JA N E Z S L A PA R 20 13 M A G IS T RS K A N A L O G A
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT
JANEZ SLAPAR
MAGISTRSKA NALOGA
Mentor: prof. dr. Štefan Bojnec UNIVERZA NA PRIMORSKEM
FAKULTETA ZA MANAGEMENT
DEJAVNIKI EKONOMSKE USPEŠNOSTI POSLOVANJA PODJETJA V PREDELOVALNI
DEJAVNOSTI: ŠTUDIJA PRIMERA
Janez Slapar Magistrska naloga
Koper, 2013
POVZETEK
V magistrski nalogi so obravnavana teoretiþna izhodišþa nekaterih ekonomskih analiz in kazalcev ter prikaz analize z ugotovitvami za prouþevano podjetje. Empiriþni del zajema raziskavo na vzorcu, ki obravnava prouþevano podjetje in povpreþne agregirane podatke za panogo oz. oddelek proizvodnje kemikalij in kemiþnih izdelkov v okviru panoge predelovalne dejavnosti. Razvidna je povezanost med uspešnostjo poslovanja podjetja in velikostjo oz.
lokacijo podjetja ter tudi odvisnost uspešnosti poslovanja v prouþevanem podjetju in oddelku proizvodnje kemikalij in kemiþnih izdelkov od dejavnikov, ki so testirani v raziskavi, predvsem dodane vrednosti na zaposlenega, v nekaterih primerih pa tudi deleža þistih prihodkov od prodaje na tujem trgu.
Kljuþne besede: stroški, prihodki, dobiþek, dodana vrednost, velikost, lokacija, povezanost, odvisnost, znaþilnost.
SUMMARY
In master's thesis are considered theoretical starting points of some economic analyses and pointers and display of the analysis with findings for investigated company. Empirical part is capturing research on sample, that deals with investigated company and average aggregated data for prolog or department of production of chemicals and chemical products within frame of prolog of rebuilding activity. Visible is connection between successfulness of business of company and size and location of company, but it also depend on successfulness of business in investigated company and department of production of chemicals and chemical products from factors that are tested in research, especially added values on an employee and in some cases also shares of clean revenues from sale on foreign market.
Keywords: expenses, incomes, profit, added value, size, location, connection, dependence, feature.
UDK: 679:331.103.3(043.2)
VSEBINA
1 Uvod ... 1
1.1 Opredelitev obravnavanega problema ... 1
1.2 Teoretiþna izhodišþa ... 1
1.3 Namen in cilji raziskave ... 3
1.4 Temeljna teza in hipotezi ... 3
1.5 Metode raziskovanja za doseganje ciljev naloge ... 5
1.6 Omejitve in predpostavke pri obravnavanju problema ... 5
2 Teoretiþna izhodišþa o kritiþni toþki gospodarnosti in ekonomski uspešnosti poslovanja ... 6
2.1 Stroški ... 6
2.1.1 Fiksni stroški... 7
2.1.2 Variabilni stroški ... 8
2.1.3 Celotni stroški ... 9
2.1.4 Razdelitev stroškov po posameznih aktivnostih poslovnega procesa ... 9
2.2 Predpostavke pri analizi kritiþne toþke gospodarnosti ... 10
2.3 Opredelitev kritiþne toþke gospodarnosti in stopnje varnostne razlike ... 10
2.4 Potrebni koliþinski in vrednostni obseg proizvodnje/prodaje za doseganje želenega poslovnega izida ... 12
2.5 Kazalci ekonomske uspešnosti poslovanja ... 14
2.6 Du Pontov sistem medsebojno povezanih kazalcev ... 15
2.7 Ekonomska dodana vrednost ... 18
3 Analiza kritiþne toþke gospodarnosti in varnostne razlike ... 21
3.1 Izraþun kritiþne toþke gospodarnosti in varnostne razlike za prouþevano podjetje ... 21
3.2 Analiza kritiþne toþke gospodarnosti in stopnje varnostne razlike za celotno podjetje ... 24
3.3 Praktiþna razdelitev stroškov po posameznih aktivnostih poslovnega procesa ... 25
3.4 Izraþun in analiza kritiþne toþke gospodarnosti in stopnje varnostne razlike po posameznih skupinah izdelkov ... 25
4 Analiza ekonomske uspešnosti poslovanja ... 28
4.1 Analiza kazalcev ekonomske uspešnosti poslovanja in ugotovitve za obravnavano podjetje ... 29
4.2 Prikaz Du Pontovega sistema medsebojno povezanih kazalcev za obravnavano podjetje ... 31
4.3 Analiza ekonomske dodane vrednosti za obravnavano podjetje ... 34
4.4 Ugotovitve uspešnosti poslovanja ... 34
5 Testiranje hipotez ... 36
5.1 Vpliv velikosti in lokacije (regije) na uspešnost podjetja ... 36
5.1.1 Povezanost med dodano vrednostjo na zaposlenega v prouþevanem podjetju in malih, srednje velikih in velikih slovenskih podjetjih v predelovalni dejavnosti v prouþevanem obdobju ... 38
5.1.2 Povezanost med þistim dobiþkom na zaposlenega v prouþevanem podjetju in malih, srednje velikih in velikih slovenskih podjetjih v predelovalni dejavnosti v prouþevanem obdobju ... 39
5.1.3 Povezanost med þistim dobiþkom na sredstva v prouþevanem podjetju in malih, srednje velikih in velikih slovenskih podjetjih v predelovalni dejavnosti v prouþevanem obdobju ... 41
5.1.4 Ugotovitve testiranja prvega dela hipoteze 1 in predpostavke drugega dela hipoteze 1 ... 43
5.1.5 Povezanost med dodano vrednostjo na zaposlenega v prouþevanem podjetju in po slovenskih regijah v predelovalni dejavnosti v prouþevanem obdobju ... 44
5.1.6 Povezanost med þistim dobiþkom na zaposlenega v prouþevanem podjetju in po slovenskih regijah v predelovalni dejavnosti v prouþevanem obdobju ... 48
5.1.7 Povezanost med þistim dobiþkom na sredstva v prouþevanem podjetju in po slovenskih regijah v predelovalni dejavnosti v prouþevanem obdobju ... 50
5.1.8 Ugotovitve testiranja drugega dela hipoteze 1 ... 52
5.2 Dejavniki uspešnosti poslovanja izbranega podjetja in povpreþja panoge ... 53
5.2.1 Regresijska analiza za prouþevano podjetje ... 54
5.2.2 Regresijska analiza za oddelek proizvodnja kemikalij, kemiþnih izdelkov ... 55
5.2.3 Regresijska analiza za prouþevano podjetje in oddelek proizvodnje kemikalij in kemiþnih izdelkov ... 57
5.3 Prispevek k znanosti in stroki ter možnosti za nadaljnje raziskovanje ... 59
6 Sklep ... 61
Literatura ... 63
Viri ... 65
Priloge ... 67
SLIKE
Slika 1: Kritiþna toþka (break-even point) ... 11
Slika 2: Du Pontov sistem medsebojno povezanih kazalcev ... 17
Slika 3: Prag donosnosti – kritiþna toþka za leto 2010 ... 23
Slika 4: Du Pont – razširjena dobiþkonosnost sredstev za leti 2009 in 2010 ... 32
Slika 5: Razširjena dobiþkonosnost sredstev – spremenjeni parametri za leto 2010 ... 33
Slika 6: Indeks BDP in razpoložljivega dohodka po regijah za leto 2009 ... 47
PREGLEDNICE Preglednica 1: Razvrstitev stroškov po razliþnih razvrstitvenih kriterijih ... 7
Preglednica 2: Podatki za prouþevano podjetje v letih od 1996 do 2010 ... 21
Preglednica 3: Razdelitev stroškov na fiksne in variabilne za leto 2010 ... 22
Preglednica 4: Prag donosnosti – kritiþna toþka za leto 2010 ... 23
Preglednica 5: Dobiþek oz. izguba glede na višino prodajne realizacije (za leto 2010) ... 24
Preglednica 6: Delitev stroškov po posameznih skupinah proizvodov za leto 2010 ... 25
Preglednica 7: Prag donosnosti – kritiþna toþka po skupinah proizvodov za leto 2010 ... 26
Preglednica 8: Indeksi življenjskih potrebšþin v letih od 1996 do 2010, preraþun na bazno leto 2010 ... 29
Preglednica 9: Nekateri kazalci ekonomske uspešnosti za obravnavano podjetje ... 30
Preglednica 10: Ekonomska dodana vrednost za obdobje 2008–2010 ... 34
Preglednica 11: Korelacijska matrika povezanosti med dodano vrednostjo na zaposlenega v prouþevanem podjetju in malih, srednjih ter velikih podjetjih v okviru predelovalne dejavnosti ... 39
Preglednica 12: Korelacijska matrika povezanosti med þistim dobiþkom oz. izgubo na zaposlenega v prouþevanem podjetju in malih, srednjih ter velikih podjetjih v okviru predelovalne dejavnosti ... 40
Preglednica 13: Korelacijska matrika povezanosti med þistim dobiþkom na sredstva v prouþevanem podjetju in malih, srednjih ter velikih podjetjih v okviru predelovalne dejavnosti ... 41
Preglednica 14: Korelacijska matrika povezanosti med dodano vrednostjo na zaposlenega v prouþevanem podjetju in po slovenskih regijah v okviru predelovalne dejavnosti ... 46
Preglednica 15: Korelacijska matrika povezanosti med þistim dobiþkom na zaposlenega v prouþevanem podjetju in po slovenskih regijah v okviru predelovalne dejavnosti ... 49
Preglednica 16: Korelacijska matrika povezanosti med þistim dobiþkom na sredstva v prouþevanem podjetju in po slovenskih regijah v okviru predelovalne dejavnosti ... 51
Preglednica 17: Ocena regresijskega modela za prouþevano podjetje ... 55 Preglednica 18: Ocena regresijskega modela za oddelek proizvodnja kemikalij in
kemiþnih izdelkov ... 56 Preglednica 19: Ocena regresijskega modela za prouþevano podjetje in oddelek
proizvodnja kemikalij in kemiþnih izdelkov ... 58
KRAJŠAVE
EVA Economic Value Added – ekonomska dodana vrednost SURS Statistiþni urad Republike Slovenije
AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve
H1 Hipoteza 1
H2 Hipoteza 2
MS Microsoft
SPSS Statistical Package for the Social Sciences – statistiþni paket (program) za družbene vede
SKD Standardna klasifikacija dejavnosti EIA U. S. Energy Information Administration
EBIT Earnings before interest and taxes – dobiþek iz poslovanja
EBITDA Earnings before interest, taxes, depreciation and amortization – dobiþek iz poslovanja pred obrestmi, davki, depreciacijo in amortizacijo
ICŽP Indeks cen življenjskih potrebšþin BDP Bruto domaþi proizvod
1 UVOD
V pogojih tržnega gospodarstva predstavlja izraz »ekonomska uspešnost podjetja« osnovni kazalec, po katerem lastniki, poslovodstvo, zaposleni ali širša javnost presojajo uspešnost poslovanja doloþenega podjetja. Tekavþiþ (2002, 665) govori, da poslovna uspešnost pomeni delati prave stvari, zato je opredelitev uspešnosti moþno povezana s tistim, kar želimo doseþi, in je tesno povezana z odgovorom, kako organizacija dosega svoje cilje. Tradicionalno pojmovanje uspešnosti odgovarja na vprašanje, kako se uresniþuje temeljno naþelo gospodarjenja, ki ga lahko izrazimo na dva naþina:
doseþi dani rezultat z minimalno možno porabo sredstev ali
z danimi sredstvi doseþi maksimalen možni rezultat.
Ker obstaja množica razliþnih teorij, ki obravnavajo »ekonomsko uspešnost« podjetij, bo v nalogi omenjeno le nekaj teh, ki jih bomo skušali prikazati na primeru prouþevanega podjetja.
Poleg teh pa nas v nalogi pomembneje zanimajo predvsem nekateri drugi, bolj neobiþajni kriteriji, za katere bomo skušali ugotoviti medsebojne povezave in odvisnosti na podlagi kvantitativne analize v doloþenem prouþevanem obdobju.
1.1 Opredelitev obravnavanega problema
Ekonomska uspešnost poslovanja podjetij se veþinoma ocenjuje z vidika mikroekonomskih kazalcev, odvisno od namena poroþanja. Lastnike praviloma zanima rast in donosnost poslovanja (donos na vložen kapital), ki vpliva na poveþevanje vrednosti podjetja, poslovodstvo pa konkretneje donosnost na razpoložljiva sredstva, s katerimi razpolaga pri poslovanju. Namen je predstaviti nekatere pristope ugotavljanja ekonomske uspešnosti poslovanja podjetja na podlagi izraþunavanja kritiþne toþke gospodarnosti, Du Pontovega sistema medsebojno povezanih kazalnikov in izraþuna ekonomske dodane vrednosti. Za ustvarjanje širše slike ekonomske uspešnosti poslovanja podjetja, ki upošteva nekatere dopolnjene poglede na uspešnost, je treba analizirati dejavnike, ki praviloma niso zajeti v mikroekonomskih analizah podjetij. V nalogi je predvideno, da se uporabi konceptualni pristop ugotavljanja uspešnosti poslovanja podjetja. Namen je izdelati celovitejšo oceno uspešnosti podjetja, kjer bodo klasiþni mikroekonomski kriteriji nadgrajeni z nekaterimi dejavniki, katerih vpliv na uspešnost poslovanja bo testiran na podlagi kvantitativne analize.
Kot primer naj omenimo lokacijo in velikost podjetja, gibanje cen surovin (primerjano s povpreþno ceno sodþka surove nafte Brent) in usmerjenost prodaje na tuje trge.
1.2 Teoretiþna izhodišþa
Ekonomska teorija podrobno opisuje kritiþno toþko gospodarnosti (toþko preloma, prag donosnosti, prag rentabilnosti) v razliþnih razmerah konkurence na trgu, kjer gre za obseg poslovanja, pri katerem se celotni stroški izenaþijo s celotnimi prihodki in podjetje posluje
brez dobiþka. Melavc (2003, 225) meni, da je za podjetje zelo pomembno vedeti, za koliko je mogoþe znižati prihodke od prodaje, ne da bi zašlo v izgubo. Gre za varnostno razliko, ki je opredeljena kot razlika med celotnimi prihodki od prodaje in prihodki od prodaje v kritiþni toþki gospodarnosti oziroma stopnjo varnostne razlike, ki pove, za koliko odstotkov bi bilo mogoþe znižati celotne prihodke od prodaje, da pri tem ne bi ustvarili izgube pri poslovanju.
Prav tako so v ekonomski literaturi zelo dobro definirani razliþni vidiki spremljanja ekonomske uspešnosti poslovanja podjetja z razliþnimi kazalniki. Posebej je pomembno omeniti Du Pontov sistem medsebojno povezanih kazalnikov. Kneževiü (2009, 117) razlaga, da je Du Pont sistem analize poznan v praksi finanþnega managementa in da gre za poseben sistem analize, kjer se ocene o podjetju dobivajo na osnovi povezanosti med finanþnimi koeficienti. Vsi kazalci se opazujejo kot sestavni del celote.
Pomen Du Pontovega sistema medsebojno povezanih kazalnikov je v tem, da z nekaj kazalniki prikaže uspešnost poslovanja podjetja in je hkrati nekakšna »nadzorna plošþa«, ki vodstvu podjetja pomaga sprejemati odloþitve, ki vplivajo na poslovanje.
Du Pontov sistem povezanih kazalnikov izhaja iz kazalnika donosnosti kapitala, kot cilja, ki ga managementu postavijo lastniki podjetja. Iz tega sistema povezanih kazalnikov vidimo, da je þista donosnost kapitala odvisna od:
- hitrosti obraþanja sredstev, - þiste donosnosti prihodkov, - strukture financiranja.
To pa so hkrati tri podroþja delovanja in odloþanja managementa, s katerimi le-ta lahko vpliva na donosnost kapitala. Ta podroþja so:
- odloþitve o investiranju, - odloþitve o poslovanju,
- odloþitve o financiranju. (Igliþar in Hoþevar 1997, 249)
Naslednji, prav tako pomemben koncept ugotavljanja ekonomske uspešnosti poslovanja podjetja je tako imenovana ekonomska dodana vrednost ali ekonomski dobiþek. Gre za opredelitev, da podjetje ustvarja dobiþek šele tedaj, ko pokrije tudi vse stroške kapitala, poleg dolžniškega tudi lastniškega, kar sicer iz knjigovodskih izkazov ni razvidno, je pa v bistvu nujno, da se zadovolji priþakovanja lastnikov.
»Sledenje stroškom kapitala prek gonilnih sil kapitala tradicionalnemu poroþanju o dobiþku dodaja ekonomski vidik. Izdelek, ki prinaša velik raþunovodski dobiþek, lahko denimo zahteva velike naložbe v zalogo ali drago posebno opremo. ýe upoštevamo tudi stroške naložb v dolgoroþna sredstva, dobimo popolnejši pogled na stroške tega izdelka in izkaže se lahko celo, da prinaša ekonomsko izgubo. Stroški kapitala torej dopolnjujejo manj popolno, tradicionalno poroþanje o izkljuþno raþunovodskem dobiþku.« (Cokins 2006, 269)
V prvem delu naloge bodo predstavljena nekatera teoretiþna spoznanja s podroþja ugotavljanja ekonomske uspešnosti poslovanja, v nadaljevanju pa bo sledila analiza izbranega podjetja na mikro ravni na osnovi izbranih orodij za ugotavljanje uspešnosti in kot slednje še primerjava uspešnosti izbranega podjetja s povpreþjem panoge predelovalne dejavnosti. V raziskavi med izbranim podjetjem in povpreþjem panoge bo uporabljena kvantitativna analiza oziroma korelacijska in regresijska analiza. Na ta naþin bo mogoþe ugotoviti povezanost in odvisnost med posameznimi dejavniki, ki bodo v nalogi opredeljeni in testirani.
1.3 Namen in cilji raziskave
Osnovni namen magistrske naloge je izdelati analizo kritiþne toþke gospodarnosti za obravnavano podjetje in za posamezne skupine proizvodov, ki jih podjetje proizvaja oziroma prodaja. Prikazana bo tudi analiza ekonomske uspešnosti poslovanja podjetja na osnovi sistema razliþnih kazalnikov, ki prikazujejo uspešnost poslovanja podjetja, s posebnim poudarkom na Du Pontovem sistemu medsebojno povezanih kazalnikov in ekonomski dodani vrednosti. Namen naloge je tudi prikazati dodatne, dopolnilne dejavnike, ki vplivajo na uspešnost poslovanja podjetja, in njihov vpliv testirati s kvantitativno analizo.
Glavni cilji naloge pa so: prikaz konkretnega primera izraþuna kritiþne toþke gospodarnosti in stopnje varnostne razlike za obravnavano podjetje in posamezne skupine izdelkov v obravnavanem podjetju, prikaz analize ekonomske uspešnosti podjetja z upoštevanjem razliþnih kazalnikov, primerjava uspešnosti poslovanja podjetja s povpreþnimi podatki v panogi (podroþjem dejavnosti) in prikaz vpliva velikosti in lokacije podjetja na uspešnost poslovanja podjetja.
1.4 Temeljna teza in hipotezi
Temeljna teza pravi, da na rezultate uspešnosti poslovanja podjetja v primerjavi s povpreþjem panoge vplivajo usmerjenost prodaje na tuje trge (delež þistih prihodkov od prodaje na tujem trgu), velikost podjetja in lokacija podjetja.
Na podlagi dostopnih podatkov iz uradnih virov – Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) – postavljamo naslednji hipotezi, ki bosta testirani v raziskavi.
Hipoteza 1: Uspešnost poslovanja podjetja je odvisna od velikosti in lokacije (statistiþne regije) podjetja.
Izbrano podjetje bo primerjano s povpreþji za dvanajst statistiþnih regij v sklopu predelovalne dejavnosti (pomurska, podravska, koroška, savinjska, zasavska, spodnjeposavska, jugovzhodna Slovenija, osrednjeslovenska, gorenjska, notranjsko-kraška, goriška, obalno- kraška) in s povpreþji za tri velikostne skupine podjetij (majhna, srednja in velika podjetja).
Mikropodjetja bodo razvršþena v kategorijo majhnih podjetij. Povezanost med spremenljivkami se bo testirala s korelacijsko analizo.
Uspešnost poslovanja podjetja se bo ugotavljala na osnovi doseženega þistega dobiþka na sredstva, þistega dobiþka na zaposlenega in dodane vrednosti na zaposlenega. ýisti dobiþek je dobiþek, zmanjšan za davke iz dobiþka in druge davke. ýisti dobiþek je pozitivni poslovni izid, ki pripada zgolj podjetju in se razporeja na podlagi dela in kapitala (Bojnec idr. 2007, 224). Dodano vrednost se po metodologiji Gospodarske zbornice Slovenije izraþuna tako, da se od kosmatega donosa od poslovanja odšteje stroške materiala, blaga in storitev ter druge poslovne odhodke. Naþin izraþuna dodane vrednosti je usklajen s SURS-om in AJPES-om.
Upoštevaje število zaposlenih, ki so izraþunani na podlagi opravljenih delovnih ur, dobimo kazalec dodane vrednosti na zaposlenega. Enako velja za kazalec þistega dobiþka na zaposlenega. Podatke bomo za prouþevano podjetje pridobili iz internih evidenc podjetja, za povpreþje panoge pa na podlagi poroþil in posebej za potrebe raziskave pridobljenih podatkov AJPES-a. Podatki se bodo nanašali na petnajstletno obdobje, od leta 1996 do leta 2010, v nadaljevanju prouþevano obdobje. Glavni razlog, da se uporabljajo podatki v prouþevanem obdobju od vkljuþno 1996 leta naprej, je dostopnost podatkov za prouþevano podjetje. Zaradi delitve prvotnega matiþnega podjetja na veþ samostojnih podjetij je bilo mogoþe pridobiti popolne poslovne podatke za prouþevano podjetje šele od leta 1996 naprej.
Hipoteza 2: Uspešnost poslovanja, merjena z doseženim þistim dobiþkom na sredstva, med obravnavanim (prouþevanim) podjetjem in povpreþjem oddelka »proizvodnja kemikalij, kemiþnih izdelkov«1 je odvisna od deleža þistih prihodkov od prodaje na tujem trgu, vrednosti þistih prihodkov od prodaje na zaposlenega, dodane vrednosti na zaposlenega in gibanja cen surovin (primerjano s povpreþno ceno sodþka surove nafte Brent).
Uspešnost poslovanja obravnavanega podjetja in povpreþja oddelka »proizvodnja kemikalij, kemiþnih izdelkov«, merjena z doseženim dobiþkom na sredstva, bomo ugotavljali z deležem þistih prihodkov od prodaje na tujem trgu, vrednostjo þistih prihodkov od prodaje na zaposlenega, dodano vrednostjo na zaposlenega in gibanjem cen surovin na osnovi povpreþne cene sodþka surove nafte Brent v prouþevanem obdobju. Izdelali bomo tri regresijske analize, posebej za podjetje, za oddelek »proizvodnja kemikalij, kemiþnih izdelkov«, in skupaj združeno za podjetje in oddelek. Podatke bomo za prouþevano podjetje pridobili iz internih evidenc podjetja, za povpreþje panoge pa na podlagi poroþil in posebej za potrebe raziskave na podlagi pridobljenih podatkov AJPES-a. Podatke o povpreþni ceni sodþka surove nafte Brent bomo pridobili s spletnega portala »EIA, U. S. Energy Information Administration«.
1 Od 1. 1. 2008 je bila v vseh državah þlanicah EU spremenjena standardna klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov. Tako je od leta 2008 oddelek dejavnosti proizvodnje kemikalij in kemiþnih izdelkov razvršþen v oddelek 20 – Proizvodnja kemikalij, kemiþnih izdelkov, pred tem pa je bil ta oddelek razvršþen v oddelek 24 – Proizvodnja kemikalij, kemiþnih izdelkov, umetnih vlaken.
1.5 Metode raziskovanja za doseganje ciljev naloge Naloga je razdeljena v dva osnovna sklopa, in sicer:
analizo obravnavanega podjetja od kritiþne toþke gospodarnosti in varnostne razlike do prikaza posameznih kazalnikov uspešnosti poslovanja, Du Pontovega sistema medsebojno povezanih kazalnikov in ekonomske dodane vrednosti;
analizo podjetja v primerjavi s povpreþjem panoge (podroþjem dejavnosti), povpreþjem oddelka proizvodnja kemikalij, kemiþnih izdelkov v sklopu predelovalne dejavnosti in analizo vpliva uspešnosti poslovanja od velikosti in lokacije (regije) podjetja v zadnjih petnajstih letih (testiranje H 1 in H 2).
Za teoretiþni del naloge se bo uporabila opisna (deskriptivna) metoda. V empiriþnem delu naloge pa se bo za osnovne statistiþne podatke (tabele in grafe) uporabil MS Excel, v nadaljevanju raziskave pa se bo testiranje obeh postavljenih hipotez izvedlo z metodami korelacijske in regresijske analize s pomoþjo programa SPSS. Na podlagi rezultatov kvantitativne raziskave (testiranja hipotez) se bo lahko potrdilo ali zavrglo temeljno tezo, ki pravi, da na rezultate uspešnosti poslovanja podjetja v primerjavi s povpreþjem panoge vpliva usmerjenost prodaje na tuje trge, velikost in lokacija podjetja.
1.6 Omejitve in predpostavke pri obravnavanju problema Predvidene omejitve magistrske naloge se nanašajo na:
analizo študije konkretnega primera uspešnosti poslovanja podjetja, ki zajema le obravnavano podjetje v primerjavi s panogo oz. z oddelkom dejavnosti znotraj panoge, – uradno dostopne podatke o uspešnosti poslovanja panoge na podroþju Slovenije,
v zadnjih petnajstih letih je bilo v Sloveniji uveljavljenih nekaj sprememb oziroma razlik pri evidentiranju podatkov, ki jih bom upošteval pri interpretaciji rezultatov – razlike med standardno klasifikacijo dejavnosti (SKD) 2002 in 2008, ki so za podroþje predelovalnih dejavnosti minimalne, in razlike pri razvršþanju velikosti družbe.
Predvidene predpostavke predvidevajo:
da bo mogoþe dokaj realno ugotoviti uspešnost poslovanja obravnavanega podjetja na podlagi razliþnih kazalnikov uspešnosti poslovanja,
da se bodo za analizo obravnavanega podjetja podatki þrpali iz raþunovodskih izkazov in internih virov podjetja,
pomembnost razliþnih vidikov analiziranja uspešnosti poslovanja podjetja za ustvarjanje celovite podobe uspešnosti,
možnost simulacij uspešnosti poslovanja podjetja ob upoštevanju razliþnih vidikov spremenjenih razmer na trgu, kar lahko predstavlja pomoþ pri sprejemanju ustreznih poslovnih odloþitev.
2 TEORETIýNA IZHODIŠýA O KRITIýNI TOýKI GOSPODARNOSTI IN EKONOMSKI USPEŠNOSTI POSLOVANJA
Namen je prikazati nekaj osnovnih ekonomskih analiz oz. kazalcev, s katerimi ugotavljamo uspešnost poslovanja podjetja in so za pravilno in pravoþasno odloþanje nujno potrebni. Prav tako predstavljajo osnovna orodja, na podlagi katerih lahko presojamo, ali je podjetje ekonomsko uspešno ali ne. Ogledali si bomo kritiþno toþko gospodarnosti, razliþne kazalce uspešnosti poslovanja, Du Pontov sistem medsebojno povezanih kazalcev in ekonomsko dodano vrednost, s pomoþjo katere lahko izmerimo, ali podjetje dosega ustrezen donos poslovanja, da zadosti tudi željam oz. ciljem lastnikov.
2.1 Stroški
Stroški predstavljajo enega bistvenih dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost poslovanja podjetja, zato imajo praviloma posebno mesto v vseh strukturah odloþanja v podjetju. Tako na primer Tekavþiþ (1997, 15) govori o stroških kot vsoti zmnožkov potroškov in cen prvin poslovnega procesa, kjer gre za ozko teoretiþno opredelitev stroškov, ki je prikazana v spodnji enaþbi:
ܥ ൌ ܳǤ
ୀଵ
pri þemer so:
C – stroški,
Qi – koliþina poslovne prvine i, pi – cena za enoto poslovne prvine,
n – število razliþnih prvin poslovnega procesa.
Vendar pa se v praksi pojavljajo stroški, ki jih ni mogoþe izraziti toþno z zgoraj opisano enaþbo, primer so stroški delovnih sredstev, kjer težko govorimo o merjenju potroškov, saj postopno prenašajo svojo vrednost na prvine poslovnega procesa.
Križman in Rajter (2009, 53) govorita, da je treba iskati takšne naþine kombiniranja produkcijskih faktorjev, na podlagi katerih bo možno doseþi þim veþjo uþinkovitost podjetja.
Produkcijski faktorji pa se v procesu produkcije trošijo, obrabljajo in preoblikujejo. Kadar mislimo na koliþinsko obrabo produkcijskih faktorjev, potem govorimo o potroških, denarno ovrednoteni potroški pa so stroški. Stroški so cenovno izraženi potroški produkcijskih dejavnikov.
Stroške lahko razvršþamo po razliþnih kriterijih, kjer Tekavþiþ (1997, 17–19) govori o osmih kriterijih za razvršþanje stroškov, kar je prikazano v preglednici 1.
Preglednica 1: Razvrstitev stroškov po razliþnih razvrstitvenih kriterijih
Kriterij za razvršþanje Kategorije stroškov
1. Izvor glede na prvine poslovnega procesa - stroški predmetov dela - stroški delovnih sredstev - stroški dela
- stroški tujih storitev 2. Pripisovanje posameznim stroškovnim
objektom
- neposredni (direktni) stroški
- posredni (indirektni, splošni) stroški 3. Izvor z vidika obravnavane poslovne enote - izvirni stroški
- izvedeni (izpeljani) stroški 4. Obdobje nastanka stroškov
5. Obdobje vplivanja na poslovni izid
- uresniþeni (obraþunski) stroški (pretekli in tekoþi)
- naþrtovani stroški
- stroški, ki se lahko zadržujejo v zalogah - stroški obdobja
- zapadli stroški - nezapadli stroški 6. Odzivanje na spremembe v obsegu poslovanja
(obnašanje stroškov)
- stalni (fiksni) stroški (nujni, odpravljivi) - spremenljivi (variabilni) stroški (napredujoþi,
sorazmerni, nazadujoþi) - omejeno stalni stroški - omejeno spremenljivi stroški 7. Vrednotenje posameznih stroškovnih
komponent
- dejanski stroški
- ocenjeni stroški (normalni) - standardni stroški
8. Koncepti, pomembni za proces odloþanja - razlikovalni stroški - nepovratni stroški - obvladljivi stroški - izogibni stroški - okolišþinski stroški - odloþilni stroški Vir: Tekavþiþ 1997, 18.
V nadaljevanju nas bodo predvsem zanimali stroški z vidika sprememb v obsegu poslovanja, torej stalni oziroma fiksni stroški in spremenljivi oziroma variabilni stroški.
2.1.1 Fiksni stroški
Stroške, ki nastajajo v podjetju v doloþenem enakem obdobju v stalni višini ne glede na to, kakšen je obseg proizvodnje (poslovanja), imenujemo stalne (fiksne) stroške. Ti stroški se torej ne odzivajo na spreminjanje obsega poslovanja. Njihova višina je bolj kot z obsegom poslovanja povezana z doloþeno proizvodno pripravljenostjo ali usposobljenostjo v neki dobi. (Puþko in Rozman 2000, 147)
Fiksni stroški ostajajo enaki ne glede na poveþanje ali zmanjšanje obsega proizvodnje.
Pomeni, da se na enoto poslovnih uþinkov zmanjšujejo, kar je za podjetje pomembno z vidika zmanjševanja celotnih stroškov na enoto proizvoda. To velja za neomejeno (absolutno) fiksne stroške, kar ustreza zgoraj podani definiciji fiksnih stroškov. Fiksni stroški pa so absolutno stalni le v doloþenem razponu poslovanja. Tekavþiþ (1997, 29) meni, da je zgornja meja absolutno stalnih stroškov doloþena s proizvodnimi zmogljivostmi. To pomeni, da mora podjetje poveþati svoje proizvodne zmogljivosti, þe hoþe poveþati obseg poslovanja þez to toþko. Dodatne zmogljivosti povzroþijo skokovito poveþanje stalnih stroškov, kar pomeni, da predpostavka o absolutno stalnih stroških v toþki poveþanja zmogljivosti preneha veljati.
Tako nastali novi fiksni stroški se oblikujejo na višji ravni in ostanejo nespremenjeni do toþke, ko podjetje hoþe ponovno poveþati svoje proizvodne zmogljivosti.
Hoþevar (2007, 56–57) govori o paradoksu stalnih stroškov, ko pravi, da se stalni stroški ne spreminjajo z obsegom dejavnosti, lahko pa se spremenijo tako, da se poslovodstvo podjetja odloþi za njihovo spremembo, primer tega je lahko znižanje ali zvišanje plaþ režijskih delavcev, lahko pa se zmanjša nekatere aktivnosti v podjetju, primer tega je lahko transport ali izdelava orodij.
Nekateri tipiþni fiksni stroški podjetja, ki jih omenjata Škerbic in Rebernik (1992, 131), so naslednji: osnovne plaþe nekaterih delavcev (administracija, vodstveno in strokovno osebje), amortizacija delovnih sredstev, obraþunana po þasovnih metodah amortiziranja, razne þlanarine, zavarovalnine, najemnine in zakupnine, nekateri davki, prispevki in drugi podobni stroški.
2.1.2 Variabilni stroški
Smodej (2010, 52) govori, da so variabilni ali spremenljivi stroški odvisni od obsega proizvodnje oz. se veþajo ali zmanjšujejo z obsegom proizvodnje. Tekavþiþ (1997, 27) nadalje govori, da glede na naþin odzivanja pri poveþevanju obsega poslovanja loþimo napredujoþe (progresivne), sorazmerne (proporcionalne) in nazadujoþe (degresivne) variabilne stroške.
Napredujoþi variabilni stroški se poveþujejo hitreje kot se poveþuje obseg poslovanja, sorazmerni se poveþujejo v enakem razmerju kot obseg poslovanja, nazadujoþi pa se poveþujejo poþasneje od obsega poslovanja.
Hoþevar (2007, 62) govori tudi o paradoksu spremenljivih stroškov, ko se v praksi pogosto dogaja, da se spremenljivi stroški na enoto obsega zmanjšajo z veþanjem obsega dejavnosti.
Vzrok temu je tako imenovani pojav ekonomije obsega, doseganje boljših nabavnih cen materiala, manjši potrošek ur in materiala zaradi hitrejšega uþenja zaposlenih in podobno.
Primer tipiþnih variabilnih stroškov so: material (surovine), plaþe delavcev vezane na koliþinske uþinke dela, stroški energije, ki so odvisni od obsega proizvodnje ali opravljenih
storitev in podobno.
2.1.3 Celotni stroški
»Celotni stroški za doloþeno koliþino outputa so seštevek celotnih fiksnih ali stalnih stroškov in celotnih variabilnih ali spremenljivih stroškov.« (Smodej 2010, 48)
Tekavþiþ (1997, 29) govori o skupnih stroških z upoštevanjem predpostavk, da so fiksni stroški enaki za vse obsege poslovanja (absolutno fiksni stroški) in da spremenljivi stroški narašþajo na celotnem intervalu poveþevanja obsega poslovanja.
Zgoraj opisani stroški se na enoto proizvoda (poslovanja) obnašajo razliþno. Povpreþni fiksni stroški se z narašþanjem obsega poslovanja zmanjšujejo oz. na enoto proizvoda padajo. Gre za razmerje med fiksnimi stroški in koliþino oz. obsegom poslovanja. Pri povpreþnih variabilnih stroških gre za razmerje med variabilnimi stroški in koliþino oz. obsegom poslovanja.
Znaþilno zanje je, da na zaþetku padajo, potem pa se z obsegom poslovanja poveþujejo.
Povpreþni (celotni) stroški najprej padajo, potem pa z narašþanjem obsega poslovanja in vpliva narašþajoþih povpreþnih variabilnih stroškov priþnejo narašþati. Mejni stroški predstavljajo dodatne stroške ene dodatne enote proizvodnje pri obstojeþi zmogljivosti podjetja. Deyhle (1997, 29) meni, da so mejni stroški tehniški pojem, ki spada v delovno podroþje raziskav, razvoja, proizvodnje in nakupa. Poleg tega je z mejnimi stroški tesno povezana vrednostna analiza stroškov. Izboljšave, ki jih dosežemo z vrednostno analizo (zamenjavo materiala, cenejšimi nakupi, konstrukcijskimi poenostavitvami, racionalizacijo v proizvodnji), so usmerjene k zmanjšanju mejnih stroškov.
2.1.4 Razdelitev stroškov po posameznih aktivnostih poslovnega procesa
Osnovna postavka koncepta stroškov po aktivnostih poslovnega procesa je, da so aktivnosti (in ne proizvodi ali storitve) tiste, ki izrabljajo prvine poslovnega procesa v podjetju in povzroþajo stroške, proizvodi in storitve pa so le porabniki teh aktivnosti. Za razporejanje stroškov po aktivnostih poslovnega procesa tradicionalna delitev stroškov na neposredne in posredne stroške stroškovnih mest in stroškovnih nosilcev (proizvodov in storitev) ni veþ najprimernejša, saj so pomembne predvsem aktivnosti. (Tekavþiþ 1997, 97)
Aktivnosti so torej osnova, na katero se »vežejo« posamezni stroški. Tekavþiþ (1997, 98–99) govori, da se pri konceptu stroškov po aktivnostih poslovnega procesa na prvi stopnji zbere stroške na ravni aktivnosti (imenuje jih stroškovne bazene), na drugi stopnji pa se te stroške razporedi na stroškovne objekte na naþin, ki je þim tesneje povezan s povzroþitelji stroškov (z aktivnostmi). Pri tradicionalnem konceptu pa se stroške najprej razdeli na posamezna stroškovna mesta in nato na posamezne stroškovne nosilce.
Perþeviü (2011, 7) meni, da ugotavljanje stroškov na osnovi aktivnosti pomeni pravilnejšo metodologijo obraþunavanja stroškov. Predvsem gre za ugotavljanje posrednih (indirektnih) stroškov, ki se spremljajo po posameznih aktivnostih in se jih potem razporeja na posamezne stroškovne nosilce.
2.2 Predpostavke pri analizi kritiþne toþke gospodarnosti
Puþko (2006, 165) omenja predpostavke, na katerih sloni ocenjevanje kritiþne toþke gospodarnosti in hkrati pogojujejo stvarnost ugotovitev analize (ocene). Gre za naslednje predpostavke:
obseg prodaje je enak obsegu proizvodnje,
prodajna cena je konstantna ne glede na obseg prodaje,
variabilni stroški na enoto so konstantni,
fiksni stroški so opredeljeni le kot absolutno fiksni,
þe imamo v poslovnem programu veþ skupin proizvodov ali storitev, predpostavljamo, da je struktura prodaje konstantna.
2.3 Opredelitev kritiþne toþke gospodarnosti in stopnje varnostne razlike
V podjetjih (združbah), ki niso preveþ diverzificirane, je koristno spremljati in ocenjevati tudi prag donosnosti in stopnjo tveganosti poslovanja. Prag donosnosti lahko opazujemo kot tisti koliþinski obseg proizvodnje ali opravljanja storitev podjetja ali neke njegove enote, pri katerem ravno pokrivamo stalne in spremenljive stroške, ne da bi ustvarjali izgubo ali dobiþek. Seveda ta prag donosnosti (Anglosasi mu pravijo prelomna toþka!) lahko ugotavljamo tudi na osnovi tistega obsega vrednostne prodaje, pri katerem je poslovni izid enak niþli. (Puþko 2006, 164)
Melavc (2003, 218–219) govori o kritiþni toþki gospodarnosti, kjer gre za seþišþe premice prihodkov od prodaje s premico odhodkov za poslovanje na podlagi stroškov, omenja pa tudi varnostno razliko, kjer gre za prihodke od prodaje, ki presegajo kritiþno toþko gospodarnosti.
Deyhle (1997, 40) kritiþno toþko imenuje prag dobiþka, toþko ravnovesja ali toþko polnega pokritja stroškov in niþelno toþko, ker sta v tej toþki dobiþek in izguba enaka niþli.
Slika 1: Kritiþna toþka (break-even point) Vir: povzeto po Schweitzer, Trossmann in Lawson 1992, 6.
Koletnik (1997, 191) kritiþno toþko imenuje pregibna toþka, omenja pa jo kot pripomoþek za usmerjanje in uravnavanje poslovne uspešnosti.
Hoþevar (2007, 43) govori o toþki preloma (break-even point) kot o tistem obsegu dejavnosti, kjer se stroški izenaþijo s prihodki. Pri veþjem obsegu dejavnosti, kot je v prelomni toþki, priþakujemo dobiþek in obratno, pri manjšem obsegu dejavnosti, kot je v prelomni toþki, priþakujemo izgubo. Izraþun toþke preloma oziroma kritiþne toþke je naslednji:
PC x Q = VC/q x Q + FC (prihodki so v tem primeru enaki celotnim stroškom) Obseg dejavnosti pa se izraþuna na naslednji naþin:
Q = FC / (PC – VC/q), pri þemer pomeni:
PC = prodajna cena,
Q = koliþina (obseg) proizvodnje,
VC/q = variabilni stroški na enoto obsega proizvodnje, FC = fiksni stroški.
Melavc (2000, 151) meni, da je za podjetje posebnega pomena vedeti, za koliko lahko zniža prihodke od poslovanja, ne da bi pri tem poslovalo z izgubo. Varnostna razlika je razlika med
prihodki, ustvarjenimi s celotno prodajo, in prihodki od poslovanja v kritiþni toþki gospodarnosti.
Hoþevar (2007, 44) govori o varnostni razliki, ki jo lahko izrazimo z relativnim številom kot stopnjo varnostne razlike. To dobimo na ta naþin, da varnostno razliko delimo z obsegom dejavnosti (izraženo koliþinsko ali vrednostno).
Kritiþna toþka ali prag donosnosti sodi med pomembnejše analize poslovanja podjetja in je bistvenega pomena za uspešno krmiljenje podjetja. V luþi uspešnosti poslovanja, naj si bo doseganje ustrezne dobiþkonosnosti sredstev ali kapitala, je pomembno, da imajo vodstvo in kljuþni zaposleni ustrezne informacije, ki omogoþajo pravilne odloþitve v skladu s poslovno politiko. Problem mnogokrat nastaja v podjetjih z raznovrstnim proizvodnim programom, kjer gre za proizvodnjo veþ razliþnih proizvodov ali skupin proizvodov z razliþno tehnologijo, razliþnimi osnovnimi sredstvi, razliþnimi profili zaposlenih in zato tudi razliþno stroškovno kalkulacijo in nenazadnje tudi razliþno vrednostjo izdelkov na trgu, torej razliþno tržno ceno.
V takšnih primerih je bistveno težje dokaj realno doloþiti kritiþno toþko posameznega proizvoda ali skupine proizvodov, saj je treba že na »vhodu« poslovnega procesa poskrbeti za ustrezno razmejitev stroškov po posameznih proizvodih. Problem predstavlja predvsem razmejevanje fiksnih stroškov, saj praviloma za porabo variabilnih stroškov v praksi obstajajo dokaj toþne evidence. Seveda obstajajo razliþne metode za razmejevanje fiksnih (posrednih) stroškov, osnovni namen tega pa je, da se stroški razmejujejo þim realneje, glede na porabo posameznih virov v sklopu proizvodno-poslovnega procesa. V strokovni literaturi je omenjeno nekaj teh možnosti, v praksi pa se pogosto uporablja kombinacija metod glede na naravo dela oziroma poslovno politiko podjetja. Naj povzamem le del naþinov delitve stroškov po posameznih izdelkih, ki jih obravnavajo Schweitzer, Trossmann in Lawson (1992, 129), in sicer gre za delitev stroškov na osnovi:
proporcionalnosti, kjer gre za razdelitev stroškov na temelju razliþnih ponderjev oziroma osnov, kot so npr. koliþine proizvodnje ali proizvajalnega þasa, stroški pa naj bi se gibali proporcionalno s koliþino proizvodnje ali z vloženim proizvajalnim þasom,
delitve stroškov po uþinku posameznega proizvoda v okviru celotnega proizvodnega programa (po višini prihodkov),
delitve stroškov glede na povpreþni prispevek za kritje posameznega proizvoda v primerjavi z ostalimi proizvodi.
2.4 Potrebni koliþinski in vrednostni obseg proizvodnje/prodaje za doseganje želenega poslovnega izida
Vprašanje, ki je za podjetje zelo pomembno, se nanaša na potreben koliþinski in/ali vrednostni obseg poslovanja za doseganje želenega dobiþka. Za lažje razumevanje moramo spoznati izraz »prispevek za kritje«.
Ker se dobiþek na enoto dejavnosti razlikuje glede na obseg dejavnosti, pa vendarle obstaja vrednost, ki je nespremenjena glede na razliþne obsege poslovanja. Ta vrednost je prispevek za kritje enote in je opredeljena kot razlika med prodajno ceno in spremenljivimi stroški enote.
(Hoþevar 2007, 45)
Prispevek za kritje je tako opredeljen z enaþbo:
PK/q = PC/q – VC/q ali
PK = (PC *Q) – VC prodanih proizvodov (storitev), pri þemer pomeni:
PK = prispevek za kritje,
PK/q = prispevek za kritje enote,
PC x Q = prihodki od prodaje (prodajna cena x koliþina).
»Stopnja prispevka za kritje je delež prispevka za kritje enote v prodajni ceni oziroma delež prispevka za kritje v prihodkih.« (Hoþevar 2007, 46)
Stopnja prispevka za kritje je opredeljena z enaþbo:
Stopnja PK = PK/q / PC ali stopnja PK = PK / (PC x Q).
Potrebni koliþinski obseg proizvodnje (prodaje) za doseganje želenega poslovnega izida (dobiþka) je opredeljen s formulo:
Q = FC + dobiþek/prispevek za kritje.
Potrebni vrednostni obseg prodaje za doseganje želenega poslovnega izida (dobiþka) pa je opredeljen s formulo:
Q = FC + dobiþek/stopnja prispevka za kritje.
Wöhe in Döring (1996, 1315) menita, da prispevek za kritje omogoþa analiziranje uspešnosti poslovanja in je pomembna pomoþ pri doloþanju prodajne politike.
Hoþevar (2007, 49–51) govori o razliþnih naþinih, kako poveþati dobiþek iz poslovanja, þe podjetje proizvaja le en proizvod ali pa proizvaja razliþne proizvode. ýe podjetje proizvaja le en proizvod ali storitev, poznamo naslednje naþine za poveþanje dobiþka:
zvišanje prodajne cene,
zmanjšanje variabilnih stroškov na enoto,
zmanjšanje fiksnih stroškov in
poveþanje obsega dejavnosti.
ýe podjetje proizvaja razliþne proizvode, ki imajo tudi razliþno stopnjo prispevka za kritje, je treba izraþunati tehtano povpreþno stopnjo prispevka za kritje, opredeljeno kot razmerje med celotnim prispevkom za kritje in vsemi prihodki. To pa velja ob upoštevanju predpostavke o nespremenjeni strukturi prodaje. ýe se struktura prodaje spremeni, to vpliva na dobiþek iz poslovanja kljub nespremenjenim prihodkom od prodaje. Veþ prodanih proizvodov, ki imajo višjo stopnjo prispevka za kritje, pomeni ob nespremenjenem obsegu prihodkov višji dobiþek podjetja.
2.5 Kazalci ekonomske uspešnosti poslovanja
V okviru analiziranja posameznih raþunovodskih izkazov se izraþunavajo najrazliþnejše vrste kazalnikov, ki jih razliþni avtorji na razliþne naþine povezujejo v veþje skupine. Pogosto se omenjajo naslednje družine kazalnikov: kazalniki financiranja, kazalniki vlaganja, kazalniki vodoravnega finanþnega ustroja, kazalniki obraþanja, kazalniki gospodarnosti, kazalniki donosnosti, kazalniki dohodkovnosti in podobno. S primerjanjem posameznih kategorij iz izkaza uspeha in bilance stanja lahko pridobimo nove pomembne informacije o uspešnosti podjetja.
(Bojnec idr. 2007, 235)
Kazalci donosnosti (rentabilnosti)
Janiþiü (1990, 165) omenja donosnost kot ekonomski princip poslovanja, ki kaže konþni poslovni uspeh podjetja.
Lahko so opredeljeni na razliþne naþine, nas pa predvsem zanimata dve možnosti:
z vidika lastnika kot stopnja donosnosti kapitala, in sicer:
stopnja donosnosti kapitala = dobiþek/kapital x 100,
ki nam pove, kolikšen odstotek od vrednosti kapitala nam predstavlja dobiþek in
z vidika organizacije oziroma podjetja kot stopnja donosnosti sredstev, in sicer:
stopnja donosnosti sredstev = dobiþek/sredstva x 100,
ki nam pove, kolikšen odstotek od vrednosti sredstev nam predstavlja dobiþek.
Z vidika lastnika nam kazalnik donosnosti pove, koliko enot dobiþka ustvari 100 enot kapitala, z vidika podjetja pa nam pove, koliko enot dobiþka ustvari podjetje na osnovi 100 enot sredstev.
Dobiþek v imenovalcu se lahko prikazuje kot þisti dobiþek ali dobiþek iz poslovanja, odvisno od namena prikazovanja, znaþilnosti podjetja in podobno.
Kazalci gospodarnosti (ekonomiþnosti)
Bojnec idr. (2007, 237) menijo, da ekonomiþnost z vrednostnega vidika izraža uþinkovitost pretvorbe inputov v outpute in je tesno povezana z ekonomskim naþelom racionalnosti.
Šuštar (2009, 52–53) meni, da kazalniki gospodarnosti s tehniþno-tehnološkega vidika kažejo na uþinkovitost uporabe sredstev, s širšega gospodarskega vidika pa na njihovo uspešnost uporabe. ýim veþja je vrednost teh kazalnikov, tem uspešnejše je podjetje.
Puþko (2006, 157) meni, da ekonomiþnost poslovanja kaže analizirati na ravni podjetja, poslovnih enot, v sferi proizvodnje, stroškovnih mest in na ravni poslovnih uþinkov. Nas zanimata predvsem dve možnosti:
na ravni podjetja, kjer je koeficient ekonomiþnosti med drugim lahko opredeljen kot (1) celotni prihodki/celotni odhodki, ali (2) poslovni prihodki/poslovni odhodki;
v sferi proizvodnje, kjer je koeficient ekonomiþnosti opredeljen kot prodajna vrednost proizvodov/vrednost porabe poslovnih prvin.
Kazalci produktivnosti
Turk (2006, 248) meni, da je produktivnost tehnološka uþinkovitost poslovanja. Izhodišþni koeficient produktivnosti je opredeljen kot koliþina poslovnih uþinkov na povpreþno število zaposlenih.
Kazalci produktivnosti kažejo uþinkovitost poslovanja podjetja. »Kazalec produktivnosti dela torej pove, koliko enot poslovnih uþinkov smo pridobili z enoto porabljenega dela.« (Puþko 2006, 160) V nadaljevanju prikazujem dva kazalca produktivnosti:
skupni prihodki na zaposlenega = skupni prihodki/povpreþno število zaposlenih in
dodana vrednost na zaposlenega = dodana vrednost/povpreþno število zaposlenih.
Za vse navedene kazalnike poslovanja podjetja velja, da jih je priporoþljivo uporabljati daljše þasovno obdobje. Na ta naþin je mogoþe spremljati trende, ki se pri tem kažejo, hkrati pa je za pravilno razlago kazalcev treba poznati znaþilnosti, ki so se v doloþenem podjetju pojavljale.
Priporoþljiva je tudi primerjava s kazalci panoge in glavnih konkurentov podjetja.
2.6 Du Pontov sistem medsebojno povezanih kazalcev
Köppen (2008, 14–17) govori o Du Pontovem sistemu medsebojno povezanih kazalcev, ki ga je že leta 1919 razvila ameriška družba E. I. DuPont De Nemours. Navaja nekaj prednosti Du Pont sistema kazalcev, predvsem njihovo uporabnost za celotno podjetje ali le del podjetja in njihovo nadzorno funkcijo v podjetju. Govori pa tudi o slabostih, predvsem o usmerjenosti sistema na kratko obdobje in o uporabnosti sistema le v podjetjih, kjer se ugotavlja dobiþek.
Igliþar in Hoþevar (1997, 250) menita, da je bistvena prednost Du Pontovega sistema povezanih kazalnikov v tem, da s pomoþjo nekaj kazalnikov prikaže celotno poslovanje in podroþje dela managementa. Zato mnoga podjetja Du Pontov sistem povezanih kazalnikov izberejo kot izhodišþe pri doloþanju ciljev poslovanja. Lastniki namreþ postavijo cilj – donosnost kapitala, management pa preuþi, na katerih segmentih lahko izboljša svoje delovanje (na kakšen naþin in koliko), da bo lahko dosegel postavljeni cilj.
Soliman (2008) govori, da je uporaba Du Pontovega sistema oz. analize pogosta oblika analiziranja raþunovodskih izkazov. Posamezne komponente Du Pontovega sistema pa predstavljajo primarno obliko informacij o poslovnih znaþilnostih podjetja.
Borjanþiþ (2006, 61) govori o kompleksnosti izraþuna Du Pontovega sistema povezanih kazalnikov, ki je zato za širšo uporabo in predstavitev težaven. Pri tem gre predvsem za predstavitev upravljavcem podjetij, ki praviloma nimajo poglobljenega ekonomskega znanja.
Zato je smiselna izdelava raþunalniškega programa, ki nudi hiter izraþun in prikaz bistva Du Pontovega sistema povezanih kazalnikov.
Sistem medsebojno povezanih kazalnikov je v bistvu sestavljen iz dveh delov, in sicer iz postavk izkaza poslovnega izida in sredstev (aktive) bilance stanja. Omogoþa tudi izvedbo simulacij, kako sprememba posameznih kazalnikov (prihodkov, stroškov, posameznih vrst sredstev) vpliva na uspeh poslovanja. Na ta naþin si vodstvo podjetja lahko doloþa cilje, ki omogoþajo doseganje zaþrtane dobiþkonosnosti sredstev in kapitala.
Dobiþkonosnost kapitala je odvisna od dobiþkonosnosti sredstev in deleža sredstev v kapitalu (strukture virov sredstev). Dobiþkonosnost kapitala se poveþa, þim veþje je razmerje med sredstvi in kapitalom oz. deležem dolga v virih sredstev ob dani dobiþkonosnosti sredstev ali þe se poveþa dobiþkonosnost sredstev ob danem razmerju med sredstvi in kapitalom.
Dobiþkonosnost sredstev je odvisna od dobiþkonosnosti prihodkov in obraþanja sredstev.
Dobiþkonosnost sredstev se poveþa, þe se ob dani dobiþkonosnosti prihodkov poveþa obraþanje sredstev oz. hitrost obraþanja sredstev in obratno, þe se ob dani hitrosti obraþanja sredstev poveþa dobiþkonosnost prihodkov. Dobiþkonosnost prihodkov je odvisna od deleža dobiþka v prihodkih, obraþanje sredstev pa od deleža prihodkov v sredstvih podjetja.
Prikazan sistem medsebojno povezanih kazalnikov je preprost model, ki omogoþa pregled in razumevanje medsebojnega delovanja posameznih kazalnikov in njihovega vplivanja na rezultat v obliki dobiþkonosnosti sredstev in dobiþkonosnosti kapitala.
Slika 2: Du Pontov sistem medsebojno povezanih kazalcev Vir: povzeto po Tekavþiþ in Megušar 2002, 23.
Du Pontov sistem povezanih kazalnikov se v praksi uporablja v razliþnih pojavnih oblikah.
Najbolj splošna je oblika, ki kot rezultat piramidne povezanosti posameznih kazalcev izkazuje dobiþkonosnost kapitala kot najpomembnejši kazalnik uspešnosti poslovanja z vidika lastnikov podjetja. Pogosta je uporaba Du Pontovega sistema povezanih kazalnikov le do nivoja dobiþkonosnosti sredstev, ki pove, kakšna je dobiþkonosnost vseh sredstev podjetja, in je znak uþinkovitosti poslovanja podjetja ter kot tak primeren tudi za ocenjevanje vodstva podjetja. Poleg omenjenih dveh oblik se uporabljata tudi obliki t. i. razširjene dobiþkonosnosti sredstev ali kapitala. V tem primeru se upoštevajo le prihodki in odhodki ter dobiþek iz poslovanja, rezultati pa niso odvisni od stroškov financiranja in obdavþitve. Predvsem je to primerno v podjetjih, kjer imajo visoke stroške financiranja, pa ti niso rezultat tekoþega poslovanja ali investicijskih vlaganj podjetja. Razširjena dobiþkonosnost sredstev se uporablja tudi v obravnavanem podjetju, saj je za vodstvo izjemno pomembno poslovanje do nivoja dobiþka iz poslovanja, na katerega ima najveþji vpliv, hkrati pa tudi lastniki ocenjujejo
vodstvo na osnovi kriterija dobiþka iz poslovanja in EBITDA-ja2 (Earnings before interest, taxes, depreciation and amortization) oz. dobiþka iz poslovanja pred obrestmi, davki, depreciacijo in amortizacijo. Kneževiü (2009, 117) govori o kazalcu EBITDA kot o zelo pogosto uporabljenem pokazatelju s strani finanþnih analitikov. Gre za kazalec, kjer so izkljuþeni stroški, ki ne pomenijo odliva gotovine, kot je amortizacija.
Takšna oblika prikaza predstavlja skrajšano verzijo Du Pontovega sistema povezanih kazalnikov z namenom spremljanja, prikazovanja in naþrtovanja poslovanja oz. ciljev podjetja. Vodstvo tekoþe meseþno spremlja podatke, kar omogoþa sprejem odloþitev v skladu z zaþrtanimi cilji podjetja. V naslednjem poglavju se nahaja konkreten prikaz prirejenega Du Pontovega sistema povezanih kazalnikov za obravnavano podjetje in prikaz simulacije poslovanja z upoštevanjem doloþenih predpostavk spremenjenih razmer pri poslovanju.
2.7 Ekonomska dodana vrednost
Brigham in Houston (2001, 58) govorita, da je najpomembnejši razlog EVA3 oz. ekonomske dodane vrednosti z razliko od ugotovljenega raþunovodskega dobiþka, saj je strošek lastniškega kapitala pri izraþunu EVA odštet, pri raþunovodskem dobiþku pa ni upoštevan.
Bolþiþ (1999, 10) govori o ekonomskem dobiþku oz. ekonomski dodani vrednosti kot konceptu, ki meri uspešnost podjetja glede na tveganje in priþakovani donos vlagateljev.
Vlagatelji vlagajo v podjetje zaradi donosa, ki ga priþakujejo ob danem tveganju, ki so ga pripravljeni prevzeti. Le donos, ki je veþji od priþakovanega, poveþuje vrednost naložb in vpliva na veþanje vrednosti delnice, hkrati pa odraža ekonomski dobiþek. ýe pa je donos manjši od priþakovanega, gre za ekonomsko izgubo, ki znižuje vrednost vlagateljivih naložb.
Model ekonomskega dobiþka torej ugotavlja tok vrednosti lastniškega kapitala kot najpomembnejši kazalnik uspešnosti podjetja.
Ekonomski dobiþek se torej bistveno razlikuje od raþunovodsko ugotovljenega dobiþka predvsem zaradi dveh temeljnih naþel:
S celotnimi sredstvi podjetja je treba ustvariti veþ, kot je strošek vseh obveznosti do virov financiranja, pokriti je treba torej tudi strošek (ceno) kapitala, ki je odvisen od donosnosti alternativnih možnosti naložb pri enakem tveganju.
Ekonomski dobiþek je odraz uspešnosti osnovnega poslovanja in ne sluþajnih oziroma obþasnih (zunajposlovnih) prihodkov, saj le tak dobiþek dolgoroþno poveþuje tržno vrednost delnice.
2 Brigham in Houston (2001, 43) uporabljata izraz EBITDA oz. Earnings before interest, taxes, depreciation and amortization pri razlagi izkaza poslovnega izida (the Income Statement).
3 EVA oz. Economic Value Added ali ekonomska dodana vrednost predstavlja preostali dohodek oz.
dobiþek, ki ostane po upoštevanju vrednosti vseh stroškov kapitala, tudi lastniškega kapitala, kar v raþunovodskem dobiþku ni upoštevano, povzeto po Brigham in Houston (2001, 58).
Ekonomski dobiþek v modelu EVA izraþunamo na naslednji naþin:
ED = NOPAT – WACC x IC, kjer je:
ED – ekonomski dobiþek,
NOPAT – ustvarjeni donos oziroma þisti poslovni dobiþek po prilagojenem davku na dobiþek (Net Operating Profit After Taxes),
WACC – cena investiranega kapitala, izražena kot tehtani povpreþni strošek investiranega kapitala (Weighted Average Cost of Capital),
IC – investirani kapital, ki ga razumemo kot vse vire financiranja podjetja, torej dolgovani in lastniški kapital (Invested Capital) (Bolþiþ in Bergant 2005, 5–6).
Stewart (1991, 136) govori tudi o drugi verziji izraþuna, kjer se EVA opredeli kot razlika med doseženo in zahtevano stopnjo donosa, kar je opredeljeno kot razlika med donosnostjo poslovno investiranega kapitala in tehtanim povpreþjem stroškov kapitala.
EVA = (dosežena dobiþkonosnost – priþakovana dobiþkonosnost) x investirani kapital, EVA = (ROIC – WACC) x IC,
ROIC – dosežena dobiþkonosnost kapitala, ki je upoprabljen v poslovnem procesu (Return on Invested Capital), predstavlja tudi razmerje med NOPAD in IC.
Štamcar (2009, 30) meni, da je ekonomska dodana vrednost zasnovana na dejstvu, da morajo vsi investitorji kapitala v podjetje dobiti ustrezen donos, zato je takšen lastniški kapital lahko tvegana naložba, ker višina donosa na vložek ni znana vnaprej.
Nemeþek (2007, 18) meni, da naj bi koncept EVA poudarjal tezo, da zanimajo lastnike le tisti projekti, ki ustvarijo veþ, kot znašajo stroški virov njihovega financiranja. Hkrati se lahko uporablja kot neke vrste merski sistem, ki ugotavlja, ali se viri financiranja uþinkovito uporabljajo glede na stroške, ki jih povzroþajo.
Da lahko izpeljemo celoten izraþun, je treba najprej doloþiti strošek kapitala, ki je pogosto poimenovan tudi zahtevana stopnja donosa. Ta stopnja donosa povrne vlagateljem njihovo tveganje in seveda niha od panoge do panoge, od podjetja do podjetja in celo med projekti enega podjetja. ýe je dobiþek podjetja enak zahtevani stopnji donosa, vlagatelj ni dosegel dobiþka – ni zaslužil svojega ekonomskega dobiþka. Zasluži le, þe podjetje s svojim poslovanjem zasluži veþ, kolikor je strošek njegovega kapitala. (Stern, Shiely in Ross 2003, 24–25)
Cokins (2006, 265) govori, da lahko podjetja namesto nepotrebnih številk za decimalno vejico uporabijo splošno sprejeto metodo za izraþun stopnje stroškov kapitala in raje opazujejo rezultate svojih poslovnih procesov. Lahko pa kasneje, ko se poveþa znanje in sama uporaba podatkov, to nadgradijo in eksperimentirajo z razliþnimi stopnjami in vplivanji na rezultate
izraþunov. Praviloma že lastniki izrazijo zahtevano stopnjo donosa lastniškega kapitala, s tem pa je sam izraþun (neupoštevaje tveganja) precej enostaven in omogoþa dovolj dobre informacije. Seveda pa je pomembno, da se enaka metodologija uporablja za daljša obdobja, kar omogoþa medsebojno primerljivost in analizo rezultatov.
Tudi Križaj (2002, 2) meni, da nima pravega smisla izraþunavati stroškov kapitala s pomoþjo matematiþnih formul. Enostavneje je skupaj z lastniki doloþiti ciljni donos in to zahtevo upoštevati kot strošek, ki naj bi ga podjetju povzroþal kapital.
Pomen ekonomskega dobiþka pri prikazovanju uspešnosti poslovanja obravnavanega podjetja je v razumevanju dejanske uspešnosti podjetja, predvsem z vidika lastnikov, ki želijo spremljati, ali poslovanje podjetja omogoþa doseganje njihove naþrtovane cene kapitala ali ne.
ýisto možno je, da kljub raþunovodsko izkazanemu uspešnemu poslovanju podjetje izkazuje negativen ekonomski dobiþek. Pojem ekonomskega dobiþka tako predstavlja nadgradnjo klasiþnim raþunovodskim izkazom in na njihovi osnovi izraþunanim kazalcem poslovanja, hkrati pa je nujen in vse bolj nepogrešlijv podatek veþine podjetij predvsem v privatni lasti.
Prikaz ekonomske uspešnosti poslovanja podjetja brez prikaza »ekonomskega dobiþka« zato ni popoln.
3 ANALIZA KRITIýNE TOýKE GOSPODARNOSTI IN VARNOSTNE RAZLIKE Prouþevano podjetje, ki bo predmet analize v nadaljevanju, je srednje veliko slovensko podjetje v sklopu predelovalne dejavnosti – oddelek Proizvodnja kemikalij in kemiþnih izdelkov. Sredi devetdesetih let se je prvotno podjetje razdelilo na veþ samostojnih podjetij z zaokroženim proizvodno-prodajnim programom. To je tudi glavni razlog, da se podatki za prouþevano podjetje upoštevajo od leta 1996 dalje, kljub dolgoletni proizvodni tradiciji. V preglednici 2 so nanizani podatki, ki so v nadaljevanju upoštevani tudi pri kvantitativni analizi oz. testiranju hipotez. Pomemben mejnik v poslovanju podjetja se je zgodil v letu 2000, ko je bila dokonþno ukinjena proizvodnja izdelkov, ki so vsebovali azbestna vlakna. Število zaposlenih se je zmanjšalo, vse veþji del prodaje pa se je nadomešþalo z izdelki, ki niso vsebovali azbestnih vlaken. Drug pomemben mejnik je nakup manjšega podjetja leta 2004, ki je bil v preteklosti tudi že sestavni del nekdanjega podjetja in ima pomemben vpliv na popolnitev proizvodno-prodajnega sortimenta.
Preglednica 2: Podatki za prouþevano podjetje v letih od 1996 do 2010
Leto Število zaposlenih
ýisti prihodki od prodaje/
zaposlenega v EUR
Delež þistih prihodkov od
prodaje na tujem trgu
v %
Dodana vrednost/
zaposleneg a v EUR
ýisti dobiþek oz. þista izguba/zaposle
-nega v EUR
ýisti dobiþek/
sredstva v %
1996 216,00 112.546 93 39.887 6.062 6,041
1997 209,00 129.059 92 51.265 8.728 7,107
1998 216,00 110.478 91 47.186 10.472 9,224
1999 211,00 100.394 91 45.849 8.470 7,204
2000 195,00 106.005 93 46.962 14.821 10,882
2001 169,00 113.167 93 41.385 5.663 4,556
2002 174,00 102.619 93 35.308 1.592 1,829
2003 159,61 103.897 93 38.179 4.800 5,441
2004 170,98 98.931 94 36.325 6.524 7,952
2005 208,12 86.320 93 31.452 3.478 5,903
2006 209,05 92.552 93 40.548 10.286 17,042
2007 210,31 93.574 94 37.926 6.754 8,026
2008 199,40 97.822 93 37.823 4.284 3,534
2009 190,01 77.860 92 31.321 -1.152 -0,992
2010 179,87 92.570 92 38.643 1.334 1,133
Podatki so preraþunani v stalne cene, upoštevaje bazno leto 2010.
3.1 Izraþun kritiþne toþke gospodarnosti in varnostne razlike za prouþevano podjetje S konkretnim prikazom izraþuna kritiþne toþke gospodarnosti želim prikazati, pri kakšnem nivoju prodajne realizacije se v obravnavanem podjetju pokrijejo vsi stroški poslovanja (do
nivoja dobiþka iz poslovanja). Z upoštevanjem predpostavke pri analizi kritiþne toþke gospodarnosti, ki so opredeljene v poglavju 2.2, in sicer:
obseg prodaje je enak obsegu proizvodnje (pomeni, da ni zalog),
prodajna cena je ne glede na obseg prodaje konstantna,
variabilni stroški na enoto so konstantni, fiksni stroški so absolutno fiksni,
struktura prodaje je konstantna,
je izraþunana kritiþna toþka uporabna kot okvir, ki se nanaša na celotno poslovanje podjetja.
Primerno je upoštevati podatke zadnjega poslovnega leta, saj so praviloma podatki za pretekla leta manj uporabni, ker se lahko menja struktura proizvodnje oz. prodaje, pa tudi nivo cen je praviloma razliþen (selektivno po posameznih tržišþih oz. kupcih), prav tako pa tudi stroški.
Vse to je znaþilno tudi za obravnavano podjetje, zato je izraþun kritiþne toþke za pretekla leta lahko le okviren podatek za primerjavo, ki pa ni uporaben pri odloþitvah, ki se nanašajo na tekoþe poslovanje.
V prvi fazi razdelimo stroške na fiksne in variabilne, kar je razvidno v preglednici 3.
Preglednica 3: Razdelitev stroškov na fiksne in variabilne za leto 2010
Stroški (v 1000 EUR) Skupaj Fiksni Variabilni
Stroški blaga, materiala in storitev 9.955 1.047 8.908
Stroški porabljenega materiala 6.962 183 6.779
Nabavna vrednost prod. materiala in blaga 924 924
Stroški storitev 2.069 863 1.206
Stroški dela 4.528 2.029 2.498
Odpisi vrednosti 1.834 1.834
Drugi poslovni odhodki 315 315
Skupaj stroški iz poslovanja 16.632 5.225 11.407
Sledi vrednostni izraþun praga oz. kritiþne toþke donosnosti, kar je prikazano v preglednici 4.
Preglednica 4: Prag donosnosti – kritiþna toþka za leto 2010
v 1000 EUR
Realizacija – prihodki (A) 17.221
Variabilni stroški (B) 11.407
Pokritje (A – B) 5.814
Fiksni stroški (FS) 5.225
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 589
Stopnja pokritja (A – B)/A 0,3376
Kritiþna toþka (vrednostno) = FS/stopnja pokritja 15.476
Povpreþna meseþna prodajna realizacija 1.435
Potrebna povpreþna meseþna prod. realizacija 1.290
Prag donosnosti – kritiþna toþka, kjer so pokriti vsi stroški s prihodki (do nivoja dobiþka iz poslovanja), je dosežen pri višini 15.476 tisoþ EUR poslovnih prihodkov. Vrednost kritiþne toþke je pravilna pri upoštevanju že omenjene predpostavke, na podlagi katerih je izraþunana, pomeni, da ni zalog – vse, kar je proizvedeno, je tudi prodano, prodajna cena je nespremenjena ne glede na obseg prodaje, tudi variabilni stroški na enoto se ne spreminjajo, kar pomeni, da ni upoštevanih popustov pri cenah surovin kljub razliþnim koliþinam proizvodnje, enako je tudi produktivnost dela enaka ne glede na koliþino proizvodnje, fiksni stroški so nespremenjeni, prav tako pa je struktura prodaje oz. proizvodnje nespremenjena ne glede na skupno koliþino prodaje oz. proizvodnje.
V nadaljevanju je na sliki 3 prikazana grafiþna predstavitev kritiþne toþke za leto 2010.
Slika 3: Prag donosnosti – kritiþna toþka za leto 2010
Izraþun dobiþka oz. izgube glede na višino prodajne realizacije je podrobneje viden v preglednici 5. Prikazan je izraþun dobiþka oz. izgube pri razliþnih nivojih prihodkov.
Preglednica 5: Dobiþek oz. izguba glede na višino prodajne realizacije (za leto 2010) Prihodki Fiksni stroški Stopnja pokritja Dobiþek/ izguba
v 1000 EUR v 1000 EUR v 1000 EUR v 1000 EUR
11.000 5.225 0,3376 -1.511
12.000 5.225 0,3376 -1.174
13.000 5.225 0,3376 -836
14.000 5.225 0,3376 -498
15.000 5.225 0,3376 -161
16.000 5.225 0,3376 177
17.000 5.225 0,3376 514
18.000 5.225 0,3376 852
19.000 5.225 0,3376 1.190
20.000 5.225 0,3376 1.527
21.000 5.225 0,3376 1.865
22.000 5.225 0,3376 2.202
Varnostna razlika, ki predstavlja razliko med prihodki iz poslovanja in prihodki iz poslovanja v kritiþni toþki, znaša 1.745 tisoþ EUR.
Stopnja varnostne razlike, ki pove, za koliko odstotkov se lahko zniža obseg poslovanja, da bo družba še uspela pokriti vse svoje stroške, znaša 10,13 %.
Podatki so koristni za poslovno odloþanje, ki je vezano na prodajno realizacijo, seveda z upoštevanjem strukture proizvedenih oz. prodanih proizvodov in nivoja stroškov, ki je identiþen dejansko upoštevanemu v analizi. Že med letom se z upoštevanjem izraþunane potrebne meseþne prodajne realizacije, lahko sprejema ukrepe, ki bodo vodili k postavljenim ciljem oziroma bodo omogoþili ustrezno stopnjo varnostne razlike za uresniþitev zaþrtanih aktivnosti.
3.2 Analiza kritiþne toþke gospodarnosti in stopnje varnostne razlike za celotno podjetje
Kritiþna toþka za celotno podjetje nam sama zase ne daje dovolj dobre informacije, saj imamo v sklopu podjetja štiri skupine proizvodov, ki se razlikujejo med seboj po tehnologiji (naþinu dela) in tudi po doseganju prodajnih cen, deležu v strukturi posameznih trgov in naþinu prodaje (neposredni (direktni) – konþnemu kupcu ali posredni (indirektni) – distributerju ali kot polproizvod producentu konþnih izdelkov). Zato lahko služi kot primerjava po posameznih letih ali kot primerjava s konkurenco. Skupaj z varnostno razliko nam podatka kažeta smer, v katero se podjetje giblje oziroma kakšna negativna gibanja na trgu je podjetje še sposobno prenesti brez korenitejšega poseganja v samo poslovanje.
