Pogorevc T. Presežki hrane in odpadna hrana v Sloveniji in Evropski uniji.
Dipl. delo (UN). Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo, 2021
Priloga F: Opis projektnih aktivnosti v Sloveniji CARE 4 CLIMATE
Projekt CARE 4 CLMATE - LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta. Projekt koordinira Ministrstvo za okolje in prostor RS, zraven sodeluje še 15 partnerjev z različnih področji (nevladne organizacije, javni in zasebni sektor). Projekt se je začel leta 2019 in bo trajal do leta 2026.
Z njegovimi aktivnostmi na različnih področjih projekt sledi cilju zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Sloveniji do leta 2030. Glavni poudarek projekta je iskanje rešitev za nastalo podnebno krizo in posledic, ki jih ta povzroča. Cilj projekta je izobraževanje, ozaveščanje deležnikov, ki so vključeni v problematiko podnebnih sprememb Sloveniji, da bodo uspešno izvedli in podajali ukrepe za reševanje v okolju, kjer delujejo. Del projekta je namenjen tudi tematiki zavržene hrane in njenemu vplivu na okolje. Projekt zajema 5 področji (ozaveščanje in krepitev zmogljivosti za prehod v nizkoogljično družbo, trajnostna mobilnost, trajnostna gradnja in učinkovita raba energije v stavbah in podjetjih, zeleno javno naročanje in odpadna hrana) (CARE4CLIMATE, 2020).
HRANA NI ODPADEK: PREPREČEVANJE, ZMANJŠEVANJE IN UPORABA ODPADNE HRANE
Projekt Hrana ni odpadek: preprečevanje, zmanjševanje in uporaba odpadne hrane (ang.
Food, not waste: prevention, reduction and use of waste food) (CRP projekt V4–2011), financirata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, v okviru Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri«. Projekt se je začel 1. 11. 2020 in se bo končal 31. 10. 2022. Projekt koordinira Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, vodja projekta je doc. dr. Ilja Gasan Osojnik Črnivec. V projektu sodeluje še Gospodarska zbornica Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij. Projekt se osredotoča na različne člene verige preskrbe s hrano (kot vir odpadne hrane) in na različne modele upravljanja (kot način ukrepanja, sledenja in povezovanje za preprečevanje, zmanjševanje količin presežkov hrane in eventuelno uporabo odpadne hrane). Rezultati projekta bodo na podlagi pregleda stanja v Sloveniji in Evropski uniji ter na podlagi obstoječih aktivnosti, priporočil in dobrih praks namenjeni podpori za oblikovanje ukrepov v Sloveniji za preprečevanje in zmanjševanje presežkov hrane ter uporabo odpadne hrane (Korošec in sod., 2021).
DONIRANA HRANA
Zveza Lions klubov, Distrikt 129 Slovenija je v letu 2013 začela izvajati prve aktivnosti v projektu Viški hrane, ki so ga kasneje preimenovali v projekt Donirana hrana in pod tem imenom deluje še danes. Poleg Zveze Lions klubov pri projektu sodelujejo še območna združenja Rdečega križa Slovenije, Karitas, Rotary Slovenija in zavod Pod strehco ter večina trgovcev, prisotnih v Sloveniji. Projekt prispeva k zmanjševanju količin odpadne hrane s prevzemom živil, ki bi jih trgovine ob koncu delovnika zavrgle in jo brezplačno razdelijo pomoči potrebnim v Sloveniji. Projekt povezuje prostovoljce in različne humanitarne organizacije, omogoča dodatne zaposlitve delavcev preko sistema javnih del ter ozavešča in
Pogorevc T. Presežki hrane in odpadna hrana v Sloveniji in Evropski uniji.
Dipl. delo (UN). Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo, 2021
aktivira lokalne skupnosti. V Zvezi Lions klubov navajajo, da se količina zbrane, razdeljene hrane povečuje in so v letu 2020 na ta način skupaj zbrali 1.000 ton zbrane hrane, ki bi sicer postala odpadek. Količina donirane hrane se je tako v zadnjih petih letih povečala za 10-krat.
Ker projekt prerašča okvire prostovoljstva navajajo, da v taki organizaciji, ki temelji izključno na dobrodelnem delu, ni možnosti uspešnega nadaljevanja za učinkovito in trajno reševanje problematike odpadne hrane na nacionalnem nivoju (Podlesnik, 2021).
HRANA NI ZA TJAVENDAN
V letu 2015 je Lidl Slovenija v sodelovanju z Ekošolo zasnoval projekt Hrana ni za tjavendan. Preko izobraževanja mladine v vrtcih in šolah želijo spodbuditi otroke, učence, dijake, zaposlene in starše k razmišljanju o socialnih, okoljskih in ekonomskih problemih, povezanih z zavrženo hrano. Z izvajanjem različnih aktivnosti na temo zmanjševanja zavržene hrane v izobraževalnih inštitucijah ugotavljajo, ali je zavržena hrana problem tudi na njihovi lokaciji, nato pa po korakih poiščejo uporabne rešitve na sistemski in ozaveščevalni ravni. V projektu so pripravili gradivo za mentorje, v katerem so navedeni koraki dela, možne aktivnosti, primer dnevnika zavržene hrane ter nekateri predlogi za zasnovo izboljšav. V projektu je nastalo veliko vsebin, receptov in podanih nasvetov za zmanjševanje odpadne hrane. V prihodnje želijo še več povezovanj z nevladnimi organizacijami in pa ozaveščanja o odpadni hrani kot osebni odgovornosti posameznika (hrana pristala med odpadki, ker se je nekdo za to odločil). Nedavno so v okviru projekta izvedli natečaj za zgodbe o zavrženi hrani. Prejeli so veliko zgodb, najboljše so ilustrirali slovenski ilustratorji, v okviru kampanje ozaveščanja so ilustracije tudi objavili na plakatih, s čimer preskušajo ali je ta medij lahko uporaben za prebujanje zavesti o problematiki zavržene hrane (Društvo DOVES – FEE Slovenia, 2021).
