UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
ODDELEK ZA SOCIALNO PEDAGOGIKO
MAJA RAMŠAK
Mentor: doc. dr. MATEJ SANDE
VLOGA MLADINSKEGA DELAVCA V RAZLIČNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJAH
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2016
Hvala
Andreju za spodbude, navdušenja nad mojim delom in ljubezen.
Anji za vzajemno oporo, sproščanja in bodrenja ob nizki energiji.
mami in atanu za podporo in razumevanje skozi celoten študij in odraščanje.
Boru in Kiri za idejo, izkušnje in mentorstvo.
mentorju dr. Mateju Sandetu za nasvete in usmerjanje pri pisanju naloge ter hiter odziv na moje ideje.
POVZETEK
Mladi imajo v današnji potrošniški družbi možnost alternativnih oblik kakovostnega preživljanja prostega časa v različnih mladinskih organizacijah. Pomembno vlogo ima pri tem mladinski delavec, ki skuša mladostnikom približati neformalno izobraževanje kot možnost odkrivanja in sooblikovanja življenjskih priložnosti, učenja socialnih veščin, pridobivanja izkušenj ter usmerjanja v interesno, kreativno ter družbeno kritično preživljanje prostega časa.
To jim v prihodnosti omogoča lažji prehod iz obdobja mladostništva v obdobje odraslosti.
Skozi diplomsko nalogo sem na podlagi teorije in empirije s pomočjo osnovnih teoretičnih ozadij mladinskega dela raziskovala vlogo mladinskega delavca v različnih mladinskih organizacijah. Glavno vprašanje, ki sem mu sledila je, ali so podobnosti ali razlike med značilnostim dela in vlogo mladinskega delavca v organizaciji za delo z mladimi in drugih mladinskih organizacijah. Iskala sem tudi težave in rešitve, s katerimi se mladinski delavci in organizacije pri delu soočajo.
KLJUČNE BESEDE: prosti čas, mladostniki, neformalno izobraževanje, organizacija za delo z mladimi (mladinski center), druge mladinske organizacije, mladinski delavec
ABSTRACT
Under the infulence of consuming society, youngster have different alternative ways of spending quality free time in different youth organizations. The role of youth worker which tries to bring youngsters closer to un-formal education, as option of exploring and co-creating life opportunities, learning social skills, improving competence and directing in interesting, creative and socially critical spending free time. This can be very beneficial in the future during their time of adolescence.
In my diploma I have explored the background of the youth worker in different youth organizations with the help of theory and empirical research. The main question I have asked myself was, are there any similarities or differences in work characterictis of the youth worker in the youth center and other youth work organizations. I was also searching for problems and solutions that youth worker and their organization find for them.
KEY WORDS: free time, youngsters, un-formal education, youth center, organizations for youth work, youth worker
KAZALO VSEBINE
I. UVOD ... - 1 -
II. TEORETIČNI DEL ... - 2 -
2. OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV ... - 2 -
2.1 Mladost... - 2 -
2.2 Mladinska politika ... - 3 -
2.3 Mladinsko delo ... - 5 -
2.4 Strukture v mladinskem delu ... - 7 -
2.4.1 Mladinske organizacije ... - 8 -
2.4.2 Organizacije za delo z mladimi ... - 8 -
2.4.3 Mladinski svet ... - 10 -
2.4.4 Druge nevladne organizacije ... - 10 -
III. MLADINSKI DELAVEC ... - 11 -
3.1 Kdo je mladinski delavec? ... - 11 -
3.2 Splošne značilnosti dela mladinskega delavca v mladinskih organizacijah ... - 12 -
3.3 Podoba in vloga mladinskega delavca ... - 13 -
3.4 Znanja, ki so potrebna za delo mladinskega delavca ... - 14 -
3.5 Metode dela z mladimi ... - 17 -
3.6 Težave in izzivi mladinskega dela ... - 18 -
3.7 Socialni pedagog kot mladinski delavec v mladinskih organizacijah ... - 20 -
IV. EMPIRIČNI DEL ... - 23 -
4.1 Opredelitev problema ... - 23 -
4.2 Namen in cilji ... - 23 -
4.3 Raziskovalna vprašanja ... - 24 -
4.4 Raziskovalna metodologija ... - 24 -
4.4.1 Vzorec ... - 24 -
4.4.2 Raziskovalni instrument ... - 25 -
4.4.3 Postopek zbiranja in obdelave podatkov ... - 25 -
V. REZULATATI KVALITATIVNE METODOLOGIJE ... - 27 -
5.1 Primerjalna predstavitev izbranih mladinskih organizacij in mladinskih centrov - 27 - 5.2 Značilnosti dela mladinskega delavca... - 29 -
5.3 Kompetence mladinskega delavca ... - 31 -
5.4 Podobnosti in razlike značilnosti dela mladinskega delavca v mladinskih organizacijah in mladinskih centrih ... - 32 -
5.5 Težave mladinskega delavca ... - 34 -
5.6 Potencialne izboljšave ... - 35 -
5.7 Zanimivosti skozi izvedene intervjuje ... - 36 -
5.8 Viri in omejitve skozi empirični del diplomske naloge ... - 37 -
5.9 Priporočila mladinskim delavcem v različnih mladinskih organizacijah za težave in izzive, s katerimi se soočajo ... - 38 -
VI. ZAKLJUČEK ... - 40 -
VII. VIRI IN LITERATURA ... - 42 -
KAZALO SLIK
Slika 1: Dejavniki in strukturne povezave delovanja mladinskega delavca (Pazlar, 2009, 18 v Mrgole, 2008, 9)………- 12 -SEZNAM KRATIC
NVO – nevladna organizacija MSS – Mladinski svet Slovenije
MSLS – Mladinski svet lokalne skupnosti ČMC – Četrtni mladinski center
MC – Mladinski center
MC ZOS – Mladinski center Zagorje ob Savi
- 1 -
I. UVOD
Mladostniki dandanes svoj prosti čas preživljajo na različne načine. Nekateri se poleg obveznega formalnega izobraževanja ne zanimajo za dodatne aktivnosti, saj si ne želijo ali pa mogoče niti ne poznajo možnosti organiziranih kontinuiranih delavnic ali dejavnosti v različnih NVO, kamor se lahko vključijo kot udeleženci ali izvajalci ter pridobivajo neformalne izkušnje znanja. Nekatere NVO, kamor uvrščamo tudi mladinske organizacije in organizacije za delo z mladimi, nudijo možnosti za prevzemanje odgovornih nalog (vodenje projektov, izvajanje aktivnosti, komuniciranje s širšo javnostjo, mednarodne izmenjave itd.), za izvajanje mladinskega dela in za vključevanje v različne oblike neformalnega izobraževanja. Pomembno vlogo pri vsem tem ima mladinski delavec kot zaposleni v različnih mladinskih organizacijah, saj mora mladostnikom približati idejo vseživljenjskega učenja. Na ta način pripisuje odgovornost posamezniku, da si sam prizadeva ugotoviti, kaj so njegove potrebe in interesi v osebnem ter poklicnem življenju. Mladinski delavec v odnosu z mladimi zastopa vlogo mentorja ali vodnika, mladi pa nastopajo v vlogi načrtovalca in izvajalca aktivnosti, hkrati pa so tudi udeleženci programa.
Citat neznanega avtorja (Engaging youth quotes, 2016) o mladinskem delavcu pravi: »Za mladostnika je pomembno, da ima okolje, ki je varno, spodbujevalno in mu nudi možnost izražanja njegovega ustvarjalnega duha in zame je to posebna čast, da mu lahko ta prostor ponudim.« Ta misel zajema temeljni fokus diplomskega dela, saj bo skušalo utemeljiti, kdo se skriva za izrazom »mladinski delavec« v različnih mladinskih organizacijah in kakšna je njegova vloga.
Naloga bo najprej osvetlila osnovne teoretične ključne pojme za razumevanje NVO na področju mladine. Glavni del teoretičnega dela se usmerja na spoznavanje mladinskega delavca kot nekoga, ki je s svojo vlogo tako osebno kot profesionalno vpleten v delo z mladimi. Empirični del pa se osredotoča na primerjavo vloge mladinskega delavca v mladinskih organizacijah in organizacijah za delo z mladimi. Na podlagi teoretičnih izsledkov in empiričnih ugotovitev bo naloga temeljila na raziskovanju podobnosti, razlik in zanimivosti med vlogami mladinskih delavcev v različnih mladinskih organizacijah, kar služi kot dodana vrednost naloge, saj je skozi pregled teoretikov, ki so raziskovali področje mladinskega dela, poenotena. Zaključek kvalitativne metodologije navaja možna priporočila za težave in izzive, s katerimi se različne mladinske organizacije in mladinski delavci dandanes soočajo.
- 2 -
II. TEORETIČNI DEL
2. OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV
2.1 Mladost
Definicija »mladosti« je pomembna zaradi dveh vsebinskih poudarkov, in sicer zaradi podaljševanja mladosti v današnjem času in negotovosti odraščanja mladih.
Mladost je obdobje med otroštvom in odraslostjo, kar Uletova (2008) označi kot čas med začetkom adolescence ter med 22. in 24. letom starosti. V zadnjih desetletjih prihaja do podaljševanja mladosti, kar pomeni, da za mlade in njihovo izobraževanje skrbijo starši dlje časa, tako pa se zmanjšuje prisotnost mladih na trgu dela (prav tam). Ravno zaradi podaljševanja mladosti je smiselno mladino kot starostno skupino gledati širše. Urad Republike Slovenije za mladino (2004) obdobje mladostništva uvršča med 14. in 29. letom starosti.
Prav tako se v današnjem času izraža negotovost v odraščanju mladih, kar definira Strategija Urada Republike Slovenije na področju mladinske politike (2010), in sicer je po tej definiciji
»Mladost [je] prehodno obdobje, v katerem postanejo življenjske vloge ljudi in njihove identitete nejasne.« Obdobje mladostništva mladini predstavlja nove življenjske priložnosti in izzive, hkrati pa tudi čas za soočanje z različnimi težavami in ovirami. Posameznik ima možnost izbire za oblikovanje lastne eksistence in za vzpostavljanje odnosov z drugimi in okoljem (prav tam).
Uletova in Miheljak (1995, 16) se na negotovost odraščanja odzoveta z ozirom na prehodnost obdobja: »Mladost je prehod, tako imenovana tranzicija, na več načinov«. Ta prehod negotovosti odraščanja zajema več prehajanj (prav tam):
- prehajanje od fluidne in disperzne zavesti posameznika o samopodobi in o podobi ter vlogi samega sebe v družbi (izgradnja identitete),
- prehajanje od omejenih vrst socialnih vlog otroka in mladostnika k bolj zahtevnim in univerzalnim socialnim vlogam odraslih,
- prehajanje od formalnih (šolskih) in v prosti čas usmerjenih aktivnosti k zaposlitvi na trgu dela,
- prehajanje od finančne odvisnosti k neodvisnosti in odgovornosti za to, - prehajanje od učenja in absorbiranja znanj k njihovi uporabnosti in
- 3 -
- prehajanje od pravno in politično neaktivne osebe k polnoletni državljansko aktivni osebi.
V obdobju mladostništva mladi postanejo svobodnejši pri odločanju za svoje življenje, a se na drugi strani spopadajo z vprašanji zaposlitve, izobraževanja, socialnega varstva itd., pri čemer je pomemben socialni kapital in podpora družine (Urad Republike Slovenije za mladino, 2004). A kot odziv na potrošniško družbo, na podaljševanje mladosti, na osamosvajanje mladih ter na sodobno družbo tveganja morajo odgovoriti mladinske organizacije in mladinska politika, pravi Beočanin (2011a). Pri tem imajo pomembno vlogo mladinski delavci v različnih mladinskih organizacijah, saj s pomočjo aktivnosti posamezniku omogočajo lažje prehode iz obdobja mladostništva v odraslost. To vpliva na oblikovanje tako osebnostnega razvoja mladih (pridobivanje kompetentnosti in seznanjenosti z različnimi veščinami) kot tudi možnosti za pridobivanje znanj (neformalna v povezavi s formalnimi), s katerimi mladi postajajo konkurenčni na trgu dela.
2.2 Mladinska politika
Da bi lahko razumeli polje dela mladinskega delavca, je treba biti seznanjen z razsežnostmi in elementi mladinske politike.
Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju pravi: »Mladinska politika je usklajen nabor ukrepov različnih sektorskih javnih politik z namenom spodbujanja in lajšanja integracije mladih v ekonomsko, kulturno in politično življenje skupnosti in ustreznih podpornih mehanizmov za razvoj mladinskega dela ter delovanja mladinskih organizacij, ki poteka v sodelovanju z avtonomnimi in demokratičnimi reprezentativnimi predstavniki mladinskih organizacij ter strokovnimi in drugimi organizacijami« (Uradni list Republike Slovenije št.
42, 2010).
Mladinsko politiko je moč razložiti tudi kot sistem hitrega in učinkovitega načina vključevanja mladih v družbo, pri čemer se deli na horizontalno in vertikalno raven (Pucelj Lukan, 2009). Horizontalno raven izvajajo različna ministrstva in za to pristojne službe, ki so sestavni del različnih mladinskih vsebin v politiki, kot npr. šolstvo, zaposlitve, sociala, zdravstvo, kultura, stanovanjska politika itd., za doseganje cilja v določeni sferi pa je odgovorno posamezno ministrstvo (prav tam).
- 4 -
Vertikalna raven zajema mladinsko delo, ki je namenjeno mladini in vključevanju le-te v družbo, hkrati skrbi za zagotovljene pogoje izvajanja mladinskega dela, pri tem pa je potrebno oblikovati cilje ter posege v mladinsko politiko, za kar odgovornost prevzema na mladino osredotočen državni organ (prav tam). Mladinski delavec deluje na vertikalni ravni mladinske politike, kar pomeni, da mora pokrivati širok spekter mladinske politike.
Za razumevanje je potrebno navesti tudi področja delovanja mladinske politike po Denstadu (2009 v Beočanin, 2011a, 41), ki so:
- formalno in neformalno izobraževanje, - zaposlovanje in vstop na trg dela, - zdravje mladih,
- stanovanjska politika, - participacija mladih, - mladinsko organiziranje, - socialne zadeve,
- pravosodje,
- prosti čas (tudi šport in kultura), - okolje in prostor,
- gospodarstvo, - mobilnost in - promet itd.
Razsežnost mladinske politike se prikaže tudi z nameni mladinske politike v Sloveniji, ki so po Pucelj Lukanu (2009):
- spodbujanje vključevanja mladih (povezovanje v lokalnem okolju, možnost odločanja pri razvoju okolja itd.),
- spodbujanje k širjenju socialnih mrež v lokalnem okolju, - pomoč pri kvalitetnem odraščanju mladih,
- razvijanje načel, kot so strpnost, solidarnost, sodelovanje, medgeneracijsko povezovanje, kritično razmišljanje mladih,
- spodbujanje kreativnosti,
- integracija in motivacija neaktivnih mladih (pasivni, apatični mladostniki), - vključevanje mladih, ki so izključeni iz družbenega dogajanja in
- 5 -
- razvijanje preventivnih in alternativnih načinov dela z mladimi.
V mladinskem polju je vloga mladinskega delavca ključnega pomena, saj je na tem mestu glasnik ali prenašalec področij in namena mladinske politike v fizični prostor mladinskih organizacij, namenjenih mladim.
2.3 Mladinsko delo
Za prikaz vloge mladinskega delavca moramo opredeliti program, ki mu mladinski delavec pri delu sledi, to je t. i. program mladinskega dela.
»Mladinsko delo je načrtovan program (zlasti izkustvenega) neformalnega izobraževanja, ki je zasnovan z namenom, da (v sodelovanju z drugimi mladimi) pospešuje osebni in socialni razvoj mlade osebe, njeno integracijo v družbo skozi njeno prostovoljno sodelovanje in je komplementarno formalnemu izobraževanju in usposabljanju« (Urad za mladino v Strategiji Urada RS za mladino na področju mladinske politike do leta 2010, 2005). Rezultat mladinskega dela je v osnovi vzgajanje za sobivanje mladih v skupnosti prek aktivnosti, ki so družabne, zanimive, polne izzivov in učenja, kar jim ponudi možnost uvida o njih samih, drugih ljudeh in o družbi na splošno (prav tam).
Že od 19. stoletja naprej se pojavljajo skupne lastnosti mladinskega dela, ki jih navaja Smith (1988 v Pucelj Lukan, 2009):
- Usmerjenost na mlade – osredotočenost na mlade (na njihove potrebe).
- Pomen prostovoljne participacije in odnosov – razlikuje mladinsko delo od ostalih storitev za mlade. Mladi vstopajo v odnose z mladinskimi delavci, kar pa ni obvezujoč odnos. Gradnja odnosov je osrednja točka mladinskega dela – tako na področju neformalnega učenja kot medsebojnih odnosov.
- Pripadnost organizaciji – organiziranje različnih srečanj, druženj, opravljanja nalog in prevzemanja vlog v skupini. S članstvom in aktivnim udejstvovanjem posamezniki čutijo pripadnost organizaciji in postanejo še bolj dejavni.
- Izobraževanje in splošna blaginja mladih – mladinsko delo ni nastalo zaradi želje po odvrnitvi mladih z ulice, ampak je od začetka vsebovalo orientacijo k učenju mladih. Pomemben element mladinskega učenja so že od začetka delavnice, učne ure, diskusije, usposabljanja itd.
- 6 -
- Prijateljsko, neformalno in celostno delovanje – mladinski delavci ne samo da morajo biti prijateljski in dostopni, temveč morajo imeti predvsem vero v mlade in se truditi biti zgled. Bolj kot končni rezultat je tako v odnosu mladinski delavec–
mladostnik pomemben dialog.
Te lastnosti mladinskega dela definirajo vlogo mladinskega delavca v različnih mladinskih organizacijah. Mladinsko delo opredeli, kakšen mora biti mladinski delavec, da lahko opravlja različne oblike mladinskega dela, ki jih je z upoštevanjem izsledkov Mladinske mreže MaMa1 Beočanin (2011b, 55) definiral kot:
- neformalno in priložnostno učenje mladih, - iskanje in spodbujanje interesov mladih, - mladinsko kulturo,
- šport in zdravje za mlade,
- informiranje in svetovanje za mlade,
- socialne in humanitarne aktivnosti za mlade (tudi prostovoljno delo) in - lokalno, regionalno, nacionalno in mednarodno povezovanje mladih.
Glavna značilnost oz. lastnost mladinskega dela je po Briotu (2003 v Pucelj Lukan, 2009) neformalno učenje, ki je načrtovano s strani mladinskega voditelja oz. mentorja in pripomore k izgradnji identitete mladih ter k iskanju možnosti za lastno eksistenco, kajti formalno izobraževanje v šoli ne zadosti vsem potrebam mladih. Z neformalnimi načini dela si mladi učne cilje določijo sami ali pri izbiri le-teh sodelujejo, njihova vloga učenca pa prehaja v vlogo učitelja in tudi obratno, ob tem pa mladinski delavec mladim nudi pomoč v učnem procesu (prav tam). Hkrati je v mladinskem delu pomembno tudi priložnostno učenje,2 ki predstavlja spontano učenje v vsakodnevnih izkušnjah, pravi Pucelj Lukan (2009).
Kot prednost neformalnega izobraževanja zagotovo velja, da v proces učenja vstopajo motivirani posamezniki, kjer se lažje uveljavi demokratični stil vodenja, na ta način pa se lahko mladinski delavec osredotoči na področje vrednot mladih (Cepin, 2004 v Pucelj Lukan, 2009).
1 Zavod Mladinska mreža MaMa je nevladna mrežna organizacija in zastopa 46 organizacij, ki opravljajo dejavnosti mladinskih centrov v Sloveniji (MrežaMama, 2016).
2 »Priložnostno učenje je proces, ki poteka vse življenje, pri katerem vsak oblikuje stališča, pridobiva vrednote, spretnosti in znanje iz vsakodnevnih izkušenj, izobraževalnih vplivov in virov v svojem okolju, družini, soseski, pri delu in igri, pri nakupovanju, v knjižnici in iz javnih občil« (Jelenc 1991, 54).
- 7 -
Neformalno in priložnostno učenje tako predstavljata ključen pristop k politiki mladinskega dela. Za razumevanje ključnega pristopa je potrebno poznati tudi ključne vidike mladinskega dela, ki se delijo na: struktura delovanja,3 metodologijo pristopov,4 vrednotni sistem5 in ključne kompetence izvajalca neformalnega učenja6 (The portfolio of youth leaders and youth workers, 2007).
Mladinska politika in mladinsko delo imata enak glavni cilj, tj. vključevanje mladih v družbeno dogajanje, ki ga izpostavi Beočanin (2011b). Mladinsko delo predstavlja tudi orodje za možnost sodelovanja mladih z njihovimi idejami v družbi, saj na ta način sooblikujejo mladinsko politiko (prav tam). Vloga mladinskega delavca v povezavi z mladinskim delom je, da skrbi za čim bolj koherentno in kvalitetno participacijo mladih v družbenem dogajanju, hkrati pa s sodelovanjem in delom z mladimi soustvarja mladinsko delo in mladinsko politiko.
2.4 Strukture v mladinskem delu
Mladinsko delo se sreča z različnimi strukturami organiziranja mladinske dejavnosti. Glavni namen je neformalno izobraževanje in izvajanje aktivnosti za kvalitetno preživljanje prostega časa mladih. To poglavje bo prikazalo, katere so strukture in glavne značilnosti posameznih tipov struktur v mladinskem polju, saj le-te pogojujejo vlogo in delovanje mladinskega delavca pri opravljanju dela.
»Neformalno delo z mladimi pomeni spremljanje obdobja odraščanja na prehodu od odvisnosti do samostojnosti. Pri tem je vloga mladinskega delavca zlasti podpirati osebnostni, družbeni in izobraževalni razvoj mladih ter jim omogočiti, da zavzamejo svoja stališča, izrazijo mnenja, pridobijo svojo mesto, pomen in vpliv v družbi« (Mrgole, 2003, 81).
Strukture mladinskega dela brez mladinskega delavca ne obstajajo.
3 Struktura delovanja, ki je namerna in prostovoljna, ima namen posredovati in izkusiti vrednote ter veščine demokratičnega življenjskega sloga.
4Metodologija pristopov pomeni, da soobstaja in se povezuje s kognitivnimi, afektivnimi in praktičnimi načini učenja, povezuje se individualno in socialno učenje, solidarnost in odnos med učenjem/poučevanjem, usmerjeno na »learning by doing« - učenje z izkušnjo in se odziva na življenjske izzive posameznika.
5 Vrednotni sistem, ki je vezan na osebne vrednote – avtonomija, kritičnost, odprtost, radovednost, ustvarjalnost itd.; na socialni razvoj – komunikacija, sodelovanje in demokratičnost, solidarnost, odgovornost, reševanje konfliktov itd.; na etične vrednote – strpnost in spoštovanje drugih, človekove pravice, medkulturno učenje in razumevanje, enakost med spoloma, medgeneracijski dialog, nasilje itd.
6 Kompetence izvajalca, ki uporablja kolegialne in participativne metode dela, uporablja raznolika pozitivna učna orodja, spodbuja h kritičnosti, ima vpogled in evalvira učni proces, ki ga želi konstantno izboljšati.
- 8 - 2.4.1 Mladinske organizacije
Rojc (2009) pravi, da so mladinske organizacije namenjene delu z mladimi in da so ponudniki neformalnega izobraževanja. Mlade spodbujajo in motivirajo k ustvarjanju mladinskega dogajanja v organizaciji, da tudi oni postanejo mladinski voditelji in aktivisti ter da si s tem pridobivajo različna znanja, izkušnje, kompetence in veščine že med študijem (prav tam).
Mladinske organizacije so po Evropi označene kot NVO, ki temeljijo na prostovoljnem sodelovanju in priključevanju mladih v organizacijo, v Sloveniji pa so NVO tiste, ki izvajajo mladinsko delo in so prostovoljne, neprofitne ter registrirane kot pravne osebe v Republiki Sloveniji (Mrgole, 2003).
Beočanin (2011b, 62) definira mladinsko organizacijo po MSS: »Mladinska organizacija je avtonomno demokratično prostovoljno združenje mladih, ki s svojim delovanjem mladim omogoča ustvarjanje načrtnih in nenačrtnih učnih izkušenj ter oblikovanje in izražanje njihovih stališč ter izvajanje aktivnosti v skladu z njihovo interesno, kulturno, nazorsko ali politično usmeritvijo«. Mladinska organizacija je formirana kot društvo, zveza več društev ali avtonomna mladinska organizacija (mladi politiki, mladi planinci itd.) in vsaj 90 % članov je starih do 29 let ter najmanj 70 % vodij od 15 do 29 let (prav tam). Glede na nivo delovanja delimo organizacije na nacionalne, ki delujejo na ravni države, in lokalne, ki delujejo na ravni lokalne skupnosti (prav tam).
Razlaga strukture in značilnosti mladinske organizacije je za vlogo mladinskega delavca pomembna, saj mora mladinski delavec zadostiti pogojem mladinske organizacije. Ponuditi mora možnost neformalnega učenja v organizaciji in biti mentor skozi proces sodelovanja v organizaciji. Iskati mora interesne dejavnosti, ki bi prostovoljne mlade pritegnile ter jim omogočiti, da postanejo aktivni izvajalci mladinskih dejavnosti v organizaciji.
2.4.2 Organizacije za delo z mladimi
Po Rojcu (2009) so organizacije za delo z mladimi t. i. mladinski centri, v katerih so mladi uporabniki prostora in programa, ki ga pripravijo v organizaciji zaposlene osebe.
Te si prizadevajo, da mlade motivirajo in spodbujajo k sodelovanju v vseh fazah nastajajočega programa, tj. pri načrtovanju, izvajanju in tudi vrednotenju (prav tam).
- 9 -
Beočanin (2011b, 63) definira mladinski center kot »redno organizirano funkcionalno središče za mlade, čigar [v katerem je, op.p.] temeljna dejavnost je upravljanje z infrastrukturo, namenjeno mladim do 29. leta starosti«. Murn (2011) izpostavlja namen mladinskih centrov, ki predstavljajo neformalno vključevanje posameznikov ali (ne)organiziranih skupin mladih v lokalnem, regionalnem ali mednarodnem okolje v različne dejavnosti (družabne, izobraževalne, prostovoljne, kulturno-umetniške, športne itd.).
Za celovito razumevanje mladinskih centrov so pomembni tudi ključni cilji, po katerih se ravnajo mladinski centri (Sočeva, 2009):
- kvalitetno preživljati prosti čas mladine,
- spodbujati mladostnike k neformalni izobrazbi,
- spodbujati mladostnike k pridobivanju znanj in veščin, - spodbujati inteligentnost in kreativnost mladih,
- spodbujati mlade k prostovoljnemu delu,
- informirati in svetovati mladim skladno z njihovimi interesi, - spodbujati medkulturni dialog med različnimi skupinami mladih, - omogočiti mladim prostor za pogovor o problemih in
- spodbujati mlade k izvajanju programov in projektov na lokalni, regionalni, državni in mednarodni ravni.
Nekateri mladinski centri imajo že vnaprej določene aktivnosti ali programe, ki jih izvajajo skozi leto. Po Sočevi (2009, 13) so te aktivnosti prostor za druženje,7 informiranje in svetovanje,8 neformalno izobraževanje,9 mobilnost in mednarodno sodelovanje10 ter kulturno- umetniške aktivnosti.11
7 Dnevna soba, ki predstavlja prostor za neformalno druženje - branje novic, brskanje po internetu, igranje družabnih iger itd. (Sočo, 2009).
8 Mladi pridobivajo informacije, ki so za njih pomembne, npr. aktualno dogajanje v mestu, kje so zabavne in kulturne prireditve, informacije o možnosti izobraževanja/zaposlitvah, pomoč pri težavnih situacijah z družino, s šolo (prav tam).
9 Neformalno izobraževanje predstavljajo različni treningi, usposabljanja in delavnice za mlade o temah, ki jih spodbujajo k aktivnemu in odgovornemu družbenemu ravnanju. Mladi se razvijajo osebno in profesionalno (prav tam). Takšen primer neformalne edukacije izvaja npr. Mladinski center Zagorje ob Savi s projektom Teden Vseživljenjskega Učenja 2016. Več o projektu dostopno na:
http://www.mczos.si/2016/05/teden-vsezivljenjskega-ucenja-2016/
10 Mlade se motivira k vključevanju v mednarodne projekte in izmenjave (prav tam).
11 Kot na primer snemanje filmov, modeliranje, žongliranje, likanje itd. Takšen primer kulturno umetniške aktivnosti izvajajo v Mladinskem centru Kotlovnica s projektom Kamfest. Več o projektu dostopno na:
http://www.kotlovnica.si/slo/kontakt
- 10 -
Murn (2011) poda proti-argument, in sicer se po njegovem mnenju v mladinskih centrih ne izvajajo samo vnaprej določene aktivnosti in programi mladinskih centrov, ampak le-ti nudijo posameznikom, (ne)organiziranim skupinam in drugim prostovoljno naravnanim združenjem strokovno, organizacijsko, finančno, tehnično in svetovalno pomoč.
To prikaže vlogo mladinskega delavca v mladinskem centru, kjer ta skrbi tako za prostor in vsebine kot tudi za prepoznavanje in iskanje interesov mladih. Mlade spodbuja k aktivni participaciji v dogajanju tako v mladinskem centru kot tudi pri sodelovanju v širšem družbenem okolju.
2.4.3 Mladinski svet
»Mladinski svet je krovno združenje mladinskih organizacij, ki zastopa interese mladih in mladinskih organizacij. Deluje na nivoju države – MSS ali na nivoju lokalne skupnosti – MSLS« (Beočanin, 2011b, 63). Prek mladinskega sveta lokalnih skupnosti mladi izrazijo svoje interese in ideje, ki jih skuša mladinski svet uskladiti in interese različnih mladinskih organizacij predstaviti državnim organom (prav tam). Tako skrbi za aktivno udeležbo mladih v družbenem dogajanju in poudarja pomen javnega dialoga za različna družbena vprašanja (prav tam). MSS različne mladinske organizacije spodbuja k izmenjavi dobrih praks in k medsebojnemu sodelovanju (prav tam). Na tem mestu mladinski delavec zastopa vez med mladimi in organizacijo, v kateri deluje, s tem pa omogoča slišanost interesov mladih in organizacije s strani krovne organizacije v mladinskem sektorju.
2.4.4 Druge nevladne organizacije
Pazlar (2009) opredeli druge nevladne organizacije kot tiste, ki so prostovoljne in neprofitne.
Pod to strukturo mladinskega dela se štejejo društva, zavodi, klubi ter zveze društev, ki izvajajo mladinske programe in programe, namenjene mladim (prav tam).
Skozi pregled poglavja in vseh štirih tipov struktur mladinskega dela se vloga mladinskega delavca najbolj izrazi v mladinskih organizacijah in organizacijah za delo z mladimi (mladinski centri), zato bo diplomska naloga v nadaljevanju usmerjena predvsem v iskanje vloge ter primerjave dela mladinskega delavca v teh dveh tipih struktur mladinskega dela.
Prav tako se naloga usmerja v raziskovanje, ali prihaja pri delu mladinskega delavca do podobnosti in razlik pri njihovem delu na podlagi teorije in empirije. Z usmerjenostjo in primerjavo dveh tipov organizacij bo podoba o delu mladinskega delavca bolj jasna.
- 11 -
III. MLADINSKI DELAVEC
Po pregledu osnovnih pojmov mladinske politike, mladinskega dela in struktur, ki se pojavljajo v mladinskem delu, se naloga osredotoča na podobo mladinskega delavca in njegovo vlogo v različnih mladinskih organizacijah. Kot pravi Mrgole (2003), brez strokovno usposobljenega mladinskega delavca aktivnosti in projekti zelo hitro izzvenijo, kar je pokazala tudi praksa pri delu z mladimi. Ravno zaradi tega mora biti neformalno delo kontinuirano, zagotovljene morajo biti redne aktivnosti ter predvsem odgovorna (osrednja) oseba, ki je nosilka poteka aktivnosti (prav tam). Da bi lahko utemeljili vlogo mladinskega delavca, je potrebno opredeliti, kdo je mladinski delavec, katere so njegove splošne značilnosti dela in katera znanja ter spretnosti potrebuje za delo. Tudi metode, s katerimi mladinski delavec opravlja svoje delo, ter težave, s katerimi se pri delu spopada, so del poglavja o mladinskem delavcu. Kot zaključni del poglavja je v ospredju primerjava dela socialnega pedagoga kot mladinskega delavca. To poglavje se s teoretičnim aspektom osredotoča na razumevanje vloge mladinskega delavca v mladinskem sektorju.
3.1 Kdo je mladinski delavec?
Kdo pravzaprav je mladinski delavec, je vprašanje, s katerim se je naloga srečala že na samem začetku. Odgovor poda definicija Urada Republike Slovenije za mladino (2004): »Mladinski delavec je strokovnjak za organiziranje, izvedbo in vrednotenje (evalvacijo) dejavnosti mladih v prostem času ter umeščanje te dejavnosti v družbene procese načrtovanja in odločanja.«
Kern (2006 v Pazlar, 2009) doda, da je mladinski delavec načrtovalec in izvajalec programov mladinskega dela v sodelovanju z mladimi. Z dodatno razlago, kdo je mladinski delavec, se sreča tudi Banks (1999), ki pravi, da je mladinski delavec hkrati vodnik, mentor in prijatelj, saj mlade usmerja v razmišljujoča vprašanja v povezavi z naravo in jim nudi možnost spraševanja o pomenih ter odnosih njihovih vrednost in prepričanj skozi prijateljski odnos.
Urad Republike Slovenije na področju mladine (2004) dopolni, da profil mladinskega delavca zajema več kadrov v mladinskih organizacijah. Mladinski delavci namreč vodijo skupine mladih, skupaj oblikujejo in izvajajo projektna dela, informirajo mlade, jih spodbujajo k prostovoljnemu delu in k različnim neformalnim izobraževanjem, kar nudi mladim podporo pri razvoju znanj in veščin, s čimer pa se dopolnjuje njihovo formalno znanje ter možnost pridobivanja izkušenj za življenjsko pomembne situacije (prav tam).
- 12 -
3.2 Splošne značilnosti dela mladinskega delavca v mladinskih organizacijah
Naloga opredeli, kakšne so značilnosti, ki jih potrebuje mladinski delavec za kvalitetno opravljeno delo. Po navedbah Urada za mladino Republike Slovenije (2004) so splošne značilnosti dela mladinskega delavca:
- skupno načrtovanje programa ali projekta z mladimi, - koordiniranje in upravljanje z organizacijo,
- vzdrževanje stikov z drugimi strokovnjaki, starši mladostnikov, mladimi in z različnimi skupinami v lokalnem okolju,
- pritegniti mlade k aktivnemu vključevanju v aktivnosti neformalnega izobraževanja,
- iskanje navdušenja in motivacije mladih nad aktivnostmi za kvalitetno preživljanje prostega časa, hkrati pa upoštevanje potreb in interesov mladih in
- biti v nenehnem stiku z mladimi ter skrb za njihov osebni in profesionalni razvoj.
Splošne značilnosti mladinskega delavca prikaže tudi spodaj navedeni miselni vzorec, ki predstavi mladinskega delavca in njegove značilnosti dela (motiviranje, navduševanje, upoštevanje potreb mladih, vodenje programov v organizaciji itd.), za kar potrebuje dejavnike delovanja (programski načrt, organizacijo in prostorske pogoje, znanja in veščine ter strukture za zagotavljanje pogojev). V strukture, ki omogočajo delovanje mladinskega delavca, se štejejo različne skupine mladih (organizirane, motivirane, prosto lebdeče skupine mladih in mladi brez izraženih interesov).
Slika 1: Dejavniki in strukturne povezave delovanja mladinskega delavca (Pazlar, 2009, 18 v Mrgole, 2008, 9)
MLADINSKI DELAVEC: motivira, navdušuje, upošteva potrebe mladih, vodi program, vzpostavlja stik z mladimi, skrbi za razvoj in vizijo
Znanja, veščine Organizacija,
prostorski pogoji
Strukture zagotavljanja
pogojev
Mladi (brez izraženih interesov) Mladi (prosto
lebdeče skupine) Mladi (motivirane
skupine) Mladi (organizirane skupine)
Programski načrt
- 13 -
Mladinski delavec ima vnaprej določena delovna področja pri delu z mladimi v organizaciji in kot pravi Mrgole (2003), so za kvalitetno in učinkovito delo z mladimi potrebni ljudje, ki so strokovno usposobljeni za izvajanje mladinskega dela. V ospredje je pomembno postaviti tudi osebnostne lastnosti, saj to kot skupek označi značilnosti dela mladinskega delavca v različnih mladinskih organizacijah.
3.3 Podoba in vloga mladinskega delavca
Glede na navedene splošne značilnosti mladinskega delavca se jasno opredeljujejo tudi vloge mladinskega delavca, ki jih zastopa pri delu, s čimer pa se izrazi podoba mladinskega delavca.
Za jasno določitev vlog mladinskega delavca je potrebno opredeliti vloge, ki jih mora zastopati strokovni delavec pri delu z mladimi. Cepin (2003) določi naslednje vloge:
- vloga voditelja ali mentorja ali spremljevalca pri programih z mladimi,
- vloga koordinatorja in organizatorja srečanj mladinskih delavcev in prostovoljcev, - vloga svetovalca in načrtovalca strateških razvojev organizacije in
- vloga trenerja veščin za mlade itd.
Cepin (prav tam) navaja tudi, da mora strokovni delavec (velja tudi za mladinskega delavca), izoblikovati svoj osebni stil delovanja, kar pomeni, da je tudi sam naravnan na vseživljenjsko učenje, da rad dela z mladimi, sprejema vsakega posameznika kot individuuma, zaupa v sposobnosti drugih ter ima pozitivno samopodobo o samemu sebi, hkrati pa v sebi goji pozitivno naravnanost do ljudi in različnih situacij.
Mladinski delavec kot poklic po Mrgoletu (2003) zastopa še širši spekter vlog, in sicer:
- vlogo ponudnika neformalnega izobraževanja in usposabljanja mladih za mladinsko delo,
- vlogo motivatorja mladih za prostovoljno delo, - vlogo informatorja in svetovalca mladih,
- vlogo motivatorja mladih za aktivno vključevanje v družbeno dogajanje, - vlogo mednarodnega koordinatorja za mlade in
- vlogo zagovornika mladih na področju krepitve moči, enakih možnosti za vse ter sodelovanja v družbenem dogajanju.
- 14 -
Mrgole (prav tam) poudari, da je zahtevnost mentorjeve vloge pri neformalnem mladinskem delu kompleksne narave in to veliko bolj kot prenos znanja med učitelji in učenci, managerji in delavci, saj delo z mladimi zahteva vodenje, spodbujanje in svetovanje. Hkrati mora biti podoba mladinskega delavca sproščena, zabavna pa tudi vztrajna, delo z mladimi zahteva iznajdljivo in močno osebnost, ki nudi možnost alternativnega načina življenja (prav tam).
Projektno delo nudi možnost učenja po modelu, kjer mladinski delavec s svojimi vrednotami, mnenji, načini vedenja, predsodki in stereotipi, vsakodnevnimi rituali itd. neposredno vpliva na mlade, zato je pomembno, da ima pridobljena znanja za delovanje in vodenje v skupini ter spretnosti za reševanje konfliktnih situacij, npr. osebnostne lastnosti, stili vodenja, vrednotenja itd. (prav tam).
Vloga in podoba mladinskega delavca sta prepleteni. Mladinski delavec organizira in vodi programe neformalnega učenja skupin mladih od same ideje do realizacije, hkrati pa so v tem delovnem procesu v ospredju tudi njegove osebnostne lastnosti, s katerimi mladim nudi okolje s spodbudami, motivacijo in vztrajnostjo. Podoba mladinskega delavca mora biti skladna s tem, kaj mladinski delavec od mladih pričakuje, npr. če želi, da so mladi motivirani pri delu, mora biti tak tudi on sam. Ima vlogo in podobo vodnika skozi proces odraščanja mladih.
3.4 Znanja, ki so potrebna za delo mladinskega delavca
Mladinski delavec potrebuje za opravljanje dela potrebna znanja in kompetence, s katerimi izvaja delovni proces, hkrati pa jih mora znati mladim približati ter osmisliti, zato se ta del naloge osredotoča na različna, a potrebna znanja za delo mladinskega delavca.
Mrgole (2003) pravi, da je mladinskim delavcem treba nuditi nenehno izobraževanje na različnih področjih (prenos novih znanj in metod pri delu z mladimi, spremembe v kakovosti, rezultati razvojnega dela, dopolnila itd.). Mladinski delavec mora imeti pri delu zagotovljena teoretična in praktična znanja, kot so vedenje o mladih (psihologija, sociologija, socialna pedagogika itd.), dolgoročno izdelana strategija dela in cilji v organizaciji, znanje o metodah neformalnega dela z mladimi, poznavanje primerov dobre prakse, znanje o različnih stilih vodenja in odzivov na vedenje mladih, znanje o pridobivanju financ, prepoznavanje potreb in interesov mladih, znanja za organiziranje individualne ali skupinske aktivnosti, znanje o premagovanju težavnih situacij, medijska promocija organizacije, poznavanje principa evalvacije itd. (prav tam).
- 15 -
Vsak, ki je vključen v mladinsko delo (udeleženci, mladinski delavci), mora pridobivati potrebne spretnosti in veščine, imenovane kompetence, navaja Škulj (2006 v Pucelj Lukan, 2009). Te zajemajo tudi potrebna znanja, ki jih mladinski delavec pri delu zna prenašati na udeležene v procesu. Pucelj Lukanova (2010) vse kompetence mladinskega delavca razdeli na dve stopnji:
1. splošne kompetence, ki jih za kvalitetno delovanje potrebuje vsak mladinski delavec, ne glede na to, kje in s kom dela ter
2. specifične kompetence, ki jih potrebuje mladinski delavec glede na specifičnost dela, ki ga opravlja.
Splošne kompetence mladinskega delavca po Pucelj Lukanovi (prav tam) predstavljajo osem ključnih kompetenc, ki so temeljne za razvoj posameznika ne glede na spol, raso, kulturo, družinsko okolje ali materni jezik, in sicer:
1. Komunikacija v maternem jeziku: znati se jasno besedno izražati, komunicirati z mediji, sposobnost izražati misli in čustva, pisati prošnje in se prijavljati na razpise, poslušati in nagovarjati mlade v slengu, uporabljati humor,
se zavedati lastne sposobnosti komunikacije in prepoznavati nebesedno komunikacijo mladih itd.
2. Komunikacija v tujih jezikih: znanje vsaj enega tujega jezika, zanimanje za mednarodne projekte ali izmenjave in k temu spodbujati tudi mlade, z zgledom spodbujati mlade k učenju tujih jezikov itd.
3. Številska predstavljivost in kompetence v matematiki, naravoslovju in tehnologiji:
finančno načrtovati projekte, posedovati organizacijske sposobnosti (izpeljati razna srečanja za mlade, načrtovanje projektov), prepoznati in se odzvati na konfliktne situacije itd.
4. Informacijska in komunikacijska tehnologija (IKT): obvladati znanja in veščine za uporabo računalnika in poznavati medmrežna orodja, ki jih uporabljajo mladi itd.
5. Učenje učenja: organizirati lastni učni proces o mladih, o svojem delu in evalvirati teoretične in praktične izkušnje, poznavati svoje močne in šibke točke, sposobnost zastaviti si osebne in profesionalne cilje, znati vzpostaviti mejo med zasebnim in poklicnim življenjem, imeti veselje do novih znanj (domača in tuja izobraževanja), znati teorijo prenesti v praktične situacije itd.
- 16 -
6. Medosebne, medkulturne in družbene sposobnost motiviranja sebe in drugih: znati produktivno delovati tako v družbenem kot v delovnem okolju, učinkovito reševati konfliktne situacije, vzpostavljati tesne stike z mladimi iz etično, rasno in kulturno različnih okolij, znati voditi in usmerjati mlade, znati motivirati sebe in druge, biti model in mentor za mlade, delovati in se odločati etično in moralno sprejemljivo, biti aktiven državljan itd.
7. Inovativnost in podjetnost: znati idejo pripeljati do realizacije, znati prevzemati odgovornost in to prenašati na mlade, vrednotiti projekte itd.
8. Kulturna zavest in izražanje: znati besedno, slikovno, glasbeno, simbolno izražati svoje misli, ideje, čustva itd.
Poleg splošnih kompetenc pa mladinski delavec zaradi specifične narave svojega dela potrebuje še specifična znanja ali kompetence, saj lahko le tako vzpostavi stik in ohranja odnos z mladimi. »Mladinski delavec, ki dela z mladimi z ulice, skavtski voditelj ali vodja gasilcev mladincev potrebujejo vsak svoje specifično znanje za to, da so lahko na svojem področju uspešni in učinkoviti« (Pucelj Lukan, 2010, 9). Znanja mladinskega delavca so sicer odvisna od specifike njegovega dela, vseeno pa je veliko odvisno tudi od tega, ali dela mladinski delavec s posameznikom ali s skupino, ali dela v timu, ali opravlja administrativna dela, ali pri delu potrebuje specifična znanja iz psihologije, sociologije ali socialne pedagogike, ali potrebuje znanja iz umetniških področij, npr. umetnost, glasba, ali ima veščine npr. plezanje, žongliranje, izdelovanje iz lesa itd. (prav tam).
Mrgole (2003) pod potrebna znanja uvršča tudi osebnostne lastnosti mladinskega delavca pri delu, ki predstavljajo spodbujanje mladih k motiviranosti za sodelovanje in k pridobivanju novih znanj. Potrebna lastnost mladinskega delavca je tudi, da zna vzpostaviti mentorski odnos, spodbujati k skupinski povezanosti, razvijati kompetence in veščine mladih, informirati in svetovati mladim, pripadati organizaciji, delovni ekipi itd. (prav tam).
Glede na paleto znanj, spretnosti in veščin ter tudi osebnostnih lastnosti mladinskega delavca bi se bilo potrebno osredotočiti na pripravo ter izdelavo enoletnega koncepta mladinskega dela, predlaga Mrgole (prav tam). S tem bi se širok spekter potrebnih znanj (npr. od organiziranja dogodkov do pisanja projektov, do iskanja ter motiviranja mladostnikov, do komunikacije z državnimi organi) strukturiral in organiziral, tako pa bi se ponudila možnost razdelitve delovnih nalog mladinskega delavca v različnih mladinskih organizacijah.
- 17 -
Mladinski delavec mora imeti tako splošne kot specifične kompetence za delo z mladimi. Z delom na sebi in kompetentnostjo na določenih področjih prenaša svoja znanja, spretnosti in veščine ter osebnostne lastnosti na mlade, jih pri tem spodbuja ter na primerih prikazuje, kako lahko mladi to uporabijo pri osebnem in profesionalnem razvoju.
Da pa lahko pride do prenosa znanj in veščin pa mora biti mladinski delavec seznanjen z metodami dela, nujnimi pri delu z mladimi. Te bodo podrobneje predstavljene in opredeljene v naslednjem podpoglavju.
3.5 Metode dela z mladimi
V tem podpoglavju se naloga osredotoča na metode dela z mladimi, odgovarja na vprašanja, kot so, kaj metoda dela pravzaprav je in katere so najpogosteje v uporabi v mladinskem delu.
Beočanin (2011c, 107) poda definicijo metode, »Metoda je sredstvo za dosego ciljev«.
Metode v mladinskem delu lahko opredelimo na dveh nivojih, in sicer metoda kot sistem12 in metoda kot orodje13 (prav tam).
Mrgole (2003) pravi, da lahko mladinski delavec kot mentor izbira med različnimi metodami dela v sodobnem svetu dela z mladimi in jih med seboj tudi prepleta, npr. mladinsko ulično delo, individualno ali skupinsko svetovalno delo, delo na terenu, inštrukcije, delo s tehnologijo itd. Poudarja (prav tam), da morajo vse metode za kakovostno izvedbo slediti trem merilom: metoda mora biti povezana s kontekstom delovanja, z življenjskim okoljem in delovanjem posameznika, obenem pa mora biti tudi učinkovita.
Nekatere metode dela v mladinskem delu so že znane in učinkovite, zato Mrgole (prav tam) navaja najpogosteje uporabljene metode dela mladinskega delavca:
1. Metoda projektnega dela, s katero idejo prek strukturiranega načrta delovanja spremenimo v realistično aktivnost, ki ima cilj, je omejena s časom in prostorom, zahteva timsko delovanje in vrednotenje dela (evalvacija) ter vedno sledi načelu
»korak za korakom«.
12 Metoda kot sistem, s katero mladinski delavci s svojimi načinom dela oz. celostnim pristopom uresničujejo cilje (poslanstvo) organizacije, ta sistem pa je lahko vzpostavljen z vrstniškim učenjem, npr. skavtska metoda (Beočanin, 2011c).
13 Metoda kot orodje je načrtovana dejavnost oz. aktivnost za posameznika ali skupino, to pomeni, da ima cilj in je ponovljiva (prav tam).
- 18 -
2. Metoda neformalnega učenja je kot odziv na potrebe in interese mladih iz njihovega resničnega življenjskega okolja, deluje po načelu »učenje z delom«, kjer mentorji s pomočjo neformalnih oblik učenja ustvarijo sproščeno, smiselno okolje za spoznavanje mladih z novimi znanji in opravili, pomembnimi tudi za osebno in poklicno pot, ki pa ne spominja na formalni učni sistem.
3. Metoda skupinskega dela in motiviranja mladih služi v procesu sodelovanja z mladimi, kjer morajo biti mentorji seznanjeni s socialnimi veščinami, imeti znanja vodenja skupin in reševanja skupinske dinamike, saj se na ta način mladi seznanijo s skupinskim načinom dela, z argumentiranjem, s prevzemanjem odgovornosti za ravnanja in s skupinsko sprejetimi dogovori.
4. Metoda spremljanja in evalvacije je namenjena ovrednotenju projekta, kjer se skupaj z mladimi vrednoti ključne dejavnike – rezultate dela, dosežene cilje, finančno poslovanje, vložek organizacije itd.
Metode dela z mladimi so pomembne za pritegnitev in sodelovanje mladinskega delavca z mladimi. V mladinskem delu se pojavijo splošne metode dela, a vsak mladinski delavec v organizaciji na podlagi delovanja z mladimi razvija nove metode dela, ki odgovarjajo na potrebe in interese določene skupine mladih.
3.6 Težave in izzivi mladinskega dela
Da bi še bolj celostno pogledali vlogo mladinskega delavca v različnih mladinskih organizacijah, bo poglavje o težavah in izzivih mladinskega dela na podlagi teoretičnih izsledkov prikazalo segmente pri delu mladinskega delavca, ki se kažejo kot težave ali izzivi tudi za mladinskega delavca in za katere je potrebno iskati rešitve ali delati na spremembah v odnosu do mladinskega dela.
Ferjančič (2011) pravi, da je mladinsko delo v današnjem času v nelagodnem položaju in na to vpliva predvsem pomanjkljivost teoretičnih znanj, ki bi bila praktično utemeljena. Ni enoznačnega mnenja o mladinskem delu s strani družbe, predvsem na pravnem področju in pri dejavnostih, ki jih mladinsko delo ponuja, saj se, kot pravi Ferjančič (prav tam), mladinsko delo spopada z identitetno krizo – na eni strani se usmerja k prostovoljnemu delu, na drugi strani pa k uveljavljanju avtonomnosti stroke.
- 19 -
Kriza se spopada z vprašanjem, ali je mladinsko delo sploh potrebno in čemu služi. Pri tem igra veliko vlogo država, ki ima vpliv ne le na šolski učni sistem in na mlade, ampak posega na mladinsko področje ter s tem tudi na razvoj mladinskega dela (prav tam).
Frištavec (2007) je pred nekaj leti poudarjal, da v Sloveniji ne obstaja krovni zakon na področju mladinskega dela, kar je vplivalo na velik zaostanek za drugimi razvitejšimi evropskimi državami, kjer je mladinsko delo že bilo uveljavljeno in cenjeno.
Šele v letu 2010 je v Sloveniji začel veljati UKAZ o razglasitvi Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju (ZJIMS, 2010), s katerim se je začel opredeljevati mladinski sektor, določati zakon o javnem interesu ter načini, kako le-tega pridobiti in uresničevati. Se je pa prepoznala težava ali bolj potreba Mladinskega sveta Slovenije14 (Resolucija, 2013) po ureditvi področja priznavanja neformalnega izobraževanja v Sloveniji, ki se je sklicevala na evropske trende. V Resoluciji (2013) neformalno in priložnostno znanje v okviru izobraževanja obravnavajo kot prednost, hkrati pa tudi kot odziv na potrebe mladih v Sloveniji.
Priznavanje neformalnega izobraževanja v Sloveniji vključuje priznavanje kompetenc, pridobljenih skozi neformalno izobraževanje, priznavanje učinkov neformalnega izobraževanja (socialna vključenost, aktivno državljanstvo, usposobljenost za trg dela itd.), priznavanje izvajalcev neformalnega izobraževanja ter priznavanje trenerjev-izobraževalcev kot pedagogov v neformalnem izobraževanju (prav tam). Izkazuje se potreba po ureditvi statusa mladinskega delavca v Sloveniji.
Čampa (2014) poudari, da projekti in programi v mladinskem delu v Sloveniji velikokrat ne zadostijo načrtovanemu namenu in ciljem ter tudi ciljni skupini, saj izvajalci projektov ali programov ne odgovarjajo na potrebe in interese mladih iz lokalnega okolja, posledično pa se izpostavi tudi premalo izvedenih refleksij s strani mladinskih delavcev na njihovo delo. Prav tako je kot težava mladinskega dela zaznana tudi pasivnost mladih in neudeležba na aktivnostih, kar je možna posledica tega, da v Sloveniji ni trajnih projektov ali dogodkov, ki bi mladim ponudili možnost dolgotrajnejše pripadnosti skupini (prav tam). Tudi sistem financiranja ne podpira razvoja dolgotrajnejših projektov, kjer pa primanjkuje tudi dialoga med strukturami v mladinskem delu (prav tam).
14 V sodelovanju s partnerskimi organizacijami in deležniki v mladinskem sektorju (Resolucija, 2013).
- 20 -
Težav in izzivov, s katerimi se soočajo mladinski delavci in različne mladinske organizacije, je kar nekaj. V ospredju je predvsem financiranje, nepriznavanje neformalnega izobraževanja s strani države ter premalo dolgoročnih razpisanih programov in ob tem pomanjkljiva komunikacija. Vloga mladinskega delavca je, da v organizaciji opozori na negativne aspekte delovanja ter da skupaj s krovnimi organizacijami angažirano iščejo poti za reševanje.
V zadnjem poglavju teoretičnega dela naloga postavi v ospredje socialnega pedagoga kot mladinskega delavca, odgovori pa tudi na vprašanje, ali je strokovni profil socialnega pedagoga primeren za vlogo mladinskega delavca v različnih mladinskih organizacijah.
3.7 Socialni pedagog kot mladinski delavec v mladinskih organizacijah Prikaza ter prepletanja profila in vloge socialnega pedagoga ter mladinskega delavca se naloga loteva s primerjalnimi deli.
V prvem primerjalnem delu se s pomočjo Etičnega kodeksa delavcev na področju socialne pedagogike (2004, 74) prikaže vloga in značilnosti dela socialnega pedagoga, tj. »Osnovni namen socialnega pedagoga je pomagati posamezniku pri razvijanju njegovega aktivnega, ustvarjalnega odnosa z okoljem, prispevati k njegovemu polnejšemu vključevanju v okolje, ga opolnomočiti po poteh opogumljanja, usposabljanja, podpiranja ter usmerjanja k polnejšemu uresničevanju njegovih temeljnih potreb, razvoju njegovih potencialov in predvsem v smeri sožitja s samim seboj in s svojim okoljem.«
Socialni pedagog lahko vpliva na posameznika ali skupino z osebnim in profesionalnim odnosom, z doseženimi rezultati pri delu, z osebno naravnanostjo (s prepričanji, vrednotami, značajem itd.), to pa pomeni, da mora biti pripravljen nenehno iskati metode dela kot odgovor na potrebe in želje posameznika ali skupine ter venomer reflektirati svoje delo (prav tam). Po mojem mnenju se splošne lastnosti socialnega pedagoga prekrivajo s splošnimi lastnostmi dela mladinskega delavca v različnih mladinskih organizacijah, saj delo obeh vključuje uporabnikov interes, krepitev moči posameznika ali skupine na različnih področjih življenja (npr. izobraževanje, zaposlitev, preživljanje prostega časa), prenos znanj in spretnosti na uporabnika ter s tem aktivno vključevanje posameznika v družbeno dogajanje.
- 21 -
Kot drugi primerjalni del profila socialnega pedagoga in mladinskega delavca se izpostavi področje znanj in kompetenc. Fromman (2001, v Kobolt, 2001) pravi, da sta odnos in človeški stik bistvo socialnopedagoškega poklica. Menim, da usmeritev dela in znanj, s katerimi upravljajo socialni pedagogi in mladinski delavci, ne gre izključevati.
Izpostaviti je potrebno Žižakovo (1997) ter tri izvore profesionalne kompetentnosti socialnih pedagogov:
- znanja – vključujejo znanja o uporabnikovih potrebah, težavnih situacijah v osebnem in socialno integracijskem razvoju posameznika ter strokovna znanja,
- veščine – kognitivne, interpersonalne, socialne in motorične sposobnosti, - osebnost – osebni potenciali, npr. življenjske izkušnje, specifični talenti itd.
Po AIEJI (2005) se lahko kompetence socialnih pedagogov primerjajo s kompetencami mladinskih delavcev, in sicer: kompetenca interveniranja,15 sposobnost evalvacije oz.
vrednotenja,16 kompetenca refleksije,17 sposobnost vzpostavljanja delovnega odnosa,18 socialne in komunikacijske kompetence,19 organizacijske sposobnosti,20 sposobnost delovanja v skupnosti in v pogojih, ki jih ustvarja družba (spremembe, socialne potrebe itd.), sposobnost osebnega, profesionalnega razvoja ter razvoja stroke,21 kompetence, ki izhajajo iz strokovne prakse.22
Tudi metode dela kot tretji primerjalni del se v socialno-pedagoškem aspektu prekrivajo z metodami mladinskega dela. Temeljna metoda dela socialnopedagoškega dela z mladimi je projektno delo, pravi Koboltova (2008), ki pa je zaradi namenjenega časa in dovoljenega prostora možno ravno v NVO, a je pri tem vedno potrebno slediti kodeksu in programu organizacije.
15 Neposredno ravnanje v konkretni situaciji v skladu s potrebami in željami uporabnika (AIEJI, 2005).
16 Znanje načrtovanja, organiziranja, vrednotenja, teoretično in praktično znanje (prav tam).
17 Znanje reflektiranja problemov in težave skupaj s sodelavci (prav tam).
18 Znanje ustvariti odnos med strokovnjakom in uporabnikom; socialni pedagog ima vodilno vlogo (prav tam).
19 Delo poteka v relaciji z nekom drugim – uporabnikom ali strokovnjakom (prav tam).
20 Ključne za načrtovanje in pripravo ravnanj in aktivnosti, ki temeljijo na delovnem odnosu za doseg cilja (prav tam).
21 Vseživljenjsko učenje – želja po spoznavanju novih praktičnih pristopov in iskanju novih strategij delovanja (prav tam).
22 To so teoretična znanja, metode, poznavanje zakonov, etičnih in moralnih načel stroke, razumevanje različnih kultur, razumevanje samega sebe ter specifični talenti (prav tam).
- 22 -
Hkrati se kot četrti primerjalni del ujema tudi zaposlitveni aspekt. Socialni pedagog ima možnost zaposlitve tako v javnem sektorju, kjer so aktivnosti v prvi vrsti namenjene marginaliziranim skupinam,23 ali v nevladnem sektorju, kjer so aktivnosti usmerjene na preventivno ali kurativno delo z otroki in mladostniki (Peteršič, 2012).
Socialni pedagog lahko opravlja poklic tudi na kadrovskem področju v profitnih ali v neprofitnih organizacijah, kjer med zaposlenimi skrbi za pozitivne odnose, jim nudi podporo pri reševanju konfliktov ter jih spodbuja k nenehnemu izobraževanju (prav tam). Glede na znanja, kompetence in metode dela, ki jih pri svojem delu uporablja socialni pedagog s svojo strokovno usposobljenostjo, ustreza profilu mladinskega delavca v različnih mladinskih organizacijah, saj njuna vloga sovpada ali pa se dopolnjuje. Socialni pedagog kot strokovno usposobljen kader z izkušnjami mladinskega delavca v praksi lahko postane strokovnjak in hkrati tudi mentor mladim, saj je njegova naloga opravljati poslanstvo mladih, organizacije, v kateri deluje in hkrati samega sebe.
23 Primeri marginaliziranih skupin: Romi, brezdomci, odvisniki, gibalno ovirane osebe, osebe z motnjami v duševnem zdravju in motnjami v duševnem razvoju (Peteršič, 2012).
- 23 -
IV. EMPIRIČNI DEL
4.1 Opredelitev problema
Na področju mladinskih organizacij in mladinskih delavcev je narejenih že kar nekaj diplomskih nalog, raziskav in študij, a nikjer ni v ospredje postavljena primerjava dela in težav, s katerimi se spopadajo mladinski delavci v različnih mladinskih organizacijah, ki pa z organiziranimi in ciljno usmerjenimi oblikami delovanja »mladi za mlade« dosti sovpadajo.
Širše mladinske organizacije delimo na organizacije za delo z mladimi (mladinski centri), mladinske svete, nacionalne mladinske organizacije in tudi druge prav tako nevladne organizacije. V raziskavi bo v ospredju primerjava dveh tipov struktur v mladinskem delu, kjer je izražena vloga mladinskega delavca, in sicer z mladinskimi organizacijami in z organizacijami za delo z mladimi. Naloga se osredotoča na mladinskega delavca z različnih zornih kotov (na podobo in vlogo, na splošne značilnosti dela, na kompetence in znanja, primerjavo s profilom socialnega pedagoga ter na težave, s katerimi se pri delu sooča). Prav tako se naloga posveti tudi težavam in izzivom, s katerimi se srečujejo mladinske organizacije. Ključnega pomena je, da se za razumevanje prepletenosti profila mladinskega delavca z mladinskim sektorjem sama vloga mladinskega delavca že na začetku poveže z osnovnimi pojmi – mladina, mladinska politika, mladinsko delo in strukture v mladinskem delu. S pomočjo teoretičnih izsledkov in kvalitativne metodologije na podlagi primerjave dela in težav, s katerimi se soočajo mladinski delavci v različnih mladinskih organizacijah, naloga izpostavi tudi predloge za reševanje težav, s katerimi se soočajo na področju mladinskega dela.
4.2 Namen in cilji
Diplomska naloga analizira in ugotavlja vlogo mladinskega delavca (značilnosti dela) v različnih mladinskih organizacijah ter vlogo pri težavah in izzivih, s katerimi se pri delu z mladimi ali v organizaciji soočajo.
- 24 - Cilji raziskovanja so:
1. ugotoviti značilnosti dela mladinskega delavca v različnih mladinskih organizacijah, 2. prepoznati kompetence za kvalitetno delo v različnih mladinskih organizacijah,
3. ugotoviti podobnosti in razlike med delom mladinskega delavca v mladinskem centru in v drugih mladinskih organizacijah,
4. ugotoviti, s katerimi težavami se mladinski delavci soočajo v delovnem procesu in 5. raziskovati, katera področja dela bi bilo v mladinskih organizacijah potrebno izboljšati.
4.3 Raziskovalna vprašanja
Na podlagi namena in ciljev raziskave sem oblikovala naslednja raziskovalna vprašanja.
1. Kakšne so značilnosti dela mladinskega delavca?
2. Kakšne kompetence mora imeti mladinski delavec v mladinskem centru in v drugih mladinskih organizacijah?
3. Katere so podobnosti in razlike značilnosti dela mladinskega delavca v mladinskem centru in v drugih mladinskih organizacijah?
4. S katerimi težavami se sooča mladinski delavec pri svojem delu v mladinskem centru in s katerimi v drugih mladinskih organizacijah?
5. Katera področja dela v mladinskem centru in v drugih mladinskih organizacijah bi bilo potrebno izboljšati?
4.4 Raziskovalna metodologija
4.4.1 Vzorec
Vzorec je oblikovan namensko in vključuje zaposlene mladinske delavce bodisi v mladinskem centru bodisi v mladinski organizaciji, kjer izvajajo neformalno izobraževanje. V vzorec sem zaradi reprezentativnosti in uravnoteženosti zbranih podatkov vključila predstavnike treh mladinskih organizacij v Ljubljani (Zavod BOB, Združenje SEZAM, Društvo mladinski ceh) in treh mladinskih centrov iz različnih regij po Sloveniji (Javni zavod Mladi Zmaji – Četrtni mladinski center Šiška v Ljubljani (ČMC), Mladinski center Kotlovnica v Kamniku in Mladinski center Zagorje ob Savi).
- 25 -
Ključ za izbor različnih mladinskih organizacij v Ljubljani je to, da imajo različne programe dela z mladimi in posledično tudi različne vloge, ki jih v organizaciji zastopajo, s tem pa so povezani tudi različni izzivi in težave. Mladinske centre sem izbrala po principu, da le-ti niso locirani samo v Ljubljani, ampak tudi drugod po Sloveniji (Kamnik, Zagorje ob Savi), pri tem pa sem upoštevala tudi raznolikost programov delovanja.
Intervjuvancem sem zagotovila anonimnost, zato so v nadaljevanju poimenovani z nazivom mladinske organizacije ali mladinskega centra.
4.4.2 Raziskovalni instrument
Kot instrument raziskovanja sem uporabila strukturiran intervju (pri dveh mladinskih centrih sem se odločila za poslan vprašalnik prek e-mail naslova), z določenimi cilji ter z bistvenimi vprašanji, ki so bila odprtega tipa. Vnaprej sem pripravila 8 vprašanj. Intervju se je začel z opisom organizacije, potem se je usmeril na predhodno pripravljena vprašanja (o značilnosti dela mladinskega delavca, o načinih dela z mladimi, o glavnih dejavnosti centra/organizacije, o ključnih dejavnikih za kvalitetno delo organizacije/centra, o kompetencah in znanjih mladinskega delavca, o težavah, s katerimi se pri delu soočajo in na katerih področjih dela bi bile potrebne izboljšave). 5 vprašanj se je navezovalo neposredno na raziskovalna vprašanja, ki sem si jih zastavila pred izvajanjem intervjujev.
4.4.3 Postopek zbiranja in obdelave podatkov
Nastajanje empiričnega dela diplomske naloge se je začelo že v januarju 2016, kajti predvidevala sem, da bo zaradi časovnega usklajevanja z organizacijami in mladinskimi centri za samo izvedbo intervjujev potrebno daljše časovno obdobje. Na spletnih straneh Mestne občine Ljubljana sem pregledala mladinske organizacije po Ljubljani ter programe, ki jih izvajajo. Odločila sem se za dve poznani mladinski organizaciji in eno neznano, kajti ključnega pomena za izbiro je bilo, da izvajajo raznolike dejavnosti, namenjene mladim.
Prek e-mail naslova sem jih povabila k sodelovanju pri intervjuju, povezanimi z diplomsko nalogo in njihovi odgovori so bili pozitivni. Nadalje sem po spletu iskala mladinske centre po Sloveniji, saj sem glede na raziskano ugotovila, da se v Ljubljani nahajajo le štirje četrtni mladinski centri (Javni Zavod Mladi Zmaji), ki pa izvajajo podobne programe za mlade.
Odločila sem se, da za sodelovanje prek e-maila povabim še 2 mladinska centra v Sloveniji, ki pa sta potrebovala za odgovor potrebovala več časa.
- 26 -
Izbira mladinskih centrov, vključenih v empirični del naloge, je temeljila na principu raznolikosti programov za mlade. Z intervjuji in prejetima vprašalnikoma sem zaključila v aprilu 2016.
Vsi sodelujoči v intervjujih so se strinjali s snemanjem pogovora s telefonom. S pomočjo posnetkov sem nato zapisala povzetek vsebine pogovora. Čas intervjuja se je prilagajal glede ne udeležence, saj so bili pri enem intervjuju prisotni trije udeleženci in pri enem dva udeleženca.
Obdelave podatkov sem se lotila z induktivnim pristopom. Odgovore intervjuvancev sem razdelila po kriteriju, ali gre za mladinski center ali drugo mladinsko organizacijo ter podčrtala bistvene izjave, ki sem jih nato med seboj primerjala ali jih izpostavila kot posebnost v odgovoru. Iz podčrtanih delov besedila so prišle na vrsto bistvene izjave intervjuvancev, ki so služile kot kode 1. reda v obdelavi podatkov, ki se povezujejo z raziskovalnimi vprašanji. Nato sem bistvene izjave pretvorila v 2. red ali pa kar v nadpomenko pri obdelavi podatkov, saj so bila tudi vprašanja zastavljena na tak način (npr. 1.
red: iskanje interesov, načrtovanje in koordiniranje aktivnosti, komunikacija z mladimi/starši/odločevalci – 2. red: delo mladinskega delavca – nadpomenka: značilnosti dela mladinskega delavca). Za obdelavo podatkov je bilo pomembno, kaj je intervjujem različnih mladinskih organizacij skupno, kaj različno in kaj se je izkazalo kot posebnost. V analizo podatkov so vključeni tudi odgovori, ki se ne tičejo raziskovalnih vprašanj, a so ključnega pomena za celovit vpogled.
