UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO
MATEJ KNEZ
Lokalno podnebje in podnebne spremembe v obdobju 1961–2019 na obalnem območju Slovenske Istre in Škofij
Diplomsko delo
Mentor: red. prof. dr. Darko Ogrin Univerzitetni študijski program prve stopnje: Geografija
Ljubljana, 2021
2
ZAHVALA
Zahvalil bi se svojemu mentorju dr. Darku Ogrinu, ki mi je s svojimi nasveti in strokovnostjo pomagal pri nastajanju diplomskega dela.
Najlepša hvala tudi mami in očetu, ki sta mi vsa ta leta stala ob strani, me podpirala in moralno spodbujala.
3
KAZALO
1. POVZETEK ... 4
1. ABSTRACT ... 4
2. UVOD ... 5
3. METODOLOGIJA ... 5
4. PODNEBJE OBALNEGA PREDELA SLOVENSKE ISTRE IN ŠKOFIJ ... 7
4.1. TEMPERATURA ZRAKA ... 10
4.2. TEMPERATURNI OBRAT ... 12
4.3. PADAVINE ... 19
4.4. MEGLA V SLOVENSKI ISTRI ... 22
4.5. SNEG V SLOVENSKI ISTRI ... 23
4.6. SONČEVO OBSEVANJE ... 24
4.7. VETROVI V SLOVENSKI ISTRI ... 27
5. SPREMINJANJE PODNEBJA NA OBALNEM OBMOČJU SLOVENSKE ISTRE ……….32
5.1. TRENDI SPREMINJANJA TEMPERATURE ZRAKA ... 32
5.2. SPREMINJANJE PADAVIN ... 38
5.3. SPREMINJANJE SONČEVEGA OBSEVANJA ... 43
6. ZAKLJUČEK ... 48
7. VIRI IN LITERATURA ... 49
8. KAZALO SLIK ... 52
9. KAZALO PREGLEDNIC ... 54
4
1. POVZETEK
Lokalno podnebje in podnebne spremembe v obdobju 1961–2019 na obalnem območju Slovenske Istre in Škofij
Glavni namen diplomske naloge je študija spreminjanja podnebja v daljšem časovnem obdobju na obalnem območju Slovenske Istre. Poleg tega pa sem se osredotočil še na trenutno podnebje na obalnem območju Slovenske Istre in Škofij. Tako je diplomsko delo razdeljeno na dva tematska dela. V prvem sem se osredotočil na trenutno podnebje, pri čemer sem uporabil podatke iz dveh glavnih meteoroloških postaj (Portorož Beli Križ in Letališče Portorož) in podatke lastne vremenske postaje na Škofijah. Analiziral sem podatke o temperaturi zraka, padavinah ter hitrosti in smeri vetra. Ugotoviti sem skušal razlike v podnebju, ki se zaradi vpliva reliefa, različne oddaljenosti od morja in drugih dejavnikov pojavljajo na lokalnem nivoju. V drugem delu sem s pomočjo podatkov glavnih meteoroloških postaj Koper Markovec, Portorož Beli Križ in Letališče Portorož ugotavljal trende spreminjanja podnebja v obdobju 1961–2019. Pri analizi sem se naslonil na tri osnovne spremenljivke: temperaturo zraka, količino padavin in Sončevo obsevanje. S pomočjo analize pridobljenih podatkov sem ugotovil, da je na podlagi dolgoročnih homogeniziranih meritev prisotna rast temperature, in sicer približno 0,34 stopinje na desetletje, upad količine padavin na letni ravni za 0,26 % in povečevanje Sončevega obsevanja na letni ravni za 0,1 %.
Ključne besede: podnebje, lokalno podnebje, podnebne spremembe, Škofije, Slovenska Istra
1. ABSTRACT
The local climate and climate change over the period 1961-2019 in the coastal part of Slovenian Istria and Škofije
The main purpose of the diploma thesis was to study climate change over a longer period in the coastal part of Slovenian Istria. In addition, I focused on the current climate in the coastal part of Slovenian Istria and Škofije and thus the thesis is divided into two topic sections. In the first section I focused on the current climate and obtained the data from two main meteorological stations (Portorož Beli Križ and Portorož airport) and my own meteorological station located in Škofije. I gathered weather data on temperature, precipitation, and wind speed and direction. I observed the differences in the local climate which occur on short distances due to the diversity of relief, different distances from the sea and other factors. In the second section I studied the trends of climate change over the period 1961 - 2019 based on the data obtained from the main meteorological stations located in Koper – Markovec, Portorož Beli Križ and Portorož airport. The analysis included three core variables – temperature, precipitation amount and solar radiation, which are measured at the main meteorological stations. The analysis of the data based on long-term measurements that were homogenized showed an increase in temperature for 0,34 degree Celsius/decade, a decrease in the amount of precipitation for 0,26% and an increase in solar radiation for 0,1%.
Key words: climate, climate change, meteorological variables, Škofije, Slovenian Istria
5
2. UVOD
Na podnebje Slovenske Istre vplivajo številni dejavniki. Pomembna je lega v zmernih geografskih širinah, za lokalne značilnosti pa lega ob morju in reliefne značilnosti. Tako kot drugod je tudi za območje obalnega dela Slovenske Istre značilno nenehno spreminjanje podnebja zaradi različnih dejavnikov, v zadnjem času predvsem zaradi vplivov človeka (emitiranje toplogrednih plinov, hitra urbanizacija in večanje obsega osebnega prometa).
Namen pričujoče diplomske naloge je opisati in predstaviti glavne podnebne poteze obalnega predela Slovenske Istre ter obdelati pridobljene vremenske podatke, s pomočjo katerih sem analiziral trend spreminjanja podnebnih spremenljivk. Tako sem svojo nalogo razdelil na dva dela. Lokalnemu podnebju sem namenil prvi del svoje raziskovalne naloge, v katerem sem s pomočjo pridobljenih vremenskih podatkov iz lastne meteorološke postaje na Škofijah in meteorološke postaje na Letališču Portorož ugotovil prisotnost temperaturnega obrata, spremembe v vetrovih zaradi vpliva reliefa in podobno. V drugem delu se osredotočam na spreminjanje podnebja. Pri izdelavi naloge sem se obrnil na spletno stran Agencije Republike Slovenije za okolje (v nadaljevanju: ARSO), na kateri sem pridobil glavnino vseh potrebnih podatkov, in na prispevke o podnebju v Sloveniji in Slovenski Istri (Ogrin, 1996; 2012; 2018).
3. METODOLOGIJA
Za potrebe diplomske naloge sem uporabil podatke iz treh glavnih meteoroloških postaj, ki delujejo na obalnem območju Slovenske Istre. Glavna meteorološka postaja se je od leta 1961 do 2019 dvakrat selila. V obdobju 1961–1973 je delovala na Markovcu (Koper), v obdobju 1974–1992 na Belem križu nad Portorožem, po letu 1987 pa so meteorološko postajo postavili na Letališče Portorož, kjer deluje še danes. V obdobju 1987–1992 sta tako vzporedno delovali dve glavni meteorološki postaji, ki sta mi služili predvsem za primerjavo spreminjanja temperature zraka kot posledici vpliva termalnega pasu oziroma temperaturnega obrata. V prvem delu diplomske naloge sem nekaj podatkov pridobil tudi iz lastne vremenske postaje na Škofijah. V drugem delu diplomske naloge sem uporabil dva tipa podatkov;
nehomogenizirane podatke iz glavnih meteoroloških postaj Koper Markovec, Portorož Beli Križ in Letališče Portorož ter homogenizirane podatke, ki so se nanašali na trenutno delujočo glavno postajo na Letališču Portorož. Proučevanje podnebnih sprememb temelji na dolgih homogenih nizih meritev (več kot 30 let). Statistična analiza, ki ne temelji na kontroliranih in homogeniziranih podatkih, lahko pripelje do napačnih zaključkov glede podnebne spremenljivosti. Verodostojni rezultati podnebnih analiz morajo biti podkrepljeni z opisom uporabljenih metod kontrole in homogenizacije meritev, ki so strokovno utemeljene. Poleg spreminjanja podnebja skozi daljše časovno obdobje je pri proučevanju podnebja treba opozoriti na lokalne razlike na manjših razdaljah, ki se pojavljajo zaradi bližine morja, reliefne izoblikovanosti in podobno. Uporabljeni podatki se nanašajo tako na letno raven kot na posamezne mesece in letne čase. Za lažjo analizo in interpretacijo podatkov sem upošteval meteorološke letne čase, ki se nanašajo na cele mesece, saj se za razliko od koledarskih letnih časov vedno začenjajo s prvim dnem v določenem mesecu.
6 Vse pridobljene podatke s strani ARSO-a sem obdelal s pomočjo Excela, kjer sem izračunal povprečne vrednosti, izdelal grafe in trende, ki nakazujejo potek spreminjanja določenih vremenskih
spremenljivk.
Preglednica 1: Osnovni podatki o meteoroloških postajah
LOKACIJA POSTAJE NADMORSKA VIŠINA
(m)
KOORDINATE POSTAJE PRIČETEK DELOVANJA
Koper Markovec 33 45.5444, 13.7120 1961
Portorož Beli Križ 92 45.5203, 13.5761 1974
Letališče Portorož 2 45.4753, 13.6160 1987
Škofije 170 45.5619, 13.7993 2018
Vir podatkov: ARSO, 2021; Geopedia, 2021.
7
4. PODNEBJE OBALNEGA PREDELA SLOVENSKE ISTRE IN ŠKOFIJ
Po Köppenovi klasifikaciji ima obalni del Slovenske Istre podnebje Cfa. S črko C opišemo, da proučevano območje leži v zmerno toplem pasu, kjer je povprečna temperatura najhladnejšega meseca (januar) med –3 °C in 18 °C, v vsaj štirih mesecih pa povprečna temperatura presega 10 °C. Z drugo črko f opišemo, da so vsi meseci namočeni in tako ni prisotne sušne dobe tako v zimskem kot v poletnem času. Z zadnjo črko a opišemo, da so na proučevanem območju poletja vroča, saj povprečna temperatura najtoplejšega meseca (julij) presega 22 °C (Arnfield, 2021).
Za prikaz podnebja obalnega pasu Slovenske Istre sem uporabil podatke iz meteoroloških postaj, ki so navedene v preglednici 1, za obdobje 1987–2021. Meteorološki postaji Letališče Portorož in Portorož Beli Križ sta uradni postaji. Glavni meteorološki spremenljivki (temperatura in vlažnost zraka) sta izmerjeni v meteorološki hišici na višini dveh metrov od tal. To pomeni, da sta izmerjeni po svetovnih meteoroloških standardih in imata status uradnega podatka. Meteorološka postaja na Škofijah meri temperaturo in vlažnost zraka v posebnem belem plastičnem radiacijskem ščitu, ki preprečuje Sončevo obsevanje in padavine.
Kljub temu omenjeni ščit ne nudi povsem optimalne zaščite, kakršno jo nudi meteorološka hišica, zato lahko pri pridobljenih podatkih prihaja do manjših odstopanj od realnih vrednosti.
8
Slika 1: Meteorološka postaja Škofije
Vir: Matej Knez, 2021.
9
Slika 2: Klimogram za meteorološko postajo Letališče Portorož (1991–2019)
Vir podatkov: ARSO, 2021.
Obalni del Slovenske Istre ima obalno submediteransko podnebje, ki ga imenujemo tudi podnebje oljke. Zanj je značilno, da so povprečne januarske temperature pozitivne in da so julijske višje od 20 °C. Padavine imajo submediteranski padavinski režim, ki združuje značilnosti tako pravega sredozemskega režima kot celinskega padavinskega režima. Zanj je značilen primarni višek padavin v jeseni in sekundarni na prehodu pomladi v poletje ter primarni minimum padavin na prehodu zime v pomlad in sekundarni v obeh osrednjih poletnih mesecih. Tak režim imajo, razen submediteranske Slovenije, tudi pokrajine, ki ležijo zahodno od Solčavskega, Ljubljane, Suhe krajine in Gorjancev (Ogrin, 1996).
0 20 40 60 80 100 120 140
0 5 10 15 20 25
Padavine (mm)
Temperatura (°C)
PADAVINE POVP. TEMP.
10
Preglednica 2: Rekordne vrednosti na Letališču Portorož v obdobju 1987–2019
Vir podatkov: ARSO, 2021.
4.1. TEMPERATURA ZRAKA
Temperatura zraka v Slovenski Istri ima značilen dnevni in letni hod. Najvišje dnevne vrednosti temperatura doseže zgodaj popoldne, običajno med 14. in 15. uro, najnižje vrednosti pa tik pred sončnim vzhodom. Najpogosteje je najtoplejši mesec v letu julij, najnižje temperature pa običajno zabeležimo v januarju. Na temperaturo imajo velik vpliv lega v srednjih geografskih širinah, relief, bližina morja in vpliv poseljenosti, kar imenujemo tudi mestni toplotni otok.
Največji vpliv izmed naštetih dejavnikov na temperaturo ima morje, ki zelo dobro akumulira toploto in deluje kot termoregulator. To zmanjšuje temperaturna nihanja nad morjem in v priobalnih predelih.
11
Slika 3: Povprečna temperatura, povprečna maksimalna temperatura in povprečna minimalna temperatura na Letališču Portorož v obdobju 1991–2019
Vir podatkov: ARSO, 2021.
Slika 3 prikazuje povprečno temperaturo, povprečno maksimalno temperaturo in povprečno minimalno temperaturo na Letališču Portorož v obdobju 1991–2019. Razlika med povprečno minimalno in maksimalno temperaturo med letom ni enaka in se skozi leto spreminja.
Najmanjša razlika je prisotna v zimskem času, in sicer znaša 7,9°C v mesecu januarju. Na prehodu iz zime v pomlad se razlika veča, največja razlika je v poletnem času in znaša 12,1 °C v mesecu avgustu.
Preglednica 3: Povprečna mesečna, sezonska in letna temperatura (v oC) na Letališču Portorož v obdobju 1991–2019
MESEC POVP. TEMP. LETNI ČAS POVP.TEMP. LETO
DECEMBER 5,9
ZIMA 5,3
13,8
JANUAR 4,9
FEBRUAR 5,2
MAREC 8,6
POMLAD 12,8
APRIL 12,6
MAJ 17,2
JUNIJ 21,4
POLETJE 22,6
JULIJ 23,5
AVGUST 23
SEPTEMBER 18,4
JESEN 14,2
OKTOBER 14,2
NOVEMBER 10,1
Vir podatkov: ARSO, 2021.
0 5 10 15 20 25 30 35
Temperatura (°C)
POVP. TEMP. POVP. MAX T. POVP. MIN T.
12
4.2. TEMPERATURNI OBRAT
Kot drugod po Sloveniji se tudi ob morju pojavlja temperaturni obrat. Ugodne razmere za ohlajanje zraka nastopijo tedaj, ko vremensko dogajanje večjih razsežnosti oslabi in pridejo do izraza lokalne razmere. To pomeni, da vreme ne sme biti vetrovno, ne sme biti padavin in ne sme biti oblačno. Ugodne razmere za ohlajanje so prisotne v dolinah. V obalnem delu Slovenske Istre so to doline Rižane, Badaševice in Dragonje z Drnico, po katerih se v nočnem času steka hladen zrak z okoliških gričev. Temperaturni obrat lahko prepoznamo po inverzijski meglici, ki se v nočnem času ustvari nad dolinami (slika 4).
Slika 4: Inverzijska meglica nad dolino reke Badaševice
Vir: Ogrin, 2012.
Za prikaz temperaturnega obrata bom uporabil podatke iz dveh postaj ARSO-a, in sicer Portorož Beli Križ, ki je bila locirana na nadmorski višini 92 m pri oddajnem centru Beli Križ nad Portorožem, ter Letališče Portorož, kjer je postaja locirana na nadmorski višini 2 m ob letališki stezi v spodnjem delu doline Dragonje oziroma Drnice. Postaji sta vzporedno delovali med leti 1987 in 1992, vendar bom zaradi nepopolnosti podatkov na postaji Letališče Portorož v letih 1987 in 1988 ter na postaji Portorož Beli Križ leta 1992 uporabil podatke za obdobje od novembra 1988 do marca leta 1992. Poleg podatkov iz omenjenih postaj bom uporabil tudi podatke svoje meteorološke postaje, ki je locirana na Škofijah. Te podatke bom uporabil za primerjavo s postajo ARSO na Letališču Portorož v obdobju 2019–2021.
13
Slika 5: : Število hladnih dni na Letališču Portorož in Portorož Beli Križ v obdobju od novembra 1988 do marca 1992
Vir podatkov: ARSO, 2021.
Slika 5 prikazuje število hladnih dni na Belem Križu in Letališču Portorož. Za hladen dan se šteje, ko se temperatura zraka spusti pod temperaturo ledišča (T min < 0 °C). V analizo podatkov sem vključil le hladno polovico leta, in sicer obdobje od novembra do marca, ko običajno beležimo hladne dni. V preostalih mesecih se temperatura ne spusti pod temperaturo ledišča. Praviloma se največ hladnih dni zabeleži v mesecu januarju, ko zaradi krajšega dne in nizkega vpadnega kota Sonca običajno beležimo tudi najnižje temperature.
Primerjava med Letališčem Portorož in Portorož Beli Križ prikazuje, da je veliko več hladnih dni prisotnih na Letališču Portorož, ki leži v spodnjem delu doline Dragonje oziroma Drnice, kot na postaji Portorož Beli Križ. Slednja leži na vzpetini v termalnem pasu.
Slika 6: Število hladnih dni v hladni polovici leta na Letališču Portorož in Portorož Beli Križ v obdobju od novembra 1988 do marca 1992
Vir podatkov: ARSO, 2021.
10 18 19
10
1 11
16 23
4 3 3
10 16 17
3 26
13 19
8
2 3 2
0 0 1 1 1 0 0 0 0
5 11
0
3 2 3
0 0
5 10 15 20 25 30
Število dni
LET.PORTOROŽ PORTOROŽ - BELI KRIŽ
58 57
46
69
7 3
16
8 0
10 20 30 40 50 60 70 80
1988/1989 1989/1990 1990/1991 1991/1992
Število dni
LET.PORTOROŽ PORTOROŽ - BELI KRIŽ
14 V nadaljevanju sem opravil primerjavo postaje na Letališču Portorož in moje vremenske postaje na Škofijah. Podobno kot postaja na Belem Križu se tudi postaja Škofije nahaja v termalnem pasu. Tako sem prišel do podobnih ugotovitev kot med postajama Letališče Portorož in Portorož Beli Križ. Tudi tokrat sem uporabil podatke le za hladno polovico leta.
Začel sem z januarjem 2019, saj je moja postaja pričela delovati 27. 12. 2018, končal pa z aprilom 2021.
Slika 7: Število hladnih dni v hladni polovici leta na Letališču Portorož in Škofijah v obdobju od januarja 2019 do aprila 2021
Vir podatkov: ARSO, 2021; Knez, 2021.
Kot je razvidno iz slike 7, ima Letališče Portorož veliko večje število hladnih dni kot Škofije.
Edina izjema se pojavi februarja 2021, ko zaradi prisotnosti burje znotraj večjega dela meseca ni prišlo do pojava temperaturnega obrata.
Slika 8: Število hladnih dni na Letališču Portorož in Škofijah na letni ravni od 2019 do 2021
Vir podatkov: ARSO, 2021; Knez, 2021.
19
3 1
6 12
5 1
3 2 3
12
5 8
2 5
1 0 0 0 0 0 0 0 0
4 5
0 1
0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20
Število dni
LET.PORTOROŽ ŠKOFIJE
29
26 27
6
0
10
0 5 10 15 20 25 30 35
2019 2020 2021
Število dni
LET.PORTOROŽ ŠKOFIJE
15 Kot drugi pokazatelj temperaturnega obrata sem pod drobnogled vzel število tropskih noči. Za tak tip noči je značilno, da se najnižja temperatura zraka na spusti pod dvajset stopinj (T min
> 20 °C). V analizo podatkov sem v tem primeru vključil le toplo polovico leta, in sicer obdobje od junija do septembra.
Slika 9: Število tropskih noči v poletnih mesecih na Letališču Portorož in Portorož Beli Križ v obdobju od julija 1989 do septembra 1991
Vir podatkov: ARSO, 2021.
Slika 9 prikazuje primerjavo števila tropskih noči na Letališču Portorož in Portorož Beli Križ.
Razvidno je, da je večje število tropskih noči prisotno na postaji Portorož Beli Križ. Medtem ko je tropskih noči na Letališču Portorož zelo malo in se zgodijo le nekajkrat na leto, pa je število tropskih noči na Belem Križu veliko večje. V analiziranem obdobju je na Belem Križu v mesecu juliju in avgustu skoraj vsaka druga noč izpolnjevala kriterij za tropsko noč.
1 1
0 1 1 1 1
4
2 2
13 12
1 6
10 14
4 19
21
3 0
5 10 15 20 25
Število dni
LET.PORTOROŽ PORTOROŽ - BELI KRIŽ
16
Slika 10: Skupno število tropskih v topli polovici leta na Letališču Portorož in Portorož Beli Križ na letni ravni od 1989 do 1991
Vir podatkov: ARSO, 2021.
V nadaljevanju sem opravil analizo tropskih noči s podatki postaje na Letališču Portorož in na Škofijah. Tako kot v zimskem času, ko na Škofijah beležimo višje nočne temperature in posledično manjše število hladnih dni, so višji temperaturni minimumi prisotni tudi v poletnem času, kar ima za posledico večje število tropskih oziroma toplih noči. Tudi v tem primeru uporabil mesečne podatke iz tople polovice leta.
Slika 11: Število tropskih noči v poletnih mesecih na Letališču Portorož in Škofijah v obdobju od januarja 2019 do septembra 2020
Vir podatkov: ARSO, 2021; Knez, 2021.
2 3
9 26
30
47
0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50
1989 1990 1991
Število dni
LET.PORTOROŽ PORTOROŽ - BELI KRIŽ
5
3
11
0 0
4
10
0 18
16
22
1
3
13
20
7
0 5 10 15 20 25
2019/06 2019/07 2019/08 2019/09 2020/06 2020/07 2020/08 2020/09
Število dni
LET.PORTOROŽ ŠKOFIJE
17
Slika 12: Število tropskih noči na Letališču Portorož in Škofijah v letu 2019 in 2020
Vir podatkov: ARSO, 2021; Knez, 2021.
Kot zadnji pokazatelj temperaturnega obrata sem vzel podatke o povprečni temperaturi in povprečni minimalni temperaturi iz meteoroloških postaj Portorož Beli Križ in Letališče Portorož v obdobju od januarja 1989 do decembra 1990.
Slika 13: Povprečna temperatura zraka na meteoroloških postajah Letališče Portorož in Portorož Beli Križ v obdobju od januarja 1989 do decembra 1990
Vir podatkov: ARSO, 2021.
19
14 57
43
0 10 20 30 40 50 60
LET.PORTOROŽ ŠKOFIJE
Število dni
2019 2020
5.1 7.5
10.7 12.8
16.8 19.1
22.622.1
18.5
13.6
9.2 7.2 6.2
8.1 10.911.6
17.8 20
22.622.9
18.2 15.6
10.9
5.4 3.1
6 9.3
12.6 16.6
19.1 22.221.1
17.1
12
7.3 5.6
3.5 7.1
9.1 11.4
17.4 20.4
22.221.4
16.8 14.7
9.5
4.7
0 5 10 15 20 25
1989/01 1989/02 1989/03 1989/04 1989/05 1989/06 1989/07 1989/08 1989/09 1989/10 1989/11 1989/12 1990/01 1990/02 1990/03 1990/04 1990/05 1990/06 1990/07 1990/08 1990/09 1990/10 1990/11 1990/12
Temperatura (°C)
PORTOROŽ - BELI KRIŽ LETALIŠČE PORTOROŽ
18 Kot je razvidno iz slike 13, je višja povprečna temperatura prisotna na meteorološki postaji Portorož Beli Križ. Razlika je večja (tudi za več kot dve stopinji) v zimskem času, ko so zaradi kratke dolžine svetlega dela dneva prisotne daljše noči in s tem daljše trajanje temperaturnih obratov. Najmanjše razlike so prisotne v pomladanskem in jesenskem času, ko znaša temperaturna razlika približno pol stopinje. Na letni ravni znaša temperaturna razlika približno eno stopinjo. Tako je bila leta 1989 na postaji Portorož Beli Križ povprečna temperatura 13,8
oC (Letališče Portorož 12,7 oC), leta 1990 pa 14,2 oC (Letališče Portorož 13,2 oC).
Slika 14: Povprečna minimalna temperatura zraka na meteoroloških postajah Letališče Portorož in Portorož Beli Križ v obdobju od januarja 1989 do decembra 1990
Vir podatkov: ARSO, 2021.
Podobno kot pri povprečni temperaturi je tudi pri povprečni minimalni temperaturi višja vrednost prisotna na postaji Portorož Beli Križ. Za razliko od povprečne temperature je pri povprečni minimalni temperaturi zraka prisoten večji razkorak med postajama. Največja razlika (do 4 oC) je tako kot pri povprečni temperaturi zraka prisotna v zimskem času. Tudi v drugih letnih časih je opazna velika razlika v povprečni minimalni temperaturi med postajama.
2.5 5.2
7.8 10.3
13.5 15.5
19.518.7 15.9
11.4
6.8 4.7 3.7
5.7 7.8 9
14.6 16.9
18.619.5 15.1
12.7
8.2
3.4
-0.9 2.1
4.6 8.9
10.9 13.5
16.916.3 12.9
8.3
3.2 1.5
-0.7 2.8 4
7 11.2
14.415.815.5 12.3
10.9
5.4 1.5
-5 0 5 10 15 20 25
1989/01 1989/02 1989/03 1989/04 1989/05 1989/06 1989/07 1989/08 1989/09 1989/10 1989/11 1989/12 1990/01 1990/02 1990/03 1990/04 1990/05 1990/06 1990/07 1990/08 1990/09 1990/10 1990/11 1990/12
Temperatura (°C)
PORTOROŽ - BELI KRIŽ LETALIŠČE PORTOROŽ
19
4.3. PADAVINE
Na letni ravni je v Portorožu v obdobju 1991–2019 v povprečju padlo 952 mm padavin (ARSO, 2021). Največ padavin je padlo leta 2014, in sicer 1462 mm (preglednica 2). To predstavlja 154
% letne količine padavin. Nekoliko presenetljivo je, da je najbolj namočenemu letu sledilo najbolj sušno leto. Leto dni pozneje so namreč namerili najmanjšo količino padavin, in sicer 595 mm (preglednica 2). To predstavlja 63 % običajne letne količine padavin.
Slika 15: Mesečna količina padavin na Letališču Portorož v obdobju 1991–2019.
Vir podatkov: ARSO, 2021.
Padavine so razporejene čez vse leto, vendar je opazen višek v jesenskem času. Običajno sta najbolj namočena meseca november ali oktober, drugi višek namočenosti je na prehodu pomladi v poletje (junija). Najmanj padavin pade ob koncu zime in v začetku pomladi, julij in avgust predstavljata drugotni minimum namočenosti. V teh dveh mesecih se običajno pojavi suša, ki je v kraških delih Slovenske Istre, kljub več padavinam, povezana z majhno sposobnostjo tal za zadrževanje vlage. Suša in z njo povezana požarna ogroženost sta pogosti tudi na prehodu zime v pomlad (februar, marec) (Ogrin in sod., 2018). Nekoliko presenetljivo je dejstvo, da je bila največja mesečna količina padavin v obravnavanem obdobju zabeležena v avgustu leta 2006, in sicer 325 mm (preglednica 2).
55 63
57 65
76 74
60 68
121 108
124
81
0 20 40 60 80 100 120 140
Količina padavin (mm)
20
Slika 16: Suša v Slovenski Istri 2015
Vir: Primožič, 2015.
Slika 17: Število dni s padavinami > 0,1 mm na Letališču Portorož v obdobju 1991–2019
Vir podatkov: ARSO, 2021.
Povprečno število dni s padavinami nad 0,1 mm na letni ravni znaša v Portorožu 110,7 dni, kar pomeni, da se padavine pojavljajo v približno 30 % dni v letu oziroma skoraj vsak tretji dan. V posameznem mesecu je tako približno 9,2 dni s padavinami, vendar razporeditev ni enakomerna. Povprečno največje število dni s padavinami je v novembru (12,1), sledijo maj (10,7), april (10,3) in oktober (10,2). V preostalih mesecih je povprečno manj kot deset dni s
9.2
8.1 7.7
10.3 10.7 8.7
7.2 7.6 9.2
10.2 12.1
9.7
0 2 4 6 8 10 12 14
Število dni
21 padavinami. Povprečno najmanjše število dni s padavinami je v juliju (7,2), avgustu (7,6) in marcu (7,7). Povsem razumljivo je, da se jesenska meseca oktober in november uvrščata v vrh glede števila dni s padavinami, saj ravno v jesenskem času pade največja količina padavin.
Presenetljivo visoko število padavinskih dni imata tudi pomladanska meseca april in maj.
Razlog je moč iskati v pogostih kratkotrajnih plohah.
Slika 18: Število dni s padavinami > 10 mm na Letališču Portorož v obdobju 1991–2019.
Vir podatkov: ARSO, 2021.
Znotraj leta se pojavljajo tudi močnejše padavine. Povprečno število dni s padavinami nad 10 mm na letni ravni znaša 30,8 dni, kar pomeni, da je večja količina padavin prisotna v približno mesecu dni oziroma 8 % dni v letu. Znotraj posameznega meseca je torej približno 2,6 dni s padavinami nad 10 mm, vendar razporeditev ni enakomerna. Povprečno največje število dni s padavinami nad 10 mm je v mesecu novembru (4,1), sledijo september (3,7) in oktober (3,3).
Zelo nevarne so izjemne količine padavine, ki padejo v kratkih časovnih obdobjih (nalivi) in povzročijo poplave in zemeljske plazove ter usade. Večina kratkotrajnih nalivov (urnih, nekajurnih) je v topli polovici leta ob večjih plohah in nevihtah. Tedaj lahko pade v obalnem pasu Slovenske Istre v eni uri tudi 50–80 milimetrov padavin (povratne dobe 10 do 100 let).
Dnevna in večdnevna intenzivna deževja so najpogostejša jeseni (Ogrin in sod., 2018). Tako so 22. 9. 1996 na Letališču Portorož namerili 136 mm padavin (preglednica 3), kar je najvišja dnevna količina padavin od začetka meritev leta 1987. Ob močnih nalivih prihaja do velikih razlik na kratkih razdaljah, zato je povsem možno, da je lokalno drugod ob istem času padlo tudi več kot 150 mm padavin.
2 2.2
1.9 2
2.5 2.5
1.9 2.1 3.7
3.3 4.1
2.6
0 0.5 1 1.5 2 2.5 3 3.5 4 4.5
Število dni
22
Slika 19: Poplavljen Strunjan novembra 2016.
Vir: Primožič, 2016.
4.4. MEGLA V SLOVENSKI ISTRI
Megla v Slovenski Istri je vsakoletni pojav, v povprečju pa je v obalnem predelu Slovenske Istre od 10 do 35 meglenih dni na leto (Ogrin in sod., 2018). Megla se najpogosteje pojavlja v zimskih mesecih, redkeje jeseni in spomladi. Njena pojavnost zelo niha, saj je v posameznih letih ni, v drugih pa je lahko tretjina ali celo polovica vseh januarskih dni meglenih, nepretrgoma pa lahko vztraja tudi od tedna do 14 dni. Najpogosteje nastane takrat, ko se nad južno Evropo in Sredozemljem zadržuje območje visokega zračnega tlaka in nastane pri tleh nad Padsko nižino in severnim Jadranom obsežna, tudi več kot 100 metrov debela plast hladnega in meglenega zraka. To megleno jezero se lahko razleze do naše obale in potopi nižje ležeče predele (Ogrin in sod., 2018).
23
Slika 20: Obalne meglice se pojavljajo predvsem v zimsko-spomladanskem času
Vir: Matej Knez, 2021.
4.5. SNEG V SLOVENSKI ISTRI
Vse padavine praviloma padejo v obliki dežja, saj je sneženje v obalnem predelu Slovenske Istre zelo redek pojav. Zgolj na vsakih nekaj let se pojavi dan s sneženjem. Praviloma je sneženje zgolj prehodno in kratkotrajno ter v večini primerov ne ustvari snežne odeje. Višja snežna odeja je prisotna v notranjosti Slovenske Istre, predvsem na območju Slavnika, kjer lahko burja gradi snežne zamete (Ogrin in sod., 2018). Kljub temu je tudi tik ob morju možna snežna odeja, debelejša od 10 cm. Tako je snežilo v noči iz 7. 12. na 8. 12. 2012 in ob 7. uri zjutraj so na Letališču Portorož namerili kar 11 cm visoko snežno odejo (preglednica 3).
24
Slika 21: Pogled na zasnežen Piran februarja 2013
Vir: Šuligoj, 2013
4.6. SONČEVO OBSEVANJE
Razmere v zvezi s Sončevim obsevanjem običajno prikažemo s trajanjem in energijo obsevanja.
Po podatkih, preračunanih na matematični horizont, ki nudijo dobro primerjavo med različnimi podnebnimi tipi, sije Sonce v Portorožu v letnem povprečju (obdobje 1991–2019) 2407 ur (6,6 ure na dan), kar je največ v Sloveniji (Ogrin in sod., 2018; ARSO, 2021). Najbolj osončeno leto je bilo leto 2011, ko je Sonce sijalo 2730 ur (preglednica 3). To predstavlja 113
% povprečnega letnega števila sončnih ur. Po drugi strani je bilo najmanj osončeno leto 2014, ko je Sonce sijalo 2128 ur (preglednica 3). To predstavlja 88 % povprečnega letnega števila sončnih ur.
25
Slika 22: Sončno obsevanje po letnih časih na Letališču Portorož v obdobju 1991–2019
Vir podatkov: ARSO, 2021.
Slika 23: Južna pobočja so nadpovprečno osončena, zato so zelo primerna za rast oljk
Vir: Matej Knez, 2021.
654
940
479
334
0 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000
POMLAD POLETJE JESEN ZIMA
Sončno obsevanje (h)
26 Sezonske spremembe in vpliv višjega zaledja na jugu, vzhodu in severovzhodu Slovenske Istre so lepo razvidne iz modelnih izračunov trajanja Sončevega obsevanja. Ti ob astronomskih dejavnikih upoštevajo tudi atmosferske, ne upoštevajo pa reliefnih, saj so vrednosti preračunane na matematični horizont. Po teh podatkih ima v topli polovici leta največ sončnih dni zahodni del obalnega pasu Slovenske Istre (spomladi več kot 560 ur, poleti več kot 860 ur), vzhodni del je nekoliko manj osončen (spomladi od 520 do 560 ur, poleti od 820 do 860 ur), najmanj Sonca, od 480 do 520 ur spomladi oziroma od 780 do 820 ur poleti, pa imajo najvišji deli flišnega gričevja na jugu in kraški predeli na severovzhodu Slovenske Istre (Ogrin in sod., 2018).
Slika 24: Povprečno mesečno število ur Sončevega obsevanja na Letališču Portorož v obdobju 1991–2019
Vir podatkov: ARSO, 2021.
Iz slike 24 je razvidno, da po številu ur Sončevega obsevanja močno prednjačijo poletni meseci (dolgi dnevi, manj oblačnih dni s padavinami, še posebej julija in avgusta). Največje število ur Sončevega obsevanja je v mesecu juliju (334), sledita avgust (315) in junij (291). Najmanjše število ur Sončevega obsevanja je prisotno v jesensko-zimskem času. K temu pripomorejo kratka dolžina svetlega dela dneva, pogoste padavine in nizka oblačnost. November je mesec z najmanjšim številom ur Sončevega obsevanja, ko Sonce sije le 95 ur. Razlog je predvsem v številu padavinskih dni in posledično večjemu številu oblačnih dni. Malenkost večje število ur Sončevega obsevanja je prisotno v decembru (99) in januarju (103).
103 132
183 210
261 291
334 315
221 163
95 99
0 50 100 150 200 250 300 350 400
Sončno obsevanje (h)
27
4.7. VETROVI V SLOVENSKI ISTRI
V Slovenski Istri piha nekaj tipičnih vetrov, ki se pojavljajo tekom leta. Imena ter smer, od koder pihajo, prikazujemo s pomočjo vetrovne rože (slika 25).
Slika 25: Istrska roža vetrov
Vir: Mosbruker, 2021.
Slika 26: Vetrovna roža za Letališče Portorož v obdobju 2001–2020
Vir podatkov: ARSO, 2021.
Slika 26 prikazuje pogostost vetrov po posameznih smereh na Letališču Portorož v obdobju 2001–2020. Pogostost vetrov je izražena v odstotkih. Za lažjo interpretacijo podatkov sem pridobljene podatke s strani ARSO združil v večje razrede, saj je bila smer vetra podana v 16
0 5 10 15 20 25 30 35 40
S
SV
V
JV
J JZ
Z SZ
28 različnih smereh. Kot je razvidno iz slike 26, na Letališču Portorož na letni ravni močno prevladuje vzhodni veter (36,6 %). Poleg vzhodnega vetra so na Letališču Portorož zelo pogosti jugovzhodni veter, ki ga imenujemo tudi jugo. Pojavlja se v 22 %. Zahodni in južni veter se pojavljata v približno enakem razmerju (10,4 % oziroma 10,2 %). Malce presenetljiv je podatek, da je pogostost pojavljanja severozahodnega vetra oziroma maestrala le 7,4 %, saj se pojavlja ob stabilnem vremenu. Severni veter, ki ga v obalnem predelu Slovenske Istre poznamo pod imenom tramontana, se pojavlja v dobrih 5 % (5,1 %). Nekoliko presenetljiva pa je pogostost pojavljanja severovzhodnega vetra, ki ga v obalnem predelu Slovenske Istre poznamo pod imenom burja. Pojavlja se le v 4,5 %. Jugozahodni veter, ki ga v obalnem predelu Slovenske Istre imenujemo tudi ponent, se pojavlja v 3,3 %. Poleg naštetih smeri vetrov je na Letališču Portorož občasno brezvetrje. Slednje je definirano kot veter s hitrostjo manjšo ali enako 0.3 m/s. Brezvetrje je prisotno v 0,5 %.
Slika 27: Povprečna hitrost vetra (m/s) po smereh, od koder piha v obdobju 2001–2020
Vir podatkov: ARSO, 2021.
Povprečna hitrost vetra na Letališču Portorož v obdobju 2001–2020 znaša 3,1 m/s. Kot je razvidno iz slike 27, ima najvišjo povprečno hitrost severovzhodni veter oziroma burja, in sicer 4,7 m/s. Severozahodni in jugozahodni veter dosegata zelo podobne povprečne hitrosti, in sicer 3,3 m/s. Za odtenek nižja povprečna hitrost je bila izmerjena pri južnem in jugovzhodnem vetru (3,1 m/s). Najnižjo povprečno hitrost dosegata zahodni (2,1 m/s) in severni veter (2,6 m/s).
Smer vetra se pogosto razlikuje od posamezne mikrolokacije. V nadaljevanju sem izdelal še vetrovno rožo s podatki, pridobljenimi z vremensko postajo na Škofijah v obdobju 2019–2020.
0 1 2 3 4 5
S
SV
V
JV
J JZ
Z SZ
29
Slika 28: Vetrovna roža za Škofije v obdobju 2019–2020
Vir podatkov: Knez, 2021.
Podobno kot na Letališču Portorož je tudi na Škofijah močno prisoten vzhodni veter (31,2 %), ki se najpogosteje pojavlja predvsem v hladnejši polovici leta. Drugi najpogostejši veter je južni veter, ki se pojavlja v približno četrtini leta (24,6 %). Tretji najpogostejši veter je zahodni veter (11,3 %), ki se pojavlja predvsem v toplejši polovici leta. Z zelo podobnim odstotkom (11,1 %) se na Škofijah pojavlja burja, ki je je zaradi specifikacije terena nekoliko več kot na Letališču Portorož. Zaradi višje lege je na Škofijah burja praviloma močnejša kot na Letališču Portorož.
Na Škofijah je za razliko od Letališča Portorož manj jugovzhodnega vetra, ki se pojavlja v 6,5
%. Najredkeje se pojavljajo severozahodni veter (5,6 %), severni veter (5,5 %) in jugozahodni veter (4,1 %).
Jugo je topel in vlažen veter. Čeprav se imenuje jugo, v resnici ne piha z juga, temveč iz smeri med vzhod-jugovzhodom in jug-jugovzhodom. Dosega viharne hitrosti. Jugo običajno povezujemo z oblačnim vremenom in dežjem, lahko pa piha tudi ob vedrem nebu (eNavtika, 2021). Po navadi piha od dva do tri dni. Ker je povezan z istim sinoptičnim procesom kot burja, je tudi približno enako pogost. Valovi ob jugu so praviloma višji kot ob burji (do štiri metre), vendar dolgi in gladki in za pomorski promet manj nevarni. Na kopnem dosega manjše hitrosti kot na morju, močnejši je na obalnih rtih in temenih flišnih hrbtov (Ogrin in sod., 2018).
Ob stabilnem in jasnem vremenu brez močnejših splošnih vetrov je za obalne dele Slovenske Istre značilna obalna zračna cirkulacija. Čez dan piha z morja nad ogreto kopno maestral (mornik), ponoči pa s kopnega nad toplejše morje burin (kopnik) (Ogrin in sod., 2018).
Maestral je veter sončnega vremena in višjih temperatur. V času sončnega vremena poleti piha vsak dan. Običajno prične pihati med 9.00 in 10.00 uro. Največjo hitrost (okoli 25 km/h) doseže okoli 14. ure, nato pa začne njegova moč počasi padati. Običajno preneha pihati okrog 18. ure ali najpozneje s sončnim zahodom. Burin je tako kot maestral termični veter, vendar v nasprotju z njim piha v nočnem času s kopnega proti morju. Burin ne dosega visokih hitrosti.
Pihati začne zvečer okoli 21. ure kot šibek veter. Moč se mu povečuje proti sončnemu vzhodu, ko doseže največje hitrosti (eNavtika, 2021).
0.00%
5.00%
10.00%
15.00%
20.00%
25.00%
30.00%
35.00%
S
SV
V
JV
J JZ
Z SZ
30
Slika 29: Obalna cirkulacija v dnevnem (zgornja slika) in nočnem (spodnja slika) času
Vir: Mosbruker, 2021.
Maestral je veter, ki v poletnem času blaži vročino. To je razvidno iz števila vročih dni, katerih je zaradi vpliva vetra nekoliko manj tik ob obali kot pa v zaledju Slovenske Istre. Za potrditev sem uporabil podatke iz postaje na Letališču Portorož in moje vremenske postaje na Škofijah.
Slika 30: Število vročih dni na Letališču Portorož in Škofijah leta 2019 in 2020
Vir podatkov: ARSO, 2021; Knez, 2021.
Kot je razvidno iz slike 30, je več vročih dni na Škofijah, kjer je zaradi oddaljenosti od morja moč maestrala že nekoliko oslabljena, posledično so dnevni temperaturni maksimumi višji v primeru pojavljanja maestrala, torej v primeru stabilnega vremena.
57
34 62
40
0 10 20 30 40 50 60 70
2019 2020
Število dni
LETALIŠČE PORTOROŽ ZGORNJE ŠKOFIJE
31 Tramontana je zelo nepredvidljiv in nevaren veter. Gre za lokalen, kratkotrajen veter, ki običajno piha nekaj ur. Je hladen in lahko dosega hitrosti vse do 200 km/h. Piha konstantno in ne v sunkih kakor burja. Spremlja ga vedro vreme in visok zračni tlak. Tramontana piha s severne do severozahodne smeri (N-NW). Pojavlja se pri prehodu ciklona v predelih severno od Jadrana ali pa pri hitrem prehodu fronte iz severozahoda tik pred nastopom burje. Pojavlja se v vseh letnih časih. Hitrost vetra je odvisna od oddaljenosti kraja, kjer se nahajamo od središča ciklona (eNavtika, 2021).
Burja je značilen veter Slovenske Istre in je običajno znanilec sončnega vremena. Gre za suh in hladen veter, ki piha iz severovzhodnega kvadranta. Smer iz katere piha, ni vedno ista. Piha iz smeri od sever-severovzhoda do vzhod-severovzhoda (eNavtika, 2021). Pihati začne po prehodu hladne fronte, ko se hladnejši, gostejši in težji zrak, potem ko je zapolnil nižinski svet na celinski strani visokih dinarskih planot, začne prelivati na primorsko stran. Piha do pet dni, izjemoma kak dan več, hitrost burje je odvisna od lokalnih topografskih razmer. Zaradi precejšnje višinske razlike med Krasom in obalo slovi po moči tržaška burja, ki v sunkih piha tudi do 170 km/h in več. Močna burja piha tudi nad morjem Tržaškega zaliva, kjer povzroča tudi več kot tri metre visoke kratke, ozke in strme valove nepravilnih oblik, ki se lomijo in penijo, spremlja jih tudi dim morja (prš vodnih kapljic) (Ogrin in sod., 2018).
Slika 31: Burja povzroča visoke valove in številne nevšečnosti.
Vir: Šuligoj, 2012.
32
5. SPREMINJANJE PODNEBJA NA OBALNEM OBMOČJU SLOVENSKE ISTRE
5.1. TRENDI SPREMINJANJA TEMPERATURE ZRAKA
Preglednica 4: Desetletni trend povprečne temperature zraka v obdobju 1961–2011 na glavni meteorološki postaji Letališče Portorož
MESEC SPREMEMBA TEMPERATURE (°C)
JANUAR 0,41
FEBRUAR 0,21
MAREC 0,36
APRIL 0,26
MAJ 0,38
JUNIJ 0,39
JULIJ 0,39
AVGUST 0,4
SEPTEMBER 0,12
OKTOBER 0,11
NOVEMBER 0,24
DECEMBER 0,4
LETO 0,34
Vir podatkov: ARSO, 2021.
Na letni ravni znaša desetletni trend temperature 0,34 °C na desetletje. Največja rast temperature, ki je v preglednici 4 prikazana z rdečimi odebeljenimi številkami, je prisotna v mesecu januarju, kjer znaša desetletni trend kar 0,41 °C. Tudi v vseh treh poletnih mesecih (junij, julij in avgust) je prisoten visok porast temperature, saj je desetletni trend zgolj za stotinko oziroma dve manjši kot v mesecu januarju. Najmanjši porast temperature je prisoten v jesenskem času, in sicer septembra in oktobra. V omenjenih mesecih znaša temperaturni trend zgolj 0,11 oziroma 0,12 °C.
33
Slika 32: Homogenizirana povprečna mesečna temperatura na glavni meteorološki postaji Letališče Portorož v obdobjih 1961–1990, 1971–2000, 1981–2010 in 1991–2019
Vir podatkov: ARSO, 2021.
Slika 32 prikazuje povprečno temperaturo zraka na letališču Portorož, ki je sestavljena iz homogeniziranih nizov podatkov iz glavnih meteoroloških postaj Koper Markovec, Portorož Beli Križ in Letališče Portorož. Kot je razvidno s slike, podatki v treh primerjalnih obdobjih kažejo na porast povprečne temperature v vseh mesecih. Porast temperature ni enakomeren in je največji v poletnem času. Tudi v spomladanskem in zimskem času je prisoten porast temperature, vendar je manj izrazit od poletnega. Zelo majhna oziroma neznatna sprememba temperature pa je prisotna v jesenskem času. Podobne trende prikazuje tudi slika 33, kjer je prikazana homogenizirana povprečna temperatura zraka po letnih časih. Tudi po letnih časih je največji prirast prisoten v poletnem času. V obdobju 1961–1990 je bila povprečna poletna temperatura 21 °C, v obdobju 1991–2019 pa 22,6 °C.
0 5 10 15 20 25
Temperatura (°C)
1961-1990 1971-2000 1981-2010 1991-2019
34
Slika 33: Homogenizirana povprečna temperatura zraka po letnih časih na glavni meteorološki postaji Letališče Portorož v obdobjih 1961–1990, 1971–2000, 1981–2010 in 1991–2019
Vir podatkov: ARSO, 2021.
Slika 34: Povprečna letna temperatura na nehomogeniziranem nizu podatkov, sestavljenem iz glavnih meteoroloških postajah Koper Markovec (1961–1973), Portorož Beli Križ (1975–1991) in Letališče Portorož (1992–2019).
Vir podatkov: ARSO, 2021.
11.6
21
13.4
4.2 11.8
21.4
13.3
4.7 12.2
21.9
13.8
4.8 12.8
22.6
14.2
5.3
0 5 10 15 20 25
POMLAD POLETJE JESEN ZIMA
Temperatura (°C)
1961-1990 1971-2000 1981-2010 1991-2019
14.6
13.5 13.3
13.8
13 14
14.2 13.8
13.6 13.4
13.713.613.7 13.9
13.4 13.8
13 13.6
12.8 13.4
1413.9
13.1 13.4
13.6 13.4
14.1 13.8
14.2
13.5 13.3
12.9 14.1
12.812.7 13.413.3
13.7 14.11414
13.8
13.2
12.6 13.7
14.3 1414.1
13.2 13.91414
14.9
14.314.2 14
14.814.7 y = 0.0085x - 3.249
12 12.5 13 13.5 14 14.5 15 15.5
1960 1970 1980 1990 2000 2010 2020
Temperatura (°C)
35 Iz slike 34 je razvidno, da se letna povprečna temperatura na podlagi dolgoročnih meritev postopno viša. Linearni trend za obdobje 1961–2019 na podlagi enačbe iz slike 34 (y =
0.0085x – 3.249) znaša0,51 °C/60 let. Najvišja letna povprečna temperatura je bila izmerjena leta 2014, in sicer 14,9 °C, najnižja pa leta 2005 in sicer 12,6 °C.
Poleg povprečne mesečne in letne temperature nam o spreminjanju podnebja veliko povedo tudi druge spremenljivke, ki so izpeljane iz osnovnih spremenljivk. Tako se na glavnih meteoroloških postajah beležijo tudi števila ledenih, hladnih, toplih dni, vročih dni in število tropskih noči. Ledeni dan nastopi, ko je maksimalna temperatura nižja od 0 °C. Hladni dan nastopi, ko je minimalna temperatura nižja od 0 °C. O toplem dnevu govorimo takrat, ko maksimalna temperatura preseže 25 °C, o vročem dnevu pa, ko maksimalna temperatura preseže 30 °C. Tropska noč nastopi, ko se najnižja temperatura ne spusti pod 20 °C.
Slika 35: Število vročih dni na nehomogeniziranem nizu podatkov, sestavljenem iz glavnih meteoroloških postaj Koper Markovec (1961–1973), Portorož Beli Križ (1975–1991) in Letališče Portorož (1992–2019)
Vir podatkov: ARSO, 2021.
Iz slike 35 je razvidno, da se povprečno število vročih dni na podlagi dolgoročnih meritev iz leta v leto veča. Linearni trend za obdobje 1961–2019 znaša 43 dni/60 let. Največ vročih dni je bilo leta 2003, ko so zabeležili kar 70 dni z maksimalno temperaturo 30 °C in več. Poletje v omenjenem letu velja za enega toplejših v zgodovini meritev. Razvidno je manjše število vročih dni v obdobju 1976–1990, ko je meteorološka postaja delovala na Belem Križu, hitro povečanje števila vročih dni pa je opazno po letu 1990, ko so postajo preselili na Letališče Portorož v Sečovlje.
12 33
1314 6 5
20
6 13
9 25
119
0 5
02 35 20
14
0 12
63 19
1 2 8
28 24
52
23
810 37
29 25
37
18 70
2425 3937
4239
23 30
58
44
12 5252
4749 57 y = 0.7177x - 1406.8
0 10 20 30 40 50 60 70 80
1960 1970 1980 1990 2000 2010 2020
Število dni
36
Slika 36: Število toplih dni na nehomogeniziranem nizu podatkov, sestavljenem iz glavnih meteoroloških postaj Koper Markovec (1961–1973), Portorož Beli Križ (1975–1991) in Letališče Portorož (1992–2019)
Vir podatkov: ARSO, 2021.
Iz slike 36 je razviden občuten porast števila toplih dni, kar je predvsem posledica porasta povprečne temperature v poletnih mesecih. Podobno kot pri številu vročih dni je tudi pri številu toplih dni v obdobju 1975–1990 razvidno manjše število kot posledica delovanja glavne meteorološke postaje na Belem križu nad Portorožem. Linearni trend znaša 52,7 dni/60 let (0,878x60).
8990 8285
54 8184
57 68
7980 65
87
67
42 54
34 63
39 51
93
74
39 717677
64 51
62 80
9994 101
73 85
98 92
114116 10197
122
9294 102
111 102
126
90 131
104 94
84 108
102 111
138
109 y = 0.878x - 1662.6
0 20 40 60 80 100 120 140 160
1960 1970 1980 1990 2000 2010 2020
Število dni
37
Slika 37: Število tropskih noči na glavnih meteorološki postaji Letališče Portorož v obdobju 1991–2019
Vir podatkov: ARSO, 2021.
Tropske noči so bile v preteklosti zelo redek pojav, le v Slovenski Istri so bile pogoste že v 60.
letih 20. stoletja. Število tropskih noči se ob dvigu povprečne temperature v poletnih mesecih iz leta v leto veča, kar potrjuje tudi slika 37. Zaradi menjave lokacije postaj in s tem slabše merodajnosti podatkov sem uporabil zgolj podatke glavne meteorološke postaje na Letališču Portorož v obdobju 1991–2019. Linearni trend zanje znaša 10,8 dni/30 let.
Nasprotno pa se zmanjšuje število hladnih dni, in sicer s trendom –21,6 dni/30 let (slika 38).
9
3 9
15
5 3 3
1110
3 8
3 26
4 5 9 8
10 8
6 8
21
14
2 27
13 15
17 19 y = 0.3616x - 714.82
0 5 10 15 20 25 30
1990 1995 2000 2005 2010 2015 2020
Število dni
38
Slika 38: Število hladnih dni na glavni meteorološki postaji Letališče Portorož v obdobju 1991–2019
Vir podatkov: ARSO, 2021.
5.2. SPREMINJANJE PADAVIN
Preglednica 5: Desetletni trend količine padavin v obdobju 1961–2010 na meteorološki postaji Letališče Portorož
MESEC SPREMEMBA PADAVIN (%)
JANUAR –9,14%
FEBRUAR –0,57%
MAREC –5,38%
APRIL –8,63%
MAJ –5,54%
JUNIJ –1,76%
JULIJ –10,55%
AVGUST –7,34%
SEPTEMBER 2,77%
OKTOBER 2,47%
NOVEMBER –2,3%
DECEMBER 4,48%
LETO –1,91%
Vir podatkov: ARSO, 2021.
62
52 61
30 40
46
32 44
48 48
33 26
57 49
67
54
24 34
42 49
35 55
32
5 24
27 47
3129 y = -0.7202x + 1484.8
0 10 20 30 40 50 60 70 80
1990 1995 2000 2005 2010 2015 2020
Število dni
