4. 2010 (Uradni list RS, št. 36/2010).

OPREDELITEV ŠOLSKEGA OKOLIŠA

Osnovna šola Antona Žnideršiča ima naslednji šolski okoliš:

· Dolnji Zemon, Gornji Zemon, Jasen, Vrbovo, Vrbica, Jablanica, Koseze, Mala Bukovica, Velika Bukovica, Soze, Studena Gora, Pavlica in ulice mesta Ilirska Bistrica, ki spadajo v katastrsko občino Bistrica.

Ne glede na razmejitev šolskih okolišev, se lahko v prve razrede

OŠ Antona Žnideršiča vpišejo tudi učenci iz šolskega okoliša OŠ Dragotina Ketteja, če je to smotrno zaradi racionalne organiziranosti oddelkov.

(6)

ORGANIZACIJSKA SHEMA ŠOLE

Osnovna šola ima v svoji organizacijski shemi za izvajanje obveznega in razširjenega programa:

- RAVNATELJA ŠOLE - POMOČNIKA RAVNATELJA - SVETOVALNO SLUŽBO - KNJIŽNICO

- ODDELKE ŠOLE : a) 9-letna osnovna šola:

*PRVO TRILETJE - 1. do 3. razred: 5 oddelkov *DRUGO TRILETJE - 4. in 6. razred: 6 oddelkov *TRETJE TRILETJE - 7. do 9. razred: 6 oddelkov *PODALJŠANO BIVANJE:

4 oddelki od 1. do 5. razreda in 1 oddelek pri OŠPP b) osnovna šola s prilagojenim učnim programom:

3 kombinirani oddelki:

*1.,3. razred

*4.,5.,6. razred

*8., 9. razred

- TAJNIŠTVO IN RAČUNOVODSTVO ŠOLE E-mail: Marica.Lavrencic@guest.arnes.si

- KUHINJO

-

PRIKAZ ORGANOV UPRAVLJANJA ŠOLE IN STROKOVNIH ORGANOV ŠOLE

SVET ŠOLE:

Svet šole je sestavljen iz 9 članov in sicer:

3 predstavnikov ustanovitelja: Ado Barbiš, Alen Lilič, Andrej Muha 3 predstavnikov staršev: Dorjana Poklar, Petra Primc, Irena Rehberger Ujčič, 3 predstavnikov delavcev: Marta Bratovič, Mirjam Kirn, Nataša Olenik Predsednica sveta šole je Nataša Olenik.

SVET STARŠEV:

sestavljajo starši, ki so izvoljeni na roditeljskih sestankih posameznih oddelkov.

RAVNATELJ:

organizira, vodi in predstavlja šolo ter opravlja tudi druge naloge v skladu z zakonodajo.

Ravnateljica šole je mag. Karmen Šepec.

E-mail: Karmen.Sepec@guest.arnes.si

(7)

POMOČNIK RAVNATELJA:

pomaga ravnatelju pri opravljanju poslovodnih in pedagoških nalog, ga nadomešča v njegovi odsotnosti in opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti ravnatelj.

Pomočnica ravnateljice je Sonja Kosič, ki poleg te funkcije tudi poučuje matematiko v treh oddelkih.

E-mail: Sonja.Kosic@guest.arnes.si STROKOVNI ORGANI ŠOLE:

UČITELJSKI ZBOR ŠOLE:

sestavljajo vsi strokovni delavci šole.

ODDELČNI UČITELJSKI ZBOR:

sestavljajo učitelji, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo v posameznem oddelku, po potrebi pa sodelujejo pri delu oddelčnega učiteljskega zbora tudi svetovalni in drugi strokovni delavci.

RAZREDNIK:

vodi delo oddelčnega učiteljskega zbora, analizira vzgojne in učne rezultate oddelka, skrbi za reševanje vzgojnih in učnih problemov posameznih učencev, sodeluje s starši in šolsko svetovalno službo, odloča o vzgojnih ukrepih ter opravlja druge naloge v skladu s pozitivno zakonodajo.

STROKOVNI AKTIVI:

Strokovni aktiv v šoli sestavljajo učitelji istega predmeta oziroma predmetnih področij.

(8)

II. PREDSTAVITEV PROGRAMA

1.

^PREDMETNIK

POUK – tedensko število ur

1.r 2.r 3.r 4.r 5.r 6.r 7.r 8.r 9.r

slovenski jezik 6 7 7 5 5 5 4 3,5 4,5

matematika 4 4 5 5 4 4 4 4 4

angleški jezik 2 3 4 4 3 3

likovna vzgoja 2 2 2 2 2 1 1 1 1

glasbena vzgoja 2 2 2 1,5 1,5 1 1 1 1

družba 2 3

naravosl. in tehnika 3 3

spoznavanje okolja 3 3 3

geografija 1 2 1,5 2

zgodovina 1 2 2 2

državljanska in

domovinska vzg. ter etika 1 1

biologija 1,5 2

naravoslovje 2 3

kemija 2 2

fizika 2 2

tehnika in tehnologija 2 1 1

gospodinjstvo 1 1,5

športna vzgoja 3 3 3 3 3 3 2 2 2

izbirni predmet 1 2/3 2/3 2/3

Št. predmetov 6 6 6 8 9 11 12-14 14-16 12-14

Št. ur tedensko 20 21 22 23,5 25,5 25,5 27/28 27,5/

28,5 27,5/

28,5

Št. tednov pouka 35 35 35 35 35 35 35 35 32

oddelčna skupnost 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5

Tudi v letošnjem šolskem letu bomo izvajali fleksibilni predmetnik. Z njim zagotavljamo letno predpisano število ur pri posameznih predmetih, znotraj tega pa smo pripravili tri urnike A, B in C tako, da se nekateri predmeti izvajajo samo v urniku A ali B. Urnik C pa je namenjen izravnavi ur, če bi se izkazalo, da določenega predmeta ni bilo mogoče v celoti izpeljati v urniku A ali B. Urnik A velja praviloma v prvem ocenjevalnem obdobju, urnik B v drugem,

(9)

urnik C pa bomo predvidoma pripravili za obdobje od 01.06.2010 do konca pouka in bo kombinacija urnikov A in B.

DIFERENCIACIJA – NIVOJSKI POUK

V prvem triletju osnovne šole prilagoditve potekajo znotraj oddelka. Takrat govorimo o notranji diferenciaciji.

V zadnjem ocenjevalnem obdobju četrtega razreda, v petem, šestem in sedmem razredu se učenci srečajo s fleksibilno diferenciacijo. To je kombinacija temeljnega pouka, ko se učenci učijo v matičnih oddelkih, in nivojskega pouka, ko se do ene četrtine ur predmeta razdelijo na različne ravni zahtevnosti in pomešajo z učenci iz paralelke. Tam utrjujejo in ponavljajo že obravnavano učno snov.

Za učence četrtega in petega razreda naše šole bo nivojski pouk organiziran pri matematiki.

Za učence šestega in sedmega razreda pa pri slovenščini, matematiki in angleščini.

V osmem in devetem razredu bo za učence organiziran nivojski pouk v homogenih učnih skupinah na treh ravneh zahtevnosti pri vseh urah slovenščine, matematike in angleščine.

O izbiri in zamenjavi nivojske skupine se učenci posvetujejo s starši, učitelji in šolsko svetovalno službo.

IZBIRNI PREDMETI

IZBIRNI PREDMETI 7.razred 8.razred 9.razred skupaj

DRUŽBOSLOVNO- HUMANISTIČNI SKLOP

Drugi tuji jezik: Italijanščina 6 6

Drugi tuji jezik: Nemščina 6 6

Verstva in etika I 16

Verstva in etika II 18 18

Verstva in etika III 7 7

Slovenščina: Gledališki klub 5 1 6

Turistična vzgoja 1 5 6

Plesne dejavnosti: Ples 8 8

Varstvo pred naravnimi in drugimi

nesrečami 4 13 19 36

NARAVOSLOVNO –TEHNIČNI SKLOP

Astronomija:Daljnogledi in planeti 2 6 8

Poskusi v kemiji 1 9 10

Šport: Izbrani šport nogomet 10 10

Šport za sprostitev 11 11

Šport za zdravje 11 11

Prehrana: Sodobna priprava hrane 26 26

Prehrana: Načini prehranjevanja 33 33

IZBIRNI PREDMETI v OPP

IZBIRNI PREDMETI ŠTEVILO UČENCEV

Lutke 4

(10)

DNEVI DEJAVNOSTI

1. razred

DEJAVNOST TEMA ČAS

Naravoslovni dnevi

1. Eko dan: živali in mi-obisk kmetije oktober

2.

Travnik - čebelarstvo maj

3.

Življenje ob morju – ŠN junij

Kulturni dnevi

1.

Pravljice na obisku – obisk v šolski

knjižnici september

2. Decembrska praznovanja december

3. Glasbena pravljica Peter in volk 20. april 4. Slovenija praznuje 20. rojstni dan 23. junij

Športni dnevi

1.

Jesenski kros in pohod september

2.

Smučanje in igre na snegu - Sviščaki januar

3. Pohod april

4.

Dan druženja treh generacij maj

5. Športna značka Zlati sonček – ŠN junij Tehniški

dnevi

1. Izdelki za Miklavžev sejem 13. november

2. Merjenje marec

3. Igramo se z vodo - ŠN junij

ŠN – DEBELI RTIČ – drugi teden v juniju 2011 2.razred

Naravoslovni dnevi

1.

Promet in mi september

2.

Mlaka – življenjski prostor živali

in rastlin maj

3.

Travnik – življenjski prostor živali

in rastlin junij

Kulturni dnevi

1. Vstopimo v svet branja oktober

2.

Praznovanje ob novem letu december

3.

Glasbena pravljica Peter in volk 20. april 1. Slovenija praznuje 20. rojstni dan 23. junij

(11)

Športni dnevi

1.

Jesenski kros september

2.

Plavanje - Fiesa september

3.

Igre na snegu – (ŠN – tečaj smučanja) februar

4. Dan druženja treh generacij maj

5.

Športni program Zlati sonček junij

Tehniški dnevi

2. Ločevanje zmesi december

3. Merjenje marec

3.razred

Naravoslovni dnevi

1. Vodni in obvodni svet (Debeli rtič) oktober

2.

Spoznavanje in uporaba zdravilnih rastlin

v prehrani april

3. Obisk živalskega vrta v Ljubljani junij

Kulturni dnevi

1. Praznovanja ob božiču in novem letu december

2.

Obisk šolskega muzeja v Ljubljani 1. februar 3. Glasbena pravljica Peter in volk 20. april 4. Slovenija praznuje 20. rojstni dan 23. junij

Športni dnevi

1. Kros in pohodništvo september

2. Igre na snegu januar

3. Pohodništvo – planinski izlet v neznano marec

5. Športni program Zlati sonček junij Tehniški

dnevi

1. Merjenje september

3.

Gibanje v vodi in po zraku januar

(12)

4. razred

Naravoslovni dnevi

1. Čutila marec

2.

Domačija Bubec ali Novakov mlin maj 3. Ilirska Bistrica nekoč in danes maj Kulturni

dnevi

1. Veseli december december

2. Filmska predstava april

3. Slovenija praznuje 20. rojstni dan 23. junij

Športni dnevi

1.

Pohod – Gornji Zemon in kros september

4. Pohod v (ŠN) junij

5. Športne igre (ŠN) junij

Tehniški dnevi

1.

Merjenje september

1.

^Ekologija ^november

3. TMS-Bistra junij

5. razred

Naravoslovni dnevi

1.

Voda teče navzdol – obisk vodarne januar

2.

Iz rok v usta in naprej - Narin maj 3. Rastlinstvo in živalstvo obalnega sveta junij Kulturni

dnevi

1. Spoznajmo pesnika, pisatelja februar

2.

Filmska predstava april

Športni dnevi

Jesenski kros september

Smučanje (ŠN) 8.2.-12.2.2011

Plavanje (ŠN) 8.2.-12.2.2011

Dan druženja treh generacij maj

Planinski izlet – Krpan junij

(13)

Tehniški dnevi

1.

Merjenje - shranjevanje snovi september

3.

Naravni in kulturni spomeniki (Predjama) april

4.

Ekosistemi kraškega sveta (Cerknica) maj 6.razred

Naravoslovni dnevi

1. Polje oktober

2. Čebelarstvo marec

3. Travnik junij

Kulturni dnevi

1.

Dežela pravljic december

2.

Gledališka predstava po dogovoru

3. Slovenija praznuje 20. rojstni dan ^april_{23. junij}

Športni dnevi

1.

Planinski pohod (Trnovski studenec) september

2. Smučanje, plavaje, pohod januar

3. Plavanje (bazen Žusterna)** april

4. Športne igre (po NPZ) maj

Tehniški dnevi

2.

Pomorski muzej, Tonin mlin (Piran) ** september

3. Papir oktober

4. Eko dan ali izdelki za Miklavžev sejem 13. november 7.razred

Naravoslovni dnevi

1. Gozd - Mašun september

2. Morje** april

3. Celinske vode maj

Kulturni dnevi

1.

2. Rastem s knjigo april

3.

Slovenija praznuje 20. rojstni dan ^april_{23. junij}

(14)

Športni dnevi

1.

Planinski izlet - Kozlek september

2. Smučanje, plavanje, pohod januar

3. Plavanje – bazen Žusterna** april

4. Športne igre maj

Tehniški dnevi

3. Knjigovezništvo december

4. Umetne mase – Plama marec

8. razred

Naravoslovni dnevi

1.

CŠOD (Rakov Škocjan) 29.11. – 3.12. 2011

Kulturni dnevi

1.

2.

Literarna ekskurzija na Gorenjsko, Kropa april 3. Slovenija praznuje 20. rojstni dan ^april_{23. junij}

Športni dnevi

1. Planinski izlet - Snežnik september

2.

Plavanje-pohod (CŠOD) januar

3.

Orientacija (CŠOD) 29.11. – 3.12. 2011

4.

Športne dejavnosti (CŠOD) 29.11. – 3.12. 2011

Tehniški dnevi

1. Motorna vozila – tehnični pregledi maj

2. Hiše domačega kraja april

9.razred

Naravoslovni dnevi

1. Zdravje-okolje december

2.

Ljubljana, Hiša eksperimentov* april 3. Kras-speleobiološka postaja, Postojnska

jama maj-po NPZ

(15)

Kulturni dnevi

1. Literarna ekskurzija na Dolenjsko oktober

2.

3. Slovenija praznuje 20. rojstni dan ^april_{23. junij}

Športni dnevi

1.

Planinski izlet - Slavnik september

2. Kolesarjenje september

3. Smučanje – plavanje – pohod januar

5. Športne igre (po NPZ) maj

Tehniški dnevi

3. Hiša eksperimentov* april

4. Tehniški muzej Bistra (po NPZ) maj OPP

1.razred

Naravoslovni dnevi

1. Na kmetiji oktober

2.

Čebele na travniku maj

3.

Življenje v morju (ŠN) junij

Kulturni dnevi

2. Glasbena pravljica april

3. Festival »Igraj se z menoj« maj

Športni dnevi

1. Pohod september

3. Športne področne igre april

5. Plavanje (ŠN) junij

Tehniški dnevi

3.

Obdelava različnih gradiv marec

(16)

3.razred

Naravoslovni dnevi

1.

^{Na kmetiji} ^oktober

2.

3.

Kulturni dnevi

4.

Slovenija praznuje 20. rojstni dan 23. junij

Športni dnevi

1. Pohod september

Tehniški dnevi

3. Obdelava različnih gradiv marec

4.razred

Naravoslovni dnevi

1.

2.

3.

Kulturni dnevi

Športni dnevi

1. Pohod september

(17)

Tehniški dnevi

2.

Izdelki za Miklavžev sejem 13. november

4. Modeliramo (ŠN) junij

5.razred

Naravoslovni dnevi

1.

Na kmetiji oktober

2.

3.

Kulturni dnevi

2.

Glasbena pravljica april

Športni dnevi

1. Pohod september

Tehniški dnevi

1.

^Merjenje ^september

6.razred

Naravoslovni dnevi

1.

Na kmetiji oktober

2.

3.

Kulturni dnevi

(18)

Športni dnevi

1. Pohod september

Tehniški dnevi

8.razred

Naravoslovni dnevi

1.

Na kmetiji oktober

2.

3. CŠOD 29.11.-3.12.2010

Kulturni dnevi

1. Filmska predstava maj

Športni dnevi

1. Pohod september

5.

Športne dejavnosti (CŠOD) 29.11.-3.12.2010

Tehniški dnevi

5. Slovenija praznuje 20. rojstni dan 23. junij 6. – 10. 5 dni v okviru prakse

(19)

9.razred

Naravoslovni dnevi

1.

2.

Kulturni dnevi

1. Filmska predstava maj

Športni dnevi

1. Pohod september

5.

Športne dejavnosti (CŠOD) 29.11.-3.12.2010

Tehniški dnevi

4. Hiša eksperimentov april

6. – 10. 5 dni v okviru prakse

INTERESNE DEJAVNOSTI, ŠOLA V NARAVI

INTERESNE DEJAVNOSTI

Z organiziranjem interesnih dejavnosti želimo učencem ponuditi čim širše možnosti, da si najdejo ustrezno dejavnost, ki jo bodo lahko razvili na osnovi lastnih želja.

Posamezne interesne dejavnosti bodo vodili učitelji naše šole, zunanji sodelavci v okviru klubov in društev ter zainteresirani starši.

Da bi šola lahko razvila različne interese učencev, organizira naslednje interesne dejavnosti:

INTERESNA DEJAVNOST MENTOR

1. KOLESARSKI IZPITI R. Udovič

2. RAČUNALNIŠKI KROŽEK za učence od 1.- 4.

D. Čekada, I. Boštjančič, M. Rolih, D. Glavaš

3. LOGIKA 4. r.- 5. r. L. Jenko

4. ZGODOVINSKI KROŽEK M. Batista

5. BIOLOŠKO–EKOLOŠKI KROŽ. N. Šircelj

(20)

6. GEOGRAFSKI KROŽEK B. Frank

7. RADIJSKO–NOVINARSKI KROŽ. N. Ujčič

8. LIKOVNI KROŽEK 5.r. S. Dekleva

9. BRALNA ZNAČKA razredniki, slavisti

10. CICI VESELA ŠOLA D. Kaluža, razredniki

11. KARATE Karate klub

12. TEKAŠKI KROŽEK 1.-3. R. Tekaško društvo

13. NOGOMET Nogometni klub

14. TENIS Tenis klub

15. LOKOSTRELSTVO Lokostrelski klub

16. STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO Strelski klub

17. PLESNA SKUPINA ŠKL M. Klanjšček

18. ŠOLSKA PLANINSKA SKUPINA M. Bratovič, M. Rolih, D. Dekleva

19. LOGIKA 6. - 9. razreda N. Olenik

20.

OTROŠKI IN MLADINSKI PEVSKI ZBOR E. Sedmak, M. J. Slosar

21. KROŽEK RDEČEGA KRIŽA N. Baša, zunanji sodelavec

22. SMUČANJE Smučarski klub

23. ROKOMET Rokometni klub

24. KOŠARKA Košarkarski klub

25. KOŠARKARSKI KROŽEK U. Jenko (Košarkarski klub)

26.

ŠPORTNA ZNAČKA ZLATI SONČEK IN KRPAN (1.-5. raz.)

D. Glavaš, B. Jenko, razredniki in učitelji ŠVZ

27. ORFFOV INSTRUMENTARIJ N. Čebokli

28. ANGLEŠKA BRALNA ZNAČKA in

KNJIŽNI MOLJ A. Primc, S. Ličan

29. EKO PROJEKT V. Frank, M. Hrovatin, I. Boštjančič

30. ANGLEŠČINA 1.TRILETJE S. Ličan

31. KROŽEK ŠPORTNE VZGOJE za učencev 1., 2. 3. razreda

B. Jenko, R. Udovič 32. HIPHOP, DISCO, LATINO (2.triada) B. Jenko

33. FOLKLORA 1.-5 r. M. Rolih, I. Boštjančič, A.

Kocjančič

34. DRAMSKI KROŽEK 2. triletje G. B. Blokar

35. SATJE N. Ujčič

36. LIKOVNI KROŽEK 1., 2.r. S. Udovič

37. LIKOVNO OBLIKOVANJE VIZUELNIH SPOROČIL

T. Vičič

38. FIT GIBALNE URICE H. Primc

39. ČEBELARSKI KROŽEK Čebelarsko društvo, N. Šircelj

40. SLOVENSKA PEVSKA ZNAČKA E. Sedmak

41. VESELE GIBALNE URICE OPP I. Muha

∗

Časovno razporeditev posameznih dejavnosti si učenci lahko ogledajo na oglasnih deskah na šoli.

(21)

∗ŠOLA V NARAVI

V letošnjem letu načrtujemo naslednje oblike šole v naravi:

OBLIKA RAZRED TERMIN KRAJ IZVEDBE

10-urni plavalni tečaj 1. junij Debeli rtič

Zimska šola v naravi ali tečaj

smučanja 2. februar Mašun ali Sviščaki

20-urni plavalni tečaj 3. 5.-8. oktober Debeli rtič

Letna šola v naravi 4. junij Selce

Letna šola v naravi OPP junij Debeli rtič

Zimska šola v naravi 5. 8.2.–12.2.2011 Cerkno

Naravoslovni tabor - CŠOD 8. in 9. OPP 29.11. – 3.12.

2010 Rakov Škocjan

8.

NAČINI PREVERJANJA ZNANJA OB KONCU 2. IN 3.

VZGOJNO - IZOBRAŽEVALNEGA OBDOBJA

Ob koncu drugega in tretjega obdobja se znanje učencev preverja z nacionalnim preverjanjem znanja, s katerim se preverjajo standardi znanja, določeni z učnim načrtom. Ob koncu drugega obdobja je preverjanje znanja za učence prostovoljno, ob koncu tretjega obdobja pa je za vse učence obvezno. Ob koncu drugega obdobja šola po predpisanem postopku sama izvede nacionalno preverjanje znanja iz slovenskega jezika, matematike in tujega jezika. Ob koncu tretjega obdobja šola po predpisanem postopku v sodelovanju z zunanjimi ocenjevalci izvede nacionalno preverjanje iz slovenskega jezika, matematike in tretjega predmeta.

Tretji predmet določi minister tako, da v mesecu septembru izmed obveznih predmetov 8. in 9. razreda po predhodni pridobitvi mnenja Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje izbere največ štiri predmete, iz katerih se bo v tekočem šolskem letu izvedlo preverjanje znanja. V mesecu marcu minister določi, iz katerega tretjega predmeta se bo preverjalo znanje z nacionalnim preverjanjem znanja na posamezni osnovni šoli.

III. PRIKAZ ORGANIZACIJE DELA ŠOLE

1. KOLEDAR ZA ŠOLSKO LETO 2010/2011

Šolsko leto se deli na dve ocenjevalni obdobji. Ocenjevalni obdobji v šolskem letu 2010/2011 sta:

1. ocenjevalno obdobje: od 1. septembra do 31. januarja 2. ocenjevalno obdobje: od 1. februarja do 24. junija

od 1. februarja do 15. junija za učence 9. razreda Ocenjevalne konference:

(22)

1.

ocenjevalna konferenca: ponedeljek, 31. januar

(23)

2. ocenjevalna konferenca:

ponedeljek, 13. junij za učence 9. razreda sreda, 22. junij za učence ostalih razredov Počitnice so po šolskem koledarju :

- jesenske – od 25. oktobra do 29. oktobra 2010 - novoletne – od 27. decembra do 31. decembra 2010 - zimske – od 21. februarja do 25. februarja 2011 - prvomajske – od 28. aprila do 29. aprila 2011 - letne – od konca pouka do 31. avgusta 2011 Pouka prosti dnevi so predvideni:

- državni prazniki in drugi prosti dnevi - sobote in nedelje

- 25. april 2011 – velikonočni ponedeljek Nadomeščanje:

- 13. novembra 2010 namesto 7. februarja 2011

-

7. maja 2011 namesto 26. aprila 2011

-

Informativni dan v srednjih šolah:

-

petek, 11. februar in sobota, 12. februar 2011 Predmetni, razredni in popravni izpiti:

1.

rok: 16.6. – 28. 6. 2011 za učence 9. razreda

1.

rok: 27. 6. – 8. 7. 2011 za učence od 1. do 8. razreda

2.

rok: 18.8. – 31. 8. 2011 za učence od 1. do 9. razreda

ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA IN DRUGE STROKOVNE SLUŽBE

Na šoli deluje šolska svetovalna služba, ki pomaga otrokom, staršem in pedagoškim delavcem. Pokriva razvojno-preventivna, vzgojna, psihosocialna in druga področja.

Učenci se pri svetovalnih delavkah lahko oglasijo, ko potrebujejo pomoč pri učenju, ko jih pestijo osebne težave ali konflikti z vrstniki in odraslimi v šoli in doma.

Svetovalna služba pomaga tudi pri izbiri ustrezne srednje šole. Starši lahko pridejo na posvetovanje o vzgojnih dilemah in v vseh primerih, ko ne vedo, na koga bi se obrnili.

Svetovalna služba sodeluje pri uvajanju in spremljanju pedagoških novosti v šoli (nivojski pouk, delo z nadarjenimi učenci, izbirni predmeti, nacionalno preverjanje znanja).

Zbira predloge za znižanje storitev, ki jih šola organizira (šolska prehrana, šole v naravi, dnevi dejavnosti).

Šolska svetovalna delavka je socialna delavka Darinka Dekleva.

Telefon šolske svetovalne službe: 711 02 63 E-naslov:darinka.dekleva@guest.arnes.si.

Učencem, ki imajo govorne težave, nudi pomoč logopedinja Maja Gorjanc, ki prihaja na

(24)

šolo vsak ponedeljek v dopoldanskem času.

Na šoli imamo specialni pedagoginji Marto Bratovič in Martino Jenko, ki nudita pomoč učencem z učnimi in drugimi težavami, individualno in skupinsko pomoč ali dodatno strokovno pomoč.

E-mail: Marta.Bratovic@guest.arnes.si Mjenko@skavt.net

ŠOLSKA KNJIŽNICA

Knjižnica zbira knjižnično gradivo, ga strokovno obdeluje, hrani, predstavlja in izposoja ter opravlja informacijsko-dokumentacijsko delo kot sestavino vzgojno-izobraževalnega dela v zavodu.

V naši knjižnici imamo več kot 8500 knjig, brošur, CD-jev, DVD-jev in drugega knjižničnega gradiva. Učencem so na voljo tudi naravoslovne, literarne, športne in druge revije, ki jih berejo v čitalnici.

Učenci imajo lahko izposojene knjige 15 delovnih dni (tri tedne), knjigo pa je mogoče podaljšati še za 10 delovnih dni (dva tedna). Učenci zamudnine ne plačajo, vendar pa za zamujen dan prinesejo simbolično povračilo (bombon), s tem jih navajamo na redno vračanje knjižničnega gradiva.

Izgubljeno knjigo mora učenec nadomestiti z novo ali pa jo ob koncu šolskega leta plača.

OŠ Antona Žnideršiča je polnopravna članica kooperativnega online bibliografskega sistema COBISS.

Knjižnična izposoja na sistemu cobiss omogoča:

-

preko elektronske pošte lahko dobivate sporočila o skorajšnjem poteku roka vrnitve za knjige,

-

z geslom, ki ga na vašo željo dobite v knjižnici, lahko učenci in starši preverite stanje knjig. Če ima otrok zamudnino, je vstopanje z geslom onemogočeno.

-

preko sistema cobiss lahko vstopate v online knjižnico OŠ Antona Žnideršiča in iščejo gradivo (na http://www.cobiss.si/ v seznamu osnovnošolskih knjižnic).

Šolska knjižnica je za učence odprta vsak dan v dopoldanskem času.

Prosimo, da učenci knjige pravočasno vračajo v knjižnico.

Šolsko knjižnico vodi Gabriela Boškin Blokar.

UČBENIŠKI SKLAD

Šola izposoja učenkam in učencem veljavne učbenike iz šolskega učbeniškega sklada, ki ga je šola ustanovila ob finančni podpori Ministrstva za šolstvo. Učenci si izposodijo učbenike brezplačno.

Šola vsako leto najkasneje do konca maja evidentira potrebe po izposojenih učbenikih in pravočasno nabavi nove učbenike.

(25)

Šolski učbeniški sklad vodi knjižničarka Gabriela Boškin Blokar.

E-mail: Gabi.Blokar@guest.arnes.si

(26)

PROGRAM SODELOVANJA S STARŠI

- Roditeljske sestanke organizirajo razredniki najmanj dvakrat letno.

- Govorilne ure bodo:

vsak prvi delovni ponedeljek v mesecu popoldan ob 17.30 ter v dopoldanskem času enkrat tedensko po razporedu. Pisne informacije in navodila bomo posredovali staršem celo šolsko leto. Ob koncu 1. ocenjevalnega obdobja bomo starše pisno obvestili o uspehu njihovega otroka.

PODALJŠANO BIVANJE, VARSTVO VOZAČEV

PODALJŠANO BIVANJE IN VARSTVO VOZAČEV

Šola organizira podaljšano bivanje za učence od prvega do petega razreda ter za učence OŠPP. Šola ima 5 oddelkov podaljšanega bivanja. Tu imajo učenci kosilo, sodelujejo pri kulturnih, športnih in umetniških ter drugih sprostitvene dejavnostih. Napišejo tudi domače naloge in opravijo druge šolske obveznosti. Podaljšano bivanje je organizirano do 16. ure.

Učenci, ki prihajajo v šolo s šolskimi prevozi, se vključujejo v jutranje varstvo in v varstvo vozačev. Jutranje varstvo prične ob 6. uri.

DODATNI in DOPOLNILNI POUK

Poleg rednega pouka, ki je za vse učence obvezen, nudimo učencem še dodatni in dopolnilni pouk. Dodatni pouk je namenjen učencem z boljšim učnim uspehom pri posameznih predmetih. Dopolnilni pouk je namenjen učencem, ki poleg rednega pouka potrebujejo še dopolnilno razlago snovi ter pri delu rabijo pomoč učitelja. Na razredni stopnji dopolnilni pouk izvaja razrednik.

ŠOLSKA PREHRANA

Prehrana učencev obsega zajtrk, malico, popoldansko malico in kosilo. Zajtrk je med 7⁰⁰ in 7³⁰. Učenci 1. razredov malicajo po 1. šolski uri (8⁴⁵), učenci od 2. do 5. razreda po drugi šolski uri (9³⁵), učenci od 6. do 9. razreda po tretji šolski uri (10²⁵). Kosilo je med 12. in 14.

uro. Jedilnike pripravlja vodja šolske prehrane Vera Frank, v sodelovanju s kuharicami.

Učenci so upravičeni do subvencionirane prehrane, ki jo na novo ureja Zakon o šolski prehrani. Šola bo do 25. avgusta sprejela pravila, ki bodo urejala šolsko prehrano in bodo objavljena na oglasni deski in na spletnih straneh šole.

(27)

ORGANIZACIJA PREVOZA

Šola je skupaj z lokalno skupnostjo dolžna zagotoviti brezplačen prevoz za vse učence šole. Prevoz imajo organiziran tudi ostali učenci iz vasi in zaselkov v šolskem okolišu in je za vse brezplačen. Urnik šolskih prevozov bodo učenci dobili prvi šolski dan.

VARNOST UČENCEV

Šola je dolžna zagotoviti varnost učencev. To doseže z različnimi aktivnostmi na področju zdravstvenega varstva, prometne varnosti, varnosti pri delu v učilnicah ter z doslednim izvrševanjem šolskih in drugih aktov, ki urejajo to področje.

V letu 2008 je začel veljati Zakon o preprečevanju nasilja v družinah (Uradni list RS, št. 16/2008). Nasilje v družini je opredeljeno kot vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega in ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu, oziroma zanemarjanje družinskega člana. Otrok je žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja.

V skladu z zakonom, so strokovni delavci v zdravstvu ter vzgojno-varstvenih in vzgojno- izobraževalnih zavodih dolžni takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumijo, da je otrok žrtev nasilja.

(28)

IV. PRAVILNIKI

1. VZGOJNI NAČRT

V skladu s 60.d. členom ZOsn – UPB3 (Ur.l. 81/06 in 102/07), mnenja sveta staršev, učiteljskega zbora je svet šole na predlog ravnateljice sprejel na seji 28.05.2009

VZGOJNI NAČRT I. UVOD

Pomen vzgojnega načrta:

• spodbuja delovanje šole na ravni odnosov in vzpostavlja pozitivno klimo med vsemi vključenimi;

• je dogovor o enotnem vzgojnem delovanju vseh udeležencev v procesu vzgoje;

• je dogovor za premišljeno, organizirano ciljno naravnano delovanje šole in vsakega zaposlenega v njem;

• avtonomno kreiranje »pravil igre« glede na delo in življenje šole ter sodelovanje z okoljem;

• enotno delovanje in enoten pogled na ključne vzgojne ukrepe;

• vnaprejšnji dogovor med zaposlenimi, starši in učenci.

II. SPLOŠNE DOLOČBE Vzgojni načrt vsebuje:

•

okvir pravic in dolžnosti ter vzgojnih ukrepov;

• dogovor o skupnih vrednotah, ki veljajo za vse učitelje in učence;

• dogovor o enotnem vzgojnem delovanju učiteljev in staršev;

• specifične vzgojne strategije, ki veljajo za posebne skupine učencev;

• poudarki na strpnosti, spoštovanju, …

• kodeks vedenja učencev, učiteljev in staršev.

Vzgojni načrt je:

• oblikovan na osnovi vizije in prednostnih nalog šole,

• del Letnega delovnega načrta šole,

• način izvajanja kurikuluma šole,

• rezultat sodelovanja in konsenza med strokovnimi delavci šole, starši, učenci in predstavniki lokalne skupnosti.

Z vzgojnim načrtom šola določi:

1.

NAČINE DOSEGANJA IN URESNIČEVANJA CILJEV IN VREDNOT z:

- upoštevanjem potreb in interesov učencev, - upoštevanjem posebnosti širšega okolja, 2. VZGOJNE DEJAVNOSTI:

- proaktivne in preventivne dejavnosti, - svetovanje

- povračilo škode - restitucija

(29)

3. POHVALE, PRIZNANJA, NAGRADE

(30)

4. VZGOJNE UKREPE 5. VZGOJNE OPOMINE

6. OBLIKE VZAJEMNEGA SODELOVANJA ŠOLE S STARŠI III. DOSEGANJE IN URESNIČEVANJE CILJEV IN VREDNOT 1. Načini doseganja in uresničevanja ciljev

Za doseganje in uresničevanje ciljev osnovnošolskega izobraževanja iz 2. člena Zakona o osnovni šoli, bomo v šoli:

• zagotavljali kvalitetno vzgojnoizobraževalno delo in pogoje za delo, ki bo omogočalo osebnostni razvoj učencev v skladu z njihovimi sposobnostmi in interesi, vključno z razvojem njihove pozitivne samopodobe za nadaljnjo izobraževalno in poklicno pot, s poudarkom na usposobljenosti za vseživljenjsko učenje,

• organizirali vzgojno izobraževalno delo in aktivnosti na način, ki bo spodbujal skladni telesni, spoznavni, čustveni, moralni, duhovni in socialni razvoj posameznika, ob upoštevanju razvojnih zakonitosti in individualnih zmožnosti,

• zagotovili varno in spodbudno šolsko okolje, v katerem se bodo učenci počutili sprejete, varne in uspešne ob doseganju čim boljših dosežkov v skladu s svojimi zmožnostmi,

• gradili na odnosih zaupanja, sodelovanja, podpiranja in opogumljanja,

•

z različnimi aktivnostmi spodbujali skladni telesni, spoznavni, čustveni, moralni, duhovni in socialni razvoja posameznika z upoštevanjem razvojnih zakonitosti,

• pri pouku, dejavnostih ob pouku in z vključevanjem v mednarodne projekte vzgajali in izobraževali za trajnostni razvoj in za dejavno vključevanje v demokratično družbo, kar vključuje odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja, do drugih ljudi, svoje in drugih kultur, naravnega in družbenega okolja, prihodnjih generacij,

• organizirali življenje in delo na šoli tako, da bodo učenci s sodelovanjem razvijali medsebojno strpnost, spoštovanje, sprejemanje drugačnosti, za spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

• ob državnih in kulturnih praznikih na različne načine (kulturne dejavnosti, prireditve, proslave) razvijali zavest o državni pripadnosti in narodni identiteti, posredovali vedenja o zgodovini Slovencev, njihovi kulturni in naravni dediščini ter spodbujali državljansko odgovornost,

• pri pouku, dejavnostih ob pouku, z vključevanjem v projekte, tekmovanja in druge oblike sodelovanja razvijali pri učencih pismenost ter sposobnost za razumevanje in sporočanje v slovenskem jeziku, v tujih jezikih ter razvijali

• pismenost in razgledanosti na besedilnem, naravoslovno-tehničnem, matematičnem, informacijskem, družboslovnem in umetnostnem področju,

•

ustvarjali možnosti za razvoj ustvarjalnosti, inovativnosti, samoiniciativnosti in podjetnosti,

•

s samoevalvacijo in z drugimi instrumenti ugotavljali primerljive standarde znanja na državnem in mednarodnem nivoju.

(31)

2. Načini doseganja in uresničevanja vrednot

Vrednote so življenjski cilji, smernice, ideje in etična vodila, s pomočjo katerih posamezniki ali družbene skupine ocenjujejo sebe in okolje, v katerem živijo. Posamezniku nudijo oporo pri njegovem življenjskem slogu, opredeljujejo, kaj je pomembno in vredno truda.

Razvijali bomo:

•

univerzalne vrednote: enakopravnost, pravičnost, človeško dostojanstvo, nediskriminacijo, odgovornost, medsebojno odvisnost, solidarnost, učenje človekovih pravic ipd.,

•

nacionalne vrednote: negovanje maternega jezika, biti odgovoren državljan, poznavanje slovenske kulture in zgodovine, spoštovanje kulturne dediščine, ipd.,

•

šolske vrednote: učiti se, da bi znali živeti v skupnosti in eden z drugim, sprejemanje povezanosti in soodvisnosti, sodelovanje, preseganje individualizma, egoizma, narcizma, zaprtosti v osebne, družinske in narodne meje, zorenje v skupnosti in za skupnost, za osebno in planetarno celovitost, spoznavanja samega sebe in širjenje svojih zmožnosti, ustvarjalnosti, svobode in identitete, sprejemanje sebe in skrb zase tako, da bi živeli v ravnotežju, vedrini, miru in da bi uspešno reševali svoje probleme.

•

lokalne vrednote: ohranjanje naravne in kulturne dediščine domačega kraja in občine, skrb za urejeno šolsko okolico.

Na naši šole so že prepoznavne naslednje vrednote:

- odgovornost, znanje, delavnost, prijateljstvo, kulturno vedenje, strpnost, iskrenost, zdravje.

V tem šolskem letu bomo posebno pozornost posvetili naslednjim dejavnostim, ki so povezane z vizijo šole in prepoznanimi vrednotami pri učencih, strokovnih delavcih in starših:

- razvijanje sposobnosti slehernega posameznika, pri čemer bo posebna skrb posvečena nadarjenim učencem in učencem s posebnimi potrebami;

- skrb za zdravo življenje s poudarkom na gibalnih dejavnostih in zdravi prehrani;

- ustvarjanje spoštljivih medsebojnih odnosov ter sporazumno reševanje medsebojnih problemov;

- skrb za okolje.

(32)

IV. VZGOJNE DEJAVNOSTI

1. PROAKTIVNE IN PREVENTIVNE VZGOJNE DEJAVNOSTI

Osnovni cilj pri oblikovanju in izvajanju proaktivnih in preventivnih vzgojnih dejavnosti je oblikovanje okolja, v katerem učenci uspešno zadovoljujejo temeljne telesne, duševne, socialne in duhovne potrebe, razvijajo samostojnost in pozitivno samopodobo ter pridobijo čut za odgovornost. Pomembne potrebe so:

•

potreba po varnosti in odsotnosti strahu

•

potreba po sprejetosti, pripadnosti in vključenosti

•

potreba po individualnosti, uspešnosti in potrjevanju

•

potreba po svobodi, izbiri, ustvarjalnosti

•

potreba po gibanju in sprostitvi.

Vzpostavljali bomo pogoje za:

• kakovosten pouk, ustrezne načine spremljanja napredka učencev in načine ocenjevanja znanja;

• oblikovanje varne, skrbne, urejene, inkluzivne in v uspešnost naravnane učeče se skupnosti;

•

razvijanje ugodne socialne klime, občutka varnosti, zaupanja in sprejetosti, izvajanje dejavnosti, ki postavljajo v ospredje medsebojno povezanost in sodelovanje;

• oblikovanje oddelčnih in šolskih dogovorov o temeljnih vrednotah skupnega življenja in načinih ravnanja– pravila šole in oddelka;

• aktivno vključevanje učencev v načrtovanje, izvajanje in vrednotenje učenja in dela v skladu z njihovimi zmožnostmi;

• organiziranje aktivnega preživljanja prostega časa učencev (interesne dejavnosti, tekmovanja…);

• izvajanje razvojnih in drugih projektov šole in vključevanje v širše, tudi mednarodne projekte, kot odlične priložnosti za poglobljeno vzgojno delo na mnogih področjih;

• sistematično načrtovanje in izvajanje razrednih ur;

• razvijanje socialnih veščin, sodelovalnega učenja, prostovoljnega dela, vrstniške pomoči, medgeneracijskega sožitja;

• poudarjanje in nagrajevanje zglednega vedenja učencev, pogovori o takem vedenju, stik z ljudmi z visoko etiko in razvito ustvarjalnostjo;

• obravnavanje različnih življenjskih problemov vrstnikov in odraslih in usposabljanje za uspešno reševanje takih problemov;

•

navajanje na procese samovrednotenja, samokontrole in sprejemanja odgovornosti, vzpodbujanje zavedanja svobode in odgovornosti za posledice lastnega vedenja;

• izvajanje dejavnosti, ki povezujejo učence, delavce šole, starše in lokalno skupnost;

• načrtno, sistematično in redno vključevanje staršev v življenje in delo šole, izvajanje tematskih srečanj s starši ali oddelčnih sestankov staršev in učiteljev;

•

načrtno in sistematično izvajanje preventivnih dejavnosti za preprečevanje zasvojenosti, nasilništva, spolnih zlorab in drugih odklonskih pojavov (razredne ure, osebni pogovori, dnevi dejavnosti, projekti…);

(33)

• spoznavanje okoliščin, v katerih se pojavljajo za šolo značilni problemi ter s spoznavanjem stališč in predlogov vseh udeleženih;

• povečanje nadzora na določenih krajih in v določenem času (odmori, čas po pouku, zunanje površine šole…);

• odzivnost in pravočasnost pri reševanju problemov, njihovo načrtno reševanje;

• druge dejavnosti, ki jih načrtuje in izvaja šola.

2. SVETOVANJE

Svetovanje se izvaja pri reševanju problemov, ki so posledice nespoštovanja drugih ter kršitev šolskih pravil. Pri tem je pomembno ustvarjanje kulture, v kateri se konflikti uporabljajo za krepitev prakse sporazumevanja in iskanja kompromisov, kulture medsebojnega poslušanja in sporazumevanja.

Cilji in koraki svetovanja, ob katerih se učenec uči:

Cilji:

• ustrezno ravnati v situacijah, v katerih je prisoten stres, strah, jeza, tesnoba, žalost, občutki sramu ali krivde, konflikti, apatičnost, frustracije, doživljanje neuspehov;

• reševati probleme in konflikte;

• vživljati se v druge in sprejemati različnost;

• razvijati realno in pozitivno samopodobo in samospoštovanje;

• organizirati lastno delo za večjo učinkovitost.

Koraki:

• opisati dogodek in ravnanja prisotnih;

•

razumeti vzroke, potrebe, občutja in razmišljanja prisotnih, ki so pripeljali do dogodka;

• prevzeti odgovornost in sprejeti posledice svojih ravnanj;

• načrtovati in izbrati možnosti za učinkovitejše vedenje;

• spremljati uspešnost in učinkovitost izbranega vedenja.

Svetovanje se lahko izvaja:

-

ob sprotnem reševanju problemov;

- v okviru ur oddelčnih skupnosti;

- v okviru pogovorov z učenci v času govorilnih ur za starše in učence;

- ob drugih priložnostih.

Osebni svetovalni pogovori

1. Osebni svetovalni pogovori strokovnih delavcev z učenci, še posebej tistimi, ki imajo probleme, so izjemno pomembni. V pogovoru svetovalec učencu pomaga uvideti njegove potrebe in motive ravnanj ter povezanost ravnanj z njihovimi posledicami. Pomaga mu pri presojanju lastnega vedenja z vidika učinkovitosti in etične sprejemljivosti, pri ugotavljanju pozitivnih in negativnih posledic njegovih ravnanj zanj in za druge. Ponudi mu pomoč pri iskanju uspešnih in etično sprejemljivih vedenj, s katerimi bo učenec lahko uspešno zadovoljil svoje potrebe in interese, ter pri načrtovanju potrebnih sprememb.

(34)

2. Svetovalnemu pogovoru lahko sledi dogovor med učencem, starši in strokovnim delavcem ali vodstvom šole ter različne pomoči učencem. Dogovor opredeljuje cilje, odgovornosti sodelujočih in morebitne izjemnosti.

(35)

Druge oblike svetovanja

Druge oblike pomoči učencu so lahko še:

- organizacija pomoči učitelja ali sošolcev pri učenju,

- načrtno vzpostavljanje določenih socialnih povezav med učenci,

- vključevanje v različne dejavnosti (interesne dejavnosti, podaljšano bivanje, dopolnilni pouk…)

- uvajanje v določene funkcije in druge pomembne odgovornosti (prostovoljno delo,…)

- nudenje različnih oblik zunanje pomoči (Sonček, psihosocialna pomoč v zunanjih institucijah…),

-

dogovori z učenci o občasnih individualnih programih (individualna pomoč svetovalne službe ali specialnih pedagogov…).

3. RESTITUCIJA

Restitucija je oblika vzgojnega ukrepanja, ki omogoča učencu, ki je s svojim ravnanjem povzročil materialno ali moralno škodo drugemu, skupini ali šoli, da to popravi. Učenec se v postopku restitucije sooči s posledicami svojega ravnanja, sprejme odgovornost za takšno ravnanje in poišče načine, s katerimi svojo napako popravi oziroma se z oškodovancem dogovori za načine poravnave. V nasprotju s kaznovanjem poudarja pozitivno reševanje problemov.

Temeljna načela restitucije:

• Poravnava je smiselno povezana s povzročeno psihološko, socialno ali materialno škodo.

• Zahteva odločitev in napor tistega, ki je škodo povzročil.

• Oškodovanec obliko poravnave sprejme kot primerno nadomestilo povzročene škode.

•

Spodbuja pozitivno vedenje, ne obrambnih vedenj kot kritika in kazen, ter poudarja vrednote.

• Ni kaznovalca, učenec ustvarjalno rešuje problem.

Ukrepi v postopku restitucije

V postopku restitucije ukrepi niso vnaprej določeni, potrebno jih je smiselno povezati s povzročeno psihološko, socialno ali materialno škodo.

Povzročitelj škode se mora potruditi, da poišče rešitev, ki jo oškodovanec sprejme kot primerno nadomestilo povzročene škode.

Strokovni delavci predvsem spodbujajo, usmerjajo in spremljajo proces restitucije. Ta je končan, ko oškodovanec potrdi, da je zadovoljen s poravnavo in ko povzročitelj tako na čustvenem in miselnem nivoju sprejme svoje ravnanje kot nekaj, kar je dolžan storiti, če prej z nepremišljenim ravnanjem povzroči kakršnokoli škodo.

Nekateri možni ukrepi:

• popravilo poškodovanega predmeta ali objekta ob pomoči oz. nadzoru odraslega (učitelja, hišnika, starša…);

• urejanje ali čiščenje šolskih prostorov, šolske okolice;

• dežurstvo ali čiščenje šolske jedilnice;

(36)

• opravičilo oškodovancu pred skupino (učencev, učiteljev…);

(37)

• prostovoljna pomoč;

• družbeno koristno delo.

V. POHVALE, PRIZNANJA in NAGRADE Pohvale so lahko ustne ali pisne.

Kadar se učenec ali več učencev ali oddelčna skupnost izkaže s prizadevnostjo pri enkratni ali kratkotrajni aktivnosti, so lahko ustno pohvaljeni.

Pisne pohvale se podeljujejo za:

• prizadevnost ter doseganje vidnih rezultatov pri pouku, interesnih dejavnostih in drugih dejavnostih šole, torej pozitiven zgled v oddelku,

•

prizadevnost ter doseganje vidnih rezultatov pri različnih dejavnostih izven pouka,

• doseganje vidnih rezultatov na šolskih športnih ali drugih tekmovanjih in srečanjih učencev z različnih področij znanja in delovanja,

• posebej prizadevno in učinkovito delo v oddelčni skupnosti ali šolski skupnosti,

• spoštljiv odnos do odraslih in nudenje pomoči tistim, ki jo potrebujejo,

• iz drugih razlogov, ki jih ravnatelj oz. učiteljski zbor šole ali razrednik in mentorji ocenijo kot primerne za razlog ustne ali pisne pohvale.

Priznanja se podeljujejo za:

•

večletno prizadevnost in doseganje vidnih rezultatov pri šolskem in izvenšolskem delu,

• doseganje vidnih rezultatov na raznih tekmovanjih in srečanjih, ki so organizirana za območje občine, regije in celotne države,

•

večletno prizadevno sodelovanje in doseganje rezultatov pri raznih interesnih dejavnostih,

• doseganje vidnih rezultatov na športnih področjih, kjer učenci predstavljajo šolo,

• večletno prizadevno delo v oddelčni skupnosti, šolski skupnosti in šolskem parlamentu,

•

ob drugih razlogih, ki jih ravnatelj oz. učiteljski zbor šole ali razrednik in mentorji ocenijo kot primerne za razlog podelitve priznanja.

Priznanja in pohvale se lahko podeli tudi v obliki nagrade.

Nagrade se podeljujejo učencem v obliki:

•

pripomočkov, ki jih učenec lahko uporablja pri pouku ali drugih dejavnostih,

• knjižnih nagrad,

• drugih posebnih ugodnosti ali »sladke nagrade«.

Nagrado lahko dobi posameznik, skupina učencev ali oddelčna skupnost.

VI. VZGOJNI UKREPI

(38)

Vzgojni ukrepi so posledica težjih ali ponavljajočih kršitev pravil šole in so način reševanja problemov, ki se s tem pojavijo. Uporabljajo se lahko:

- če trenutna situacija narekuje naglo ukrepanje (nevarnost, posredovanje v pretepu, zaščita lastnine…),

(39)

-

če učenci zavračajo sodelovanje pri reševanju problemov in so bile predhodno izvedene druge vzgojne dejavnosti (svetovanje, restitucija…),

- kadar učenci niso pripravljeni upoštevati potreb in pravic drugih ali ponavljajo kršitve pravil šolskega reda in dogovorov.

Vrste vzgojnih ukrepov za posamezne kršitve pravil so sestavni del Pravil šolskega reda.

VII. VZGOJNI OPOMINI

Učencu se lahko izreče vzgojni opomin, kadar krši dolžnosti in odgovornosti, določene z zakonom, drugimi predpisi, akti šole in ko vzgojne dejavnosti oziroma vzgojni ukrepi ob predhodnih kršitvah niso dosegli namena.

Vrste in določanje vzgojnih opominov podrobneje predpiše minister, pristojen za šolstvo.

VIII. OBLIKE SODELOVANJA S STARŠI

Delavci šole, učenci in starši oziroma skrbniki razvijajo vzajemno-sodelovalni odnos na vzgojnem področju. Vzajemno sodelujejo pri oblikovanju življenja in dela šole, različnih vzgojno-izobraževalnih dejavnostih, oblikovanju vzgojnega koncepta šole, oblikovanju akcij za izvajanje preventivnih vzgojnih dejavnosti, svetovanju in usmerjanju, povrnitvah škod (npr.: restitucija).

Izvajali bomo naslednje oblike sodelovanja s starši:

• govorilne ure,

• roditeljske sestanke,

• strokovna predavanja,

• delavnice,

• pogovorne skupine,

• družabna srečanja,

• vključevanje staršev v različne šolske dejavnosti,

• prireditve za starše.

Starši se vključujejo v reševanje problemov, ki jih imajo:

• njihovi otroci ali skupina otrok,

• kadar njihovi otroci ali skupina kršijo pravila šole.

V primerih, ko strokovni delavec presodi, da je potreben daljši in poglobljen razgovor o otrokovem vedenju ali težavah v šoli, starše povabimo na razgovor v šolo. Na razgovor lahko povabimo tudi drugega strokovnega delavca šole. V primerih, ko šola ne more zagotoviti sodelovanja staršev ali oceni, da gre pri posameznih otrocih za zanemarjanje ali neprimerno vzgojno ravnanje, bomo poiskali pomoč in tudi sodelovali z drugimi institucijami (Center za socialno delo, Zdravstveni dom, Svetovalni center, policija…).

Starše bomo obveščali o dogodkih, ki zadevajo njihovega otroka ustno, po telefonu ali pisno.

Po telefonu, kot nujno obvestilo, bomo starše obvestili o dogodkih, ki zadevajo:

• poškodbo njihovega otroka,

• večjo materialno škodo,

• težje kršitve šolskega reda, ki posredno ali neposredno zadevajo njihovega otroka.

(40)

•

IX. URESNIČEVANJE IN SPREMLJ ANJE

Vzgojni načrt Osnovne šole Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica je temeljni dokument za doseganje in uresničevanje ciljev in vrednot iz 2. člena Zakona o osnovni šoli.

O uresničevanju vzgojnega načrta ravnatelj enkrat letno poroča svetu staršev in svetu šole.

Poročilo je sestavni del letne samoevalvacije šole. Glede na letne evalvacije vzgojnega dela bomo vzgojni načrt dopolnjevali in spreminjali.

Vzgojni načrt Osnovne šole Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica je bil sprejet na seji sveta zavoda dne 28. 5. 2009.

Ravnateljica: Predsednica sveta zavoda:

mag. Karmen Šepec Nataša Olenik

PRAVILA ŠOLSKEGA REDA

V skladu z 60.e členom ZOsn-UPB3 (Ur.l. 81./06 in 102/07), mnenja sveta staršev, učiteljskega zbora ter na osnovi Vzgojnega načrta Osnovne šole Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica je svet šole na predlog ravnateljice šole sprejel na seji dne 28. 5. 2009

PRAVILA ŠOLSKEGA REDA

I.

SPLOŠNE DOLOČBE

Na osnovi vzgojnega načrta šole in v sodelovanju strokovnih delavcev šole, učencev in staršev je šola natančneje opredelila in določila:

 dolžnosti in odgovornosti učencev,

 načine zagotavljanja varnosti,

 pravila obnašanja in ravnanja,



vzgojne ukrepe za posamezne kršitve pravil,

 organiziranost učencev,

 opravičevanje odsotnosti ter

 sodelovanje pri zagotavljanju zdravstvenega varstva učencev.

Poleg določil iz Vzgojnega načrta šole se pri uporabi in izvajanju upoštevajo določila temeljne zakonodaje:



Zakon o osnovni šoli,

 Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami,

 Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja,

 Zakon o delovnih razmerjih,

 Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja,

 Zakon o varstvu osebnih podatkov,

 Zakon o varstvu pred požarom,

 Zakona o varnosti in zdravju pri delu,

(41)

 Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti,

 ter s tem v zvezi sprejeti predpisi in interni akti šole.

(42)

II.

DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI UČENCEV Dolžnosti in odgovornosti učencev so:



spoštujejo hišni red in pravila šolskega reda,

 varujejo in odgovorno ravnajo s premoženjem šole ter lastnino učencev in delavcev šole ter le-tega namerno ne poškodujejo,

 sodelujejo pri urejanju šole in šolske okolice ter imajo spoštljiv odnos do narave,



imajo odgovoren odnos do sebe, drugih in okolja,

 spoštujejo pravice učencev in delavcev šole,

 imajo spoštljiv in strpen odnos do individualnosti, človeškega dostojanstva, etnične pripadnosti, veroizpovedi, rase in spola,



ne ovirajo in ne motijo učencev in delavcev šole pri delu,

 skrbijo za lastno zdravje in varnost ter ne ogrožajo zdravja in varnosti drugih,

 redno in točno obiskujejo pouk in druge vzgojno-izobraževalne dejavnosti,

 izpolnjujejo svoje učne in druge šolske obveznosti,

 sodelujejo pri dogovorjenih oblikah dežurstva učencev,

 primerno zastopajo šolo pri vseh dejavnostih, ki jih šola organizira,

 v primeru lastne ogroženosti ali ogroženosti drugega takoj obvestijo strokovne delavce šole.

Ta pravila se smiselno uporabljajo tudi za učence s posebnimi potrebami, če z vzgojnim oziroma izobraževalnim programom ni drugače določeno.

III.

NAČINI ZAGOTAVLJANJA VARNOSTI

Za zagotavljanje varnosti učencev in preprečevanje nasilja nad in med učenci šola izvaja:

1. PREVENTIVNE UKREPE

• svetuje in usposablja učence za varno uporabo pripomočkov, naprav in opreme,

• preprečuje dostop učencem do nevarnih snovi in naprav,

• zagotavlja, da so objekti, učila, oprema, stroji in naprave v skladu z veljavnimi normativi in standardi ter zagotavljajo varno izvajanje dejavnosti,

•

usposablja delavce za varno delo,

• varuje osebne podatke,

• zagotavlja ustrezno število spremljevalcev na ekskurzijah, športnih, naravoslovnih, kulturnih in tehniških dnevih, v šolah v naravi in tečajih plavanja, kolesarjenja, smučanja ipd. v skladu z veljavnimi normativi in standardi in navodili za izvajanje učnih načrtov,

• zagotavlja učencem ustrezno opremo, kadar sodelujejo pri urejanju šole in šolske okolice,

(43)

• seznanja učence in starše z načrtom varnih poti.

(44)

2. AKTIVNE UKREPE

•

oblikovanje oddelkov in skupin učencev v skladu z veljavnimi normativi in standardi,

• dežurstvo v prostorih in na šolskih površinah,

• opredeljen način prihoda in odhoda učencev v šolo,

• pravila ukrepov, ravnanj in obnašanja v šolskih prostorih in izven njih,

• kontrola vstopa obiskovalcev šole,

•

ukrepi v primeru nezgod in epidemij,

• vključuje učencev v tečaj za vožnjo s kolesi in opravljanje kolesarskega izpita,

• nadzor v primeru suma prinašanja nevarnih predmetov ali snovi v šolo.

Ne glede na določbo prve alineje te točke lahko šola občasno organizira vzgojno izobraževalno delo v posebej oblikovanih skupinah učencev z namenom, da se učencem zagotovi varnost oziroma nemoten pouk.

3. POSEBNO VARSTVO UČENCEV Šola mora varovati učence pred:

• nadlegovanjem,

• trpinčenjem,

• zatiranjem,

• diskriminacijo,

•

nagovarjanjem k dejanjem, ki so v nasprotju z zakonom in splošno sprejetimi civilizacijskimi normami,

• namernim poniževanjem drugih učencev, delavcev šole ali drugih oseb, ki vstopajo v šolski prostor.

IV. PRAVILA OBNAŠANJA IN RAVNANJA 1. PRAVILA OBNAŠANJA

V vseh medsebojnih stikih so učenci in delavci šole dolžni upoštevati temeljna pravila bontona ter šolske in razredne dogovore. Imeti morajo strpen, prijazen, vljuden in spoštljiv odnos do:

• sošolcev,

• delavcev šole in

• obiskovalcev.

Učenci in delavci šole so dolžni:

•

uresničevati cilje in programe šole,

• skrbeti za urejenost, čistočo, disciplino in prijetno počutje v šoli,

• zagotoviti varnost udeležencev v vzgojno izobraževalnem procesu,

• preprečevati škodo.

Učenci so dolžni:

(45)

• upoštevati hišni red, sprejeta navodila oziroma opozorila razrednikov, dežurnih učiteljev ter ostalih delavcev šole,

(46)

• prinašati predpisana oziroma zahtevana učila in učne pripomočke k pouku in drugim oblikam vzgojno izobraževalnega dela.

2. PRAVILA RAVNANJA

2.1 Prihajanje učencev in izvajalcev programov v šolo

• Učenci in učitelji morajo priti v šolo pravočasno in najmanj deset minut pred določenim časom za pričetek pouka oz. programa.

•

Na poti v šolo in iz nje učenci upoštevajo pravila prometne varnosti in Načrt varnih šolskih poti. Učence 1. razreda v šolo in iz nje obvezno spremljajo starši oz. druga oseba, ki so jo za to pooblastili starši in o tem pisno obvestili šolo.

• V šolo prihajajo učenci ob določeni uri, razen učencev, ki so vključeni v jutranje varstvo in učenci vozači. Učenci vozači morajo v organizirano varstvo in v njem ostanejo do začetka pouka.

• Ob prihodu v šolo se učenci v garderobi preobujejo v copate in odložijo oblačila.

•

Učenci, ki se v šolo pripeljejo s kolesom, morajo imeti opravljen kolesarski izpit in po predpisih opremljeno kolo. Učenci kolesa parkirajo na določenem mestu za kolesa. Šola za kolesa ne prevzemaodgovornosti.

• Vstop v šolske prostore (tudi v garderobo) je z rolerji, skiroji ali kotalkami prepovedan.

2.2 Odpiranje učilnic

• Učenci morajo počakati učitelja pred začetkom šolske ure pred učilnico, v kateri bo potekal vzgojno izobraževalni proces.

• Učilnice odpirajo učitelji.

2.3 Odhajanje učencev iz šole

• Po zadnji uri pouka oz. drugih dejavnosti učenci zapustijo šolske prostore in odidejo domov. Zadrževanje v šolskih prostorih ali v garderobah po končanem pouku ali drugih vzgojno- izobraževalnih dejavnostih ni dovoljeno.

•

Zadrževanje v šoli po končanem pouku je dovoljeno samo učencem, vključenim v organizirano varstvo, učencem vozačem, obiskovalcem popoldanskih interesnih dejavnosti ali drugih, v šoli dogovorjenih dejavnostih.

• Po končani zadnji šolski uri pouka in ob koncu drugih dejavnosti učitelj pospremi učence v garderobo.

2.4 Izjemni odhodi učencev med poukom

•

Učenec lahko izjemoma zapusti šolo v času pouka, če za odhod pisno ali ustno zaprosijo starši.

• V primeru, da ima učenec v šoli zdravstvene težave (vročina, slabost, bruhanje ipd.) ali se

poškoduje, mora razrednik, učitelj ali drugi strokovni delavec, ki ima učenca pri pouku, o stanju učenca obvestiti starše.

• Učenci 1. razreda tudi v izjemnih primerih ne smejo oditi iz šole sami, ampak obvezno v spremstvu staršev ali s strani staršev pooblaščene osebe.

• Izjemen odhod učenca iz šole se vpiše v dnevnik v rubriki odsotnosti učencev.