IDEJNI NAČRT ZA MANJŠI KONJENIŠKI CENTER

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO

Tadeja LENARČIČ

IDEJNI NAČRT ZA MANJŠI KONJENIŠKI CENTER

DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij - 1. stopnja

Ljubljana, 2022

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO

Tadeja LENARČIČ

IDEJNI NAČRT ZA MANJŠI KONJENIŠKI CENTER

DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij - 1. stopnja

AN OUTLINE PLAN OF A SMALLER EQUESTRIAN CENTER

B. SC. THESIS

Academic Study Programmes

Ljubljana, 2022

II

Diplomsko delo je zaključek univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Kmetijstvo – zootehnika.

Komisija za študij 1. in 2. stopnje Oddelka za zootehniko je za mentorico diplomskega dela imenovala doc. dr. Dušanko Jordan.

Recenzentka: izr. prof. dr. Tatjana Pirman

Komisija za oceno in zagovor:

Predsednik: izr. prof. dr. Klemen POTOČNIK

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko Član: doc. dr. Dušanka JORDAN

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko Član: izr. prof. dr. Tatjana PIRMAN

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko

Datum predstavitve:

Tadeja Lenarčič

III

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA

ŠD Du1

DK UDK 636.1(043.2)=163.6

KG konji, konjeniški centri, idejni načrti AV LENARČIČ, Tadeja

SA JORDAN, Dušanka (mentorica) KZ SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101

ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Univerzitetni študijski program 1. stopnje Kmetijstvo – zootehnika

LI 2022

IN IDEJNI NAČRT ZA MANJŠI KONJENIŠKI CENTER TD Diplomsko delo (Univerzitetni študij - 1. stopnja) OP VIII, 20 str., 4 pregl., 7 sl., 2 pril., 14 vir.

IJ sl JI sl/en

AI Namen diplomskega dela je bil narisati idejni načrt manjšega konjeniškega centra ob upoštevanju priporočil iz literature, naših želja in možnosti. Izbirali smo med individualno in skupinsko uhlevitvijo konj, slamo in žagovino v vlogi nastila, zanimala nas je tudi primerjava med leseno in električno ograjo za ograditev pašnikov ter peščenih izpustov. Konjeniški center bi stal na obrobju Ljubljane, na družinski posesti s površino 90 arov, prostora bi bilo za 10 konj. V idejni načrt smo vključili hlev dimenzije 29 × 25 m z 10 individualnimi boksi, ki bi bili dovolj veliki za športne konje z višino vihra do 173 cm, sedlarno in garderobo s sanitarijami za jahače. Vsak konj bi imel iz boksa prost izhod na individualen izpust s peščeno podlago. Zraven hleva smo predvideli prostore za polletno skladiščenje sena v valjastih balah, štirimesečno skladiščenje žagovine v razsutem stanju in gnojišče. Pašnik bi bil razdeljen na tri čredinke, da s sistemom rotacije ohranjamo kakovost pašne površine, na vsaki čredinki bi stal manjši nadstrešek. Na začetku posesti bi bilo jahališče s podlago iz mivke standardne velikosti 20 × 40 m. Objekte smo razporedili tako, da bi bilo upravljanje konjeniškega centra čim lažje ter da bi bile delovne poti kratke in enostavne.

IV

KEY WORDS DOCUMENTATION ND Du1

DC UDC 636.1(043.2)=163.6

CX horses, equestrian centres, outline plans AU LENARČIČ, Tadeja

AA JORDAN, Dušanka (supervisor) PP SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101

PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Animal Science, Academic Study Programme in Agriculture – Animal Production

PY 2022

TY AN OUTLINE PLAN OF A SMALLER EQUESTRIAN CENTRE DT B. Sc. Thesis (Academic Study Programmes)

NO VIII, 20 p., 4 tab., 7 fig., 2 ann., 14 ref.

LA sl Al sl/en

AB The goal of the B. Sc. Thesis was to design an outline plan for a small equestrian centre, taking into account recommendations from the literature, our wishes and possibilities. We were choosing between individual and group housing, straw and sawdust as bedding material. We were also interested in a comparison between a wooden fence and an electric fence for fencing pastures and sand paddocks. The equestrian centre would be located on the outskirts of Ljubljana on a 9000 square metre family plot and would have space for 10 horses. The outline plan includes a 29 × 25 m stable with 10 individual stalls large enough for sport horses with a withers height of 173 cm, as well as a tack room and a changing room with toilets for the riders. Each horse would have free access to an individual paddock with a sand footing. Next to the barn we envisioned storage facilities for six months of hay in round bales, four months of sawdust and six months of manure. The pasture would be divided into three paddocks to maintain the quality of the grazing area with a rotational system, and each paddock would have a smaller shelter. At the beginning of the property would be a riding arena with a standard size of 20 × 40 m and a sandy surface. We have arranged the facilities to make the management of the equestrian centre as simple as possible, with short and easy working routes.

V

KAZALO VSEBINE

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA III

KEY WORDS DOCUMENTATION IV KAZALO VSEBINE V

KAZALO PREGLEDNIC VII

KAZALO SLIK VIII

1 UVOD 1

2 2.1

PREGLED OBJAV POTREBE KONJA

2 2

2.1.1 Voda 2

2.1.2 2.1.3 2.1.4 2.1.5 2.1.6 2.1.7

Krma Čist zrak Zavetje Prostor Družba Gibanje

2 3 3 3 3 3 2.2

2.2.1 2.2.2 2.3 2.3.1 2.3.2 2.3.3 2.3.3.1 2.3.3.2 2.4 2.4.1 2.4.2 2.4.3 2.5 3 3.1 3.2 3.2.1 3.2.2 3.3.3 4

NAČINI UHLEVITVE KONJ Individualni boksi

Skupinska uhlevitev IZPUSTI IN PAŠNIKI Izpusti

Pašniki Ograja Lesena ograja Električna ograja

SKLADIŠČNI PROSTORI Seno

Nastil Gnoj

JAHALIŠČE

MATERIALI IN METODE

OPIS POSESTI, PREDVIDENE ZA POSTAVITEV KONJENIŠKEGA CENTRA

RISANJE NAČRTA

Izračun skladiščnih prostorov za seno Izračun skladiščnih prostorov za nastil Izračun skladiščnih prostorov za gnoj REZULTATI Z RAZPRAVO

4 4 4 5 5 6 7 7 7 8 8 9 10 10 12 12 12 12 14 14 16

5 SKLEPI 18

VI 6 VIRI

ZAHVALA PRILOGE

19

VII

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Prostorninska masa skladiščenega sena (Bartussek in sod., 2002)………...12 Preglednica 2: Izračun potrebne kapacitete (m³) za skladiščenje sena……….13 Preglednica 3: Prostorninska masa skladiščenega nastila (Fabian Wheeler, 2006)………...14 Preglednica 4: Najmanjša potrebna zmogljivost skladišč za konjski gnoj

(Uredba o …, 2009)……..……….………...15

VIII KAZALO SLIK

Slika 1: Skupinska uhlevitev konj s stalnim izhodom v izpust ………..5

Slika 2: Izpust s peščeno podlago in primerno visoko ograjo………..6

Slika 3: Kombinacija lesene in električne ograje……….8

Slika 4: Skladišče za seno v Konjeniškem centru Brdo pri Ihanu………9

Slika 5: Zunanje jahališče velikosti 40 × 60 m s podlago iz mivke…………..………11

Slika 6: Skica skladiščnega prostora za valjaste bale sena, stranski prerez..………...13

Slika 7: Skica skladiščnega prostora za valjaste bale sena, pogled od spredaj………14

1 1 UVOD

Konjeniški center predstavlja skupek objektov na večjem zemljišču in zajema več elementov. To so bivalni prostori za konje, prostori za rekreacijo konj, kot so izpusti, pašniki, sprehajalne naprave, zunanja ali notranja jahališča, ter skladiščni prostori za krmo, nastil, gnoj in opremo jahačev ali oskrbnikov konj. Gradnja konjeniškega centra je kompleksen projekt, pri katerem je potrebno upoštevati veliko dejavnikov. Potrebna je dobra prilagoditev prostoru, ki je na voljo, upoštevati je potrebno omejitve s finančnega vidika, zelo pomembno pa je tudi upoštevanje dobrobiti konj. Kvalitetna oskrba konj zahteva dobro razumevanje njihovih potreb.

V družinski lasti imamo zemljišče v velikosti 90 arov, na katerem si v prihodnosti želimo postaviti manjši konjeniški center. Predvidevamo, da je prostora za približno 10 konj. V konjeniški center bi radi vključili bivalne prostore za konje, izpuste, pašnike, jahališče ter skladišča za krmo, nastil in gnoj. Ker je možnosti zelo veliko, bi radi s pomočjo literature raziskali prednosti in slabosti različnih dejavnikov, kot na primer uporabljeni materiali, velikost in postavitev objektov v prostoru. Želimo raziskati dobre in slabe strani individualnih boksov z izpusti in skupinske uhlevitve ter uporabo različnih materialov za ogrado izpustov, pri čemer nas zanimata predvsem lesena in električna ograja. V okviru načrtovanja pašnikov želimo ugotoviti primerno število in velikost čredink za primeren sistem rotiranja. Za prostore za skladiščenje krme, nastila in gnoja je potrebno izračunati kapacitete ter jih v prostor umestiti tako, da je postavitev čim bolj funkcionalna. Poleg tega nas zanima še primerjava slame in žaganja v vlogi nastila.

Namen diplomskega dela je bil pretehtati možnosti, ki so na voljo za gradnjo omenjenega konjeniškega centra in na podlagi zbranih informacij narisati idejni načrt, ki bi nam čim bolj ustrezal s funkcionalnega vidika ter vidika udobja in dobrobiti konj.

2 2 PREGLED OBJAV

2.1 POTREBE KONJA

Izpolnjene naravne potrebe bodo pripomogle k zadovoljnemu konju, ki bo lažje ustregel našim zahtevam. Po Brown in sod. (2003) moramo upoštevati potrebe po:

- vodi, - krmi,

- čistemu zraku, - zavetju, - prostoru, - družbi, - gibanju.

Človekova naloga je, da konju zagotovi čim bolj primerno okolje ter poskrbi tako za fizično kot za psihično zdravje in dobro počutje živali (Brown in sod., 2003).

2.1.1 Voda

Sveža čista voda mora biti konju stalno na voljo. Uhlevljen konj, ki se prehranjuje večinoma z voluminozno suho krmo, potrebuje 20 do 40 l vode na dan, odvisno od vremena in količine dela, ki ga opravlja. Konji so zelo izbirčni glede vode, zavrnejo lahko onesnaženo vodo (The BHS Complete Manual …, 1998).

2.1.2 Krma

Osnovna krma za konje je kvalitetna z vlaknino bogata krma, kot je seno ali trava (paša).

Konji se v naravi prehranjujejo večji del dneva, zato je pomembno, dajim zagotovimo več obrokov na dan. S krmljenjem večkrat po malo se konjeva prebavila postopoma polnijo in nikoli popolnoma ne izpraznijo. Stalno žvečenje krme pozitivno vpliva na izločanje sline in s tem na prebavo (The BHS Complete Manual …, 1998), prav tako pa je pomembno za primerno obrabo zob (meljakov), ker ti stalno rastejo (Trapečar, 1999). Z žvečenjem voluminozne krme se konj zaposli in tako je manjša možnost, da iz dolgčasa razvije anomalije v obnašanju.

Močno krmo, kot so žita in druga energijsko bogata krmila, moramo krmiti v čim manjših obrokih glede na konjeve potrebe (Brown in sod., 2003). Pri sestavi obroka je potrebno upoštevati konjevo kondicijo, velikost, starost, temperament, individualni metabolizem (nekateri konji lažje pridobijo/izgubijo telesno maso), količino dela, ki ga konj opravlja ter vreme in zunanjo temperaturo (The BHS Complete Manual …, 1998).

3 2.1.3 Čist zrak

Ne glede na vremenske razmere mora biti konju zagotovljeno veliko svežega zraka. Le ta je pomemben za ohranjanje konjevega zdravja in atletskih zmožnosti (Fabian Wheeler, 2006).

Pomembno je, da v zaprtih prostorih zrak nikoli ne miruje, ampak stalno rahlo kroži (Brown in sod., 2003). Trapečar (1999) navaja priporočeno hitrost gibanja zraka 0,4 – 0,8 m/s poleti in vsaj 0,2 m/s pozimi. V slabo prezračevanem hlevu bo hitreje prišlo tudi do poslabšanja in obrabe materialov ter večje absorpcije vlage (Fabian Wheeler, 2006).

2.1.4 Zavetje

Konj potrebuje zavetje v primeru ekstremnih vremenskih razmer. Zavetje lahko predstavlja gosto drevje na pašniku, enostaven nadstrešek ali hlev (Fabian Wheeler, 2006). Pomembno je, da konju zagotovimo dovolj prostora, uporabimo ustrezne materiale, optimalno zračenje in svetlobne razmere, v čim večji meri preprečimo možnosti poškodb ter zagotovimo primeren prostor za počivanje (Trapečar, 1999).

2.1.5 Prostor

Konji imajo radi odprt pogled na okolico in na ostale konje, ker radi opazujejo. Kot je značilno tudi za konje v naravi, pa se v času zauživanja krmevčasih raje odmaknejo na samo (Brown in sod., 2003).

2.1.6 Družba

Za čredne živali, kot so konji, so zelo pomembne socialne interakcije. Radi so v družbi konj, ki jih poznajo in se z njimi razumejo, takšno druženje jim poskusimo omogočiti vsaj nekaj ur dnevno. V primeru, ko to ni mogoče, konjem v sosednjih boksih z namestitvijo rešetkastih pregrad v zgornjem delu pregradne stene dovolimo, da se med seboj vidijo, vohajo in dotaknejo (Brown in sod., 2003).

2.1.7 Gibanje

Konji potrebujejo veliko gibanja. Gibanje omogoča konju, da njegovo telo dobro funkcionira. Pomaga pri prebavi krme v črevesju, izboljšuje cirkulacijo krvi po telesu, s čimer se zmanjša možnost oteklih in bolečih nog, ter zmanjšuje pojav dolgčasa in posledično razvoj anomalij v obnašanju (Blanchard, 2005). Konji, ki imajo možnost, se bodo po pašniku gibali tudi 16 ur na dan, konjem, ki te možnosti nimajo, pa je potrebno zagotoviti določeno količino gibanja na drugačen način (Brown in sod., 2003).

4 2.2 NAČINI UHLEVITVE KONJ

2.2.1 Individualni boksi

Priporočena površina individualnega boksa se po Trapečar (1999) izračuna po enačbi (1):

Površina individualnega boksa = (2 × višina vihra)² …(1) Ob upoštevanju enačbe (1) za konja velikosti 160 do 173 cm v vihru potrebujemo boks s

površino 10 do 12 m², po avstrijskih priporočilih (Verordnung …, 2004) pa naj bi bila za konja te velikosti najkrajša stranica boksa 2,5 m.

Poznamo različne izvedbe individualnega boksa: individualni boks v zaprtem hlevu brez izhoda in pogleda ven skozi okno, individualni boks v zaprtem hlevu brez izhoda z odprtino za glavo ali odprtim zgornjim delom vrat kar omogoča pogled ven in individualni boks z direktnim izhodom na utrjen izpust (Fuchs, 2012).

Prednosti individualnih boksov v primerjavi s skupinsko uhlevitvijo so dober pregled nad živalmi, lažje čiščenje površin (The BHS Complete Manual …, 1998) in individualna oskrba konja glede na želje lastnika (Mills in Clarke, 2007). Fabian Wheeler (2006) kot slabosti ob slabšem načrtovanju zračenja hleva ali vzdrževanju boksov navaja odvečno vlago, visoke vrednosti amonijaka in stres pri konjih. Pri individualnih boksih v zaprtem hlevu brez izhoda je zato potrebna večja pozornost dovoljšnemu dotoku svežega zraka. Včasih pa se pri konjih v individualnih boksih zaradi dolgčasa pojavijo anomalije v obnašanju (The BHS Complete Manual …, 1998).

2.2.2 Skupinska uhlevitev

Za skupinsko uhlevitev je značilno, da je več konj uhlevljenih v skupnem prostoru brez vmesnih pregrad. Podobno kot pri individualnih boksih konji imajo ali pa nimajo možnost pogleda ven ali izhoda na izpust. Na sliki 1 je prikazan primer skupinskega hleva s prostim izhodom na travnat izpust. Največkrat so skupinsko uhlevljene kobile z žrebeti, odstavljena žrebeta, mladi konji ali ostareli konji (Deberšek, 2002). Po avstrijskih predpisih je priporočena površina skupinskega boksa za prvo in drugo žival (do višine vihra 165 cm) 10 m²/konja, za vse naslednje pa dodatnih 7 m²/konja (Verordnung …, 2004).

Za skupinsko uhlevitev so značilni relativno nizki stroški vzdrževanja. Glavna skrb pri skupinski uhlevitvi je povečana možnost poškodb zaradi agresije pri vzpostavljanju hierarhije ali v čredi z nestabilno socialno hierarhijo. Možnost poškodb je večja pri večji gostoti naselitve, kjer se konj težje umakne (Mills in Clarke, 2007).

5

Slika 1: Skupinska uhlevitev konj s stalnim izhodom v izpust

2.3 IZPUSTI IN PAŠNIKI

Pri upravljalcih konjeniških centrov ni določenega pravila glede uporabe izpustov in pašnikov. Ponekod so konji zunaj cele dneve, na voljo imajo tudi zavetje, drugod pa so konji v izpustih kratek, omejen čas. Konjem svobodna rekreacija zunaj zelo koristi (Fabian Wheeler, 2006). Splošno znano je, da več časa preživetega v izpustu ali pašniku z neomejenim dostopom do krme in socialnimi stiki pri konjih zmanjšuje pojav stereotipij (Pell in McGreevy 1999, cit. po Cooper in McGreevy, 2007).

2.3.1 Izpusti

Izpusti so ograjene površine z utrjeno podlago, na sliki 2 pa je primer peščene podlage.

Uporabljajo se kot zunanji del bivalnega prostora za konje, ki je uhlevljenim konjem na voljo bodisi občasno ali stalno, ali pa v primeru slabega vremena, ko bi zaradi razmočenih tal prej poškodovali travno rušo pašnika. Zagotoviti je potrebno, da izpust ostaja suh, kar dosežemo z ureditvijo dobre drenaže, uporabo ustreznega materiala za podlago in pogostim odstranjevanjem iztrebkov (Fabian Wheeler, 2006).

Priporočljiva minimalna površina izpusta je vsaj 45 m² na enega konja. Takšna površina, na primer izpust velikosti 6 × 7,5 m, omogoča konju, da se pretegne, povalja in se zdivja pri zmerni hitrosti. Pri manjšem izpustu je potrebno poskrbeti, da ga še posebej močno in varno ogradimo, ker ima konj več stika z ograjo kot v večjem izpustu (Fabian Wheeler, 2006).

6

Slika 2: Izpust s peščeno podlago in primerno visoko ograjo

2.3.2 Pašniki

Prednost pašnika je kvalitetna krma v kombinaciji s stalnim gibanjem konja. Velikost pašnika, ki je potrebna za enega konja, je odvisna od več dejavnikov: tipa tal in njihove rodovitnosti, količine padavin in odvajanja vode, vrste rastlin ter sezone v letu, saj rast rastlin ni enakomerna skozi vse leto (Fabian Wheeler, 2006). Davidson in Harris (2007) navajata, da je optimalno število živali na površino pašnika odvisno od kvalitete paše, splošno pravilo pa priporoča vsaj 2 ha na prvega konja in dodaten 1 ha na vsakega naslednjega. Fabian Wheeler (2006) navaja nekoliko višje vrednosti, in sicer da so potrebni 2 do 3 ha pašnika na konja poleti, v času slabše paše pa tudi do 5 ha na konja. Ob ustreznem dokrmljevanju imamo seveda lahko tudi več konj na 1 ha pašnika.

Konji si na pašniku določijo področja na katerih se pasejo in področja, ki jih uporabljajo za iztrebljanje. Ocenjen delež pašnika, ki ga konji popasejo, je 25 – 75 %, preostalo je namenjeno izločanju (Archer 1978, cit. po Davidson in Harris, 2007). Dobro vodenje pašnikov in pobiranjekonjskih izločkov je ključno, sploh kadar imamo na voljo omejene površine pašnikov (Avery, 1996, cit. po Davidson in Harris, 2007). Za optimalno ohranjanje pašnikov se uporablja sistem rotiranja. Pašno površino, ki jo imamo na voljo, razdelimo na 3 čredinke in poskrbimo, da je vsaka čredinka prosta približno štiri tedne. Konje prestavimo v naslednjo čredinko, ko popasejo travo do višine 7 do 10 cm. Če popasejo preveč, se lahko hitreje razrašča plevel (Fabian Wheeler, 2006).

7 2.3.3 Ograja

Za izpuste in pašnike je dobro izbrati ograjo, ki omogoča enostaven dostop in nas ne ovira pri opravilih. Vrata naj bodo takšna, da se jih lahko odpira in zapira z eno roko (Fabian Wheeler, 2006).

2.3.3.1 Lesena ograja

Prednost lesene ograje je ta, da je dobro vidna in relativno varna. Njene slabe strani pa so visoka cena, zahtevna in dolgotrajna postavitev. Moč lesene ograje je odvisna od vrste lesa, dimenzij in same postavitve (Fabian Wheeler, 2006). Lesena ograja zahteva dobro vzdrževanje. Les mora biti zaščiten, da ga konji ne grizejo in da se podaljša njegova življenjska doba. Pogosto pa moramo pregledovati ograjo in popraviti poškodovane dele (Brown in sod., 2003). Pozorni moramo biti na to, da so žeblji in vijaki nameščeni tako, da se konj na njih ne more poškodovati ali zatakniti z oglavko (Fabian Wheeler, 2006).

Višina lesene ograje naj bo 142 do 152 cm od tal oziroma enaka višini vihra konja. Med najnižjo desko in tlemi naj bo prostih 20 cm, kar je dovolj, da se konjevo kopito ne zatakne pod ograjo, hkrati pa otežuje konju, da bi se pasel na drugi strani ograje. Vmesni razmaki med deskami naj bodo 30 cm ali manj, če ne želimo da konj z glavo sili vmes (Fabian Wheeler, 2006).

2.3.3.2 Električna ograja

Kot ograja se pogosto uporablja električni pastir, ker je cenovno ugoden, enostaven za vzdrževanje in omogoča relativno enostavno prestavljanje (Brown in sod., 2003). Pri električni ograji so razmaki med trakovi lahko do 45 cm, ker se konji izogibajo dotiku (Fabian Wheeler, 2006).

Električni pastir se lahko uporablja tudi v kombinaciji z leseno ograjo, tako da ga z izolatorji pritrdimo na lesene kole, kot je prikazano na sliki 3. Ob dotiku električne ograje konj izkusi boleč električni šok, zato se na ograjo ne naslanja, je ne grize in posledično se njena življenjska doba podaljša (Brown in sod., 2003). Električni pastir lahko namestimo 10 do 15 cm nad zgornjo desko lesene ograje ali pa na notranji strani ograje, da preprečimo naslanjanje, drgnjenje ali stegovanje čez ograjo (Fabian Wheeler, 2006).

8

Slika 3: Kombinacija lesene in električne ograje

2.4 SKLADIŠČNI PROSTORI

2.4.1 Seno

Skladišče za seno naj bo postavljeno čim bližje hlevu, da so delovne poti kratke. Skladišče naj bo preprosto, neizolirano, dobro prezračeno in zaščiteno pred vlago (Trapečar, 1999).

Seno mora biti skladiščeno dovolj prostorno, da je čim manjša možnost pojava plesni ali samovžiga. V primeru skladiščenja sena v balah, je tako potrebno poskrbeti, da je z vseh strani bale nekaj centimetrov prostora, da se lahko vlaga in toplota dobro odvajata iz vsake bale (Fabian Wheeler, 2006). Primer ustreznega shranjevanja valjastih bal sena je prikazan na sliki 4. Vsaka bala je na svoji paleti, kar prispeva k boljšem zračenju in lažjem premikanju bal, bale se ne dotikajo sten, za lažji pregled pa je vsaka bala tudi označena z listkom.

Splošno nemško priporočilo za krmljenje konj je 1 kg sena/100 kg telesne mase (TM)/dan (GfE, 2014).

9

Slika 4: Skladišče za seno v Konjeniškem centru Brdo pri Ihanu

2.4.2 Nastil

Nastil v boksih za konje je pomemben za preprečitev poškodb, spodbuditev konja k uleganju, ohranja konjeve noge tople in suhe ter absorbira tekočine. Nastil naj bo cenovno ugoden in dostopen, suh, mehak, dobro vpojen, čim manj prašen, enostaven za čiščenje in neškodljiv v primeru zaužitja (Brown in sod., 2003). Kot nastil se pri konjih najpogosteje uporabljata slama ali žagovina.

Pri slami je pomembno, da ni prašna in plesniva. V primerjavi z žagovino, je poraba slame večja zaradi težjega ločevanja med čistim in umazanim nastilom v boksu in ima nekoliko manjšo sposobnost vpijanja (Brown in sod., 2003). Trapečar (1999) navaja, da je kratko narezana bolj vpojna kot nerezana slama in da je slaba lastnost slame tudi ta, da je lahko nosilec zajedalcev.

Žagovina ima zelo dobro sposobnost vpijanja, zato je primerna tudi za bokse s slabšim sistemom odcejanja vode ali za sisteme z globokim nastilom. Prednost žagovine je tudi ta, da je konji navadno ne zauživajo. Slaba lastnost žagovine pa je daljši čas razgrajevanja, zato skladiščenje na gnojišču zahteva nekoliko več časa (Brown in sod., 2003).

Trapečar (1999) navaja, da je povprečna poraba slame za nastil 5-10 kg na dan na konja.

Letna potreba po skladiščnih prostorih za balirano slamo je 4,0 t na konja, oziroma okrog 45 m³, za žagovino pa 3,6 t, kar je okrog 12,5 m³ na konja na leto.

10 2.4.3 Gnoj

Konj povprečno izloči 10-15 kg blata na dan in 3-8 kg urina na dan, skupaj z nastilom je to približno 25 kg gnoja/dan. Gnoja ne smemo skladiščiti na pašniku tudi zaradi možnosti večje izpostavljenosti parazitom živali med pašo, ampak na ustrezno urejenem gnojišču. Gnojišče mora biti locirano blizu hleva z ustreznim dovozom in navadno odprto z ene strani, da je možen dostop tudi z mehanizacijo. Navadno je gnojišče betonsko z ustreznim premazom, zaradi česar je neprepustno za vodo. Plošča gnojišča je nagnjena proti odtočni rešetki (Trapečar, 1999). Pozorni moramo biti na to, da gnojišče ni locirano preblizu sosedov in izvirov vode. Skladiščenje gnoja načrtujemo za približno pol leta, vedno pa je bolje imeti nekoliko več prostora kot premalo (Fabian Wheeler, 2006).

2.5 JAHALIŠČE

Jahališče ima obliko pravokotnika, standardna dimenzija je 20 × 40 m ali 20 × 60 m za dresuro in 40 × 60 m oziroma okrog 3500 m² za potrebe preskakovanja ovir (Trapečar, 1999). Locirano naj bo blizu hleva in, če je možno, proč od izpustov in p ašnikov (Fabian Wheeler, 2006).

Priporočljiva višine ograje je 1,4 m. Stebri morajo biti na zunanji strani, notranja stran ograje naj bo narejena tako, da se konj ali jahač ne more kje zatakniti ali poškodovati. Vhod v jahališče mora biti dovolj širok za traktor in priključke, ki so potrebni za vzdrževanje jahališča (The BHS Complete Manual …, 1998). Podlaga jahališča mora biti prožna, čvrsta in prepustna za vodo, omogočati mora zanesljiv odtok površinskih vod. Izvedena mora biti tako, da je možna ježa tudi ob in po slabem vremenu (Trapečar, 1999). Možnosti za podlago je več, najpogosteje se uporabljajo različne vrste peska, samega ali v kombinaciji s koščki lesa ali gume (The BHS Complete Manual …, 1998). Na sliki 5 je prikazano jahališče s podlago iz mivke. Površina jahališča naj ima 1 do 2 % naklon, ki zadošča za dober odtok vode in ni moteč za konja in jahača (Fabian Wheeler, 2006).

11

Slika 5: Zunanje jahališče velikosti 40 × 60 s podlago iz mivke

12 3 MATERIAL IN METODE

3.1 OPIS POSESTI, PREDVIDENE ZA POSTAVITEV KONJENIŠKEGA CENTRA Z družino živimo na obrobju Ljubljane, kjer imamo v lasti zemljišče, na katerem si v prihodnje želimo imeti konjeniški center. Zemljišče meri približno 9.000 m² in je pravokotne oblike, krajša stranica je dolga 45 m, daljša stranica pa 200 m. Dovoz s ceste na zemljišče je z južne strani. Zemljišče je prazno, brez objektov, zato imamo pri načrtovanju konjeniškega centra proste roke.

3.2 RISANJE NAČRTA

V konjeniški center želimo vključiti hlev z individualnimi boksi za 10 konj z večjo višino vihra, vsak boks bi imel stalen dostop do individualnega izpusta. V istem objektu bi imeli sedlarno in garderobo. Blizu hleva bi imeli jahališče v velikosti 20 × 40 m s podlago iz mivke, na drugi strani hleva pa skladiščne prostore za seno in nastil ter gnojišče. Preostanek zemljišča bi ogradili v pašnike.

Risanja načrta smo se lotili ob upoštevanju priporočil iz literature, razmislili smo kakšna postavitev objektov bi bila najbolj funkcionalna, kako bi bile delovne poti čim krajše in kako bi si bili elementi konjeniškega centra med seboj čim manj moteči. Ob tem smo upoštevali konjeve potrebe po čistemu zraku, zavetju, prostoru, družbi in gibanju. Preden smo narisali načrt, smo izračunali velikosti skladiščnih prostorov, da smo jih lahko umestili v skico.

Izračuni so prikazani v nadaljevanju.

3.2.1 Izračun skladiščnih prostorov za seno

Seno bi skladiščili v valjastih balah. Prostorninska masa za seno v valjastih balah je 100 kg/m³ (preglednica 1). Zalogo sena smo predvideli za pol leta, ker bi seno kupovali dvakrat letno.

Preglednica 1: Prostorninska masa skladiščenega sena (Bartussek in sod., 2002)

Način spravila sena Prostorninska masa (kg/m³)

Valjaste bale 70 – 110 *

Stisnjene bale - ne slojevite 130 - 170 - slojevite 160 - 200

*Pri valjastih balah je možno izkoristiti le okrog 65 % prostora.

Za izračun velikosti obroka za enega konja smo izhajali iz splošnega nemškega priporočila (GfE, 2014), ki navaja 1 kg sena/100 kg TM/dan. Predvidevamo, da bodo v našem

13

konjeniškem centru višji konji športnega tipa, s telesno maso približno 600 kg. To pomeni, da bi za enega konja potrebovali 6 kg sena na dan.

Preglednica 2: Izračun potrebne kapacitete (m³) za skladiščenje sena

Obrok (kg)

Količina krme / skladiščno obdobje (kg)

Prostorninska masa (kg/m³)

Skladiščni prostor (m³)

+ 10 % (m³)

Seno 6 × 10 konjev × 180 dni = 10.800 100 108 118,8

Izračun v preglednici 2 prikazuje, da za polletno skladiščenje sena za 10 konj s telesno maso približno 600 kg potrebujemo 118,8 m³skladiščnega prostora.

Ker želimo seno shranjevati v valjastih balah, moramo izračunati prostornino ene bale. Bala premera 120 cm in višine 120 cm ima prostornino 1,36 m³. To smo izračunali po formuli (2):

Volumen valjaste bale= π × r² × v …(2) π × 0,6² ×1,2 = 1,36 m³ Z izračunom (3) pa dobimo število bal. Potrebujemo torej 88 bal sena.

118,8 m³ : 1,36 m³ = 87,4 oz 88 bal …(3)

Če želimo te bale zložiti v skladiščni prostor, kot je prikazano na sliki 6 in sliki 7, torej po sedem bal v eno vrsto, potrebujemo 13 vrst (88 bal : 7 bal v eni vrsti = 12,57, zaokrožimo navzgor). Velikost skladiščnega prostora za 88 bal sena torej meri v širino 4 m. Dolžina 13 bal v vrsti meri 15,6 m, z nekaj rezerve je dolžina skladiščnega prostora 16 m. Višina strehe je na najnižji točki 3 m, na najvišji točki pa približno 4 m, ker upoštevamo še nekaj rezerve za lažje premikanje bal.

Slika 6: Skica skladiščnega prostora za valjaste bale sena, stranski prerez

14

Slika 7: Skica skladiščnega prostora za valjaste bale sena, pogled od spredaj

3.2.2 Izračun skladiščnih prostorov za nastil

Za nastil v boksih bi izbrali žagovino, zato smo za izračun uporabili podatek, ki ga navaja Trapečar (1999), da je poraba žagovine v enem letu 3,6 t na konja.Zalogo žaganja bi imeli za štiri mesece, zato sledi izračun 3600 kg : 3 = 1200 kg za enega konja. Ker bi imeli 10 konjev, dobimo rezultat 12.000 kg žaganja za štiri mesece (1200 kg × 10 konjev = 12.000 kg).

Prostorninska masa žagovine je 160 kg/m³ (preglednica 3), zato

12.000 kg : 160 kg/m³ = 75 m³ …(4)

Preglednica 3: Prostorninska masa skladiščenega nastila (Fabian Wheeler, 2006)

Vrsta nastila Prostorninska masa (kg/m³)

Slama v balah 64 - 80

Žagovina 160

Žaganje bi kupovali v razsutem stanju in bi bilo skladiščeno na kupu v prostoru, ki bi imel lesene stene visoke 3 m, dolge 7 m, širina prostora pa bi bila 6 m. Žaganje bi v prostoru potisnili do stene, kup bi se posipal proti vratom in bi se zaključil približno 1 m pred koncem prostora. Na tem delu bi bila velika drsna vrata, ki bi zaščitila žaganje pred vremenskimi vplivi. Kupovali bi ga trikrat letno v bližnji žagi, kjer je žaganje dobavljivo skozi celo leto in je preverjeno ustrezne kakovosti.

3.2.3 Izračun skladiščnih prostorov za gnoj

Najmanjša potrebna zmogljivost gnojišča za odraslega konja za pol leta je 7 m³ (preglednica 4), zato sledi:

7 m³ × 10 konjev = 70 m³ …(5)

15

Če predvidimo gnojišče visoko 2 m in široko 4 m, je dolžina gnojišča približno 9 m, da zadostimo potrebni prostornini gnojišča po izračunu (5).

Preglednica 4: Najmanjša potrebna zmogljivost skladišč za konjski gnoj (Uredba o …, 2009)

Kategorija Gnoj (v m³/žival)

Žrebeta do enega leta 3,5

Poniji 3,5

Konji, starejši od enega leta 7,0

16 4 REZULTATI Z RAZPRAVO

Načrt, kakršnega smo si zamislili za naš konjeniški center (Priloga A), prikazuje razporeditev in velikost naslednjih objektov: hlev z individualnimi boksi z direktnim izhodom na individualen utrjen izpust, skladiščne prostore za valjaste bale sena in žagovino, gnojišče, pašnike ter jahališče.

Ob dovozu je predvideno jahališče (Priloga A). Jahališče bi postavili na začetek posesti zato, ker je po priporočilih Fabian Wheeler (2006) in tudi na podlagi lastnih izkušenj delo s konjem lažje, če je odmaknjen od konjev na pašnikih, moteči dejavniki pa se nahajajo tudi pri skladiščnih prostorih, kjer je ob delovnih opravilih prisoten hrup. Velikost jahališča bi bila 20 × 40 m s podlago iz mivke, ograja pa bi bila lesena, visoka 140 cm. Ob jahališču bi se pot nadaljevala do hleva. Iz načrta hleva (Priloga B) je razvidno, da bi bilo v hlevu 10 individualnih boksov velikosti 3 × 4 m. Boks velikosti 12 m² bi bil tako po enačbi (1), katero navaja Trapečar (1999), primeren tudi za višje športne konje z višino vihra do 173 cm. Za individualne bokse smo se odločili zato, ker predvidevamo, da bodo v našem hlevu uhlevljeni športni konji, katerih lastniki morda ne bi želeli, da bivajo v čredi, kjer je po besedah Mills in Clarke (2007) večja možnost poškodb med konji. Spodnji del pregrade med boksi bi bil lesen, zgornji pa rešetkast, da se konji med seboj lahko vidijo, vohajo in dotaknejo, kot navajajo Brown in sod. (2003). V vsakem boksu je predviden napajalnik, ki zagotavlja stalen dostop do sveže vode. Seno bi pokladali na tla ali v mrežo za seno, odvisno od želje lastnikov konj. Močno krmo bi pokladali v posodo, položeno na tla, zaradi česar bi jo lažje očistili kot krmilnik, pritrjen na steno boksa. Vsak boks bi imel dvoje vrat, ena vrata bi vodila v izpust in bi bila lahko stalno odprta, druga vrata pa bi vodila na hodnik. Med dvema linijama boksov bi bil hodnik širok 3 m, kar ustreza priporočilom The BHS Complete Manual … (1998), kjer navajajo optimalno širino hodnika 2,5-3,7 m. Kopalnice oziroma posebnega prostora za čiščenje konj v hlevu nismo predvideli, ker bi za to uredili ustrezen prostor zunaj, konja pa bi se lahko privezalo tudi na hodniku, kjer bi bilo dovolj prostora, da se ga očisti in pripravi na delo. Na koncu hleva bi bil na vsaki strani hodnika po en prostor velikosti 3 × 5 m, en prostor bi bil namenjen garderobi s sanitarijami za jahače, drug pa sedlarni oziroma opremi za konje. V sedlarni bi bila sedla zložena na steno v dveh vrstah, vsako sedlo zasede približno 60 cm prostora (Fabian Wheeler, 2006), zato bi ostalo dovolj prostora za omare, regale in obešalnike.

Vsak boks bi imel izhod na individualni utrjen izpust (Priloga B). Izpust bi bil širok 4 m in dolg 10 m, kar je sicer za 5 m² manj kot priporoča Fabian Wheeler (2006), toda konji bi bili po več ur na dan tudi na pašniku, kjer bi lahko zadostili potrebo po gibanju. Dva boksa na severnem delu hleva bi imela večji izpust, velikosti 9 × 10 m. Kot navaja Fabian Wheeler (2006), bi bili tukaj lahko nastanjeni konji, ki bi potrebovali več prostora, ali pa konji, ki zaradi zdravstvenih ali drugačnih razlogov ne bi smeli na pašnik. Predvidena podlaga izpustov je peščena, da bi bil izpust suh in primeren za uporabo tudi v slabem vremenu

17

(Fabian Wheeler, 2006). Ograja izpustov bi bila lesena, ali pa lesena v kombinaciji z električnim pastirjem, kot jo vidimo na sliki 3, visoka pa približno 145 cm po priporočilih Fabian Wheeler (2006). Konj bi imel izhod na izpust omogočen skozi cel dan, saj mu tako zagotovimo odprt pogled na okolico in na ostale konje, pa tudi več možnosti za interakcijo s sosednjimi konji.

Na severni strani hleva so predvideni skladiščni prostori (Priloga A). Skladišče za seno, skladišče za žagovino in gnojišče bi bili razporejeni tako, da bi bilo med njimi dovolj prostora za upravljanje s traktorjem ali stroji, saj moramo poskrbeti za enostavno dostavo sena in žagovine ter odvoz gnoja. Tla bi bila utrjena in s potjo povezana s hlevom za lažje opravljanje vsakodnevnih opravil. Skladišče za seno, kjer bi bilo prostora za 88 valjastih bal, bi bilo dolgo 16 m, široko 4 m in visoko 3-4 m. Bil bi lesene konstrukcije, zaprt s treh strani, odprto stranico pa bi delno zaprli z velikimi drsnimi vrati ali polivinilom, da bi seno ostalo suho v primeru dežja. Žaganje bi kupovali na štiri mesece, ker je dobavljivo skozi celo leto.

Skladišče za štirimesečno zalogo žaganja v razsutem stanju bi merilo 7 × 6 m in bi bilo visoko 3 m. Bilo bi leseno, pokrito z dvokapno streho in zaprto z velikimi drsnimi vrati.

Gnojišče bi bilo betonsko, stranice bi bile visoke 2 m, površina gnojišča pa bi merila 9 × 4 m.

Pot bi se mimo jahališča, hleva in skladiščnih prostorov nadaljevala do pašnikov (Priloga A). Travnato površino bi razdelili na tri čredinke, kot priporoča Fabian Wheeler (2006), da bi lahko uporabili sistem rotiranja, ki nam pomaga ohranjati kvaliteto pašnikov. Dve čredinki bi merili 43 × 45 m, površina vsake bi bila 1935 m², tretja čredinka pa bi merila 45 × 35 m, s površino 1575 m². Velikosti so omejene z velikostjo zemljišča in ne ustrezajo priporočilom Fabian Wheeler (2006) ter Davidson in Harris (2007), ker bi bil glavni namen uporabe čredink možnost svobodnega gibanja in socialnih interakcij in ne edini vir zagotavljanja voluminozne krme. Ker na čredinkah ni dreves, ki bi zagotavljala zavetje, je na vsaki čredinki predviden lesen nadstrešek, velikosti 4 × 5 m, ki bi bil zaprt s treh stani, odprt bi bil proti jugo-vzhodu, da bi pozimi sonce seglo čim globlje. Nadstrešek bi zagotavljal zavetje pred vetrom, dežjem in hudim poletnim soncem. Po priporočilih Fabian Wheeler (2006) bi velikost zadoščala za 3-4 konje hkrati. Nadstrešek bi bil postavljen stran od vhoda na pašnik, da bi nekoliko spodbudili gibanje konja. Čredinke bi bile ograjene s kombinacijo lesene in električne ograje, na katero se konji ne naslanjajo in je ne grizejo in ima posledično daljšo življenjsko dobo (Brown in sod., 2003).

18 5 SKLEPI

Na podlagi priporočil iz literature, želja in možnosti nanaši posesti, smo sestavili idejni načrt konjeniškega centra:

- V hlevu je predvidenih 10 individualnih boksov velikosti 3 × 4 m z napajalniki in dva prostora velikosti 3 × 5 m, namenjena sedlarni in garderobi s sanitarijami. Med dvema linijama boksov je 3 m širok hodnik. Vsak boks je povezan z individualnim peščenim izpustom velikosti 4 × 10 m, dva izpusta na severnem delu hleva bi bila nekoliko večja. Konji bi imeli na izpust stalen dostop.

- Skladišča za seno v valjastih balah, razsuto žaganje za nastil in gnoj smo predvideli severno od hleva. Gnojišče bi bilo betonsko (9 × 4 × 2 m), skladiščni prostori za seno (16 × 4 × 4 m) in nastil (7 × 6 × 3 m) pa bi bili leseni, zaprti in pokriti z enokapno ali dvokapno streho. Seno bi kupovali dvakrat letno, žaganje pa trikrat letno.

- Na koncu posesti je pašnik razdeljen na tri čredinke, kar bi omogočilo sistem rotiranja za ohranjanje kvalitete paše. Na vsaki čredinki bi bil lesen nadstrešek velikosti 4 × 5 m, zaprt s treh strani, ki bi nudil zavetje pred vremenskimi nevšečnostmi.

- Jahališče s podlago iz mivke bi merilo 20 × 40 m, ograjeno bi bilo z 1,4 m visoko leseno ograjo.

19 6 VIRI

Bartussek H., Tritthart M., Würzl H., Zortea W., Dovč P., Golob M. 1996. Gradnja govejih hlevov, prevod dela: Rinderstallbau. Slovenj Gradec, Kmetijska založba: 183 str.

Blanchard S. 2005. The Power of Positive Horse Training. 1. izd. New Jersey, Wiley Publishing: 187 str.

Brown J. H., Pilliner S., Davies Z. 2003. Horse and Stable Management. 4. izd. Iowa, Blackwell Publishing: 432 str.

Cooper J., McGreevy P. 2007. Stereotypic Behaviour in the Stabled Horse: Causes, Effects and Prevention Without Compromising Horse Welfare. V: The Welfare of Horses.

Waran N. (ur.). Dordrecht, Springer: 99 - 124

Davidson N., Harris P. 2007. Nutrition and Welfare. V: The Welfare of Horses. Waran N.

(ur.). Dordrecht, Springer: 45 - 76

Deberšek L. 2002. Konjem prijazna izvedba boksov. Revija o konjih, 10, 10: 40-41

Fabian Wheeler E. 2006. Horse Stable and Arena Design. 1. izd. Iowa, Blackwell Publishing:

308 str.

Fuchs C. 2012. Pferdehaltung: planen und kalkulieren. Darmstadt, Kuratorium f ür Technik und Bauwesen in der Landwirtschaft: 200 str.

GfE (Gesellschaft für Ernährungsphysiologie). 2014. Empfehlungen zur Energie- und Nährstoffversorgung von Pferden. Frankfurt, DLG Verlag: 192 str.

Mills D. S., Clarke A. 2007. Housing, Management and Welfare. V: The Welfare of Horses.

Waran N. (ur.). Dordrecht, Springer: 77 - 97

The BHS Complete Manual of Stable Management. 1998. Glasgow, Bell & Bail Ltd: 408 str.

Trapečar B. 1999. Konjenikov priročnik. Ljubljana, Kmečki glas: 254 str.

Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, 2009. Ur.l. RS, št.

113/09

20

Verordnung der Bundesministerin für Gesundheit und Frauen über die Mindestanforderungen für die Haltung von Pferden und Pferdeartigen, Schweinen, Rindern, Schafen, Ziegen, Schalenwild, Lamas, Kaninchen, Hausgeflügel, Straußen und Nutzfischen (1. Tierhaltungsverordnung). 2004. Bundesgesetzblatt, II, 485/2004.

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Dušanki Jordan za vodenje skozi celotno izdelavo diplomske naloge. Hvala za vse napotke, nasvete, pomoč in potrpežljivost.

Recenzentki izr. prof. dr. Tatjani Pirman in predsedniku izr. prof. dr. Klemnu Potočniku se zahvaljujem za pregled diplomske naloge.

Zahvala pa gre tudi moji družini in prijateljem, ki so me skozi celoten študij spodbujali in mi stali ob strani ob pisanju diplomske naloge.

PRILOGE

PRILOGA A

Načrt celotnega konjeniškega centra (mere so v metrih)

PRILOGA B

Načrt hleva z boksi, individualnimi izpusti, sedlarno in garderobo (mere so v metrih)