zoomtK gozoar$va In tesar$va, Jl, 19v0, s. 121 - lul GDK: 2:228.E:24(497 .12')
NEGA GOZDOV IN KAKOVOST V PRIHODNOSTI
Jurij DIACI'
lzvledek
Prispevek obravnava odnos med nego gozdov kot vodilno idejo sonaravnega gojenja gozdov in celovito kakovostjo v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti:
Sedanji cas nalaga gojenju gozdov nekatere dodatne naloge in izzive, ki zahtevajo jasno postavljanje prioritet pri negi gozdov. Naravne danosti in tradicija sonaravnega
gospodarjenja pomenijo priloinost Slovenije, da se v prihodnosti 5e bolj uveljavi na podrocju kakovosti gospodarjenia z gozdovi tako v ekoloSkem in socialnem kot tudi v ekonomskem smislu.
Kjuene besede: nega gozdov, kakovost, sp/oSno koristne funkcije gozdov, gojenje gozdov, sonanvno gozdarctvo, Slovenija
FOREST TENDING AND QUALITY IN THE FUTURE
The article analyses the relationship between forest tending as the paradigm of close-to- natural silviculture and integral quality through the past, present and the future.
In the present-days silviculture is facing new tasks and challenges, which require setting of priorities for the forest tending. The natural resources and tradition of close-to-natural forestry indicate a great opportunity for Slovenia, to achieve recognition in the world on the field of quality forest management in the ecological, social and economical point of view in the future.
Key words: forcst tending, sitviculturc, indirect significance of forests, quality, close-to- naturc forestry, Slovenia
'dr.,
docent, Biotehni5ka fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, Vedna pot 83, 1000 LiubUana, SLO
122 Zbornik gozclarstva in lesarstva; 51
1 NEGA GOZDOV IN IGKOVOST V PRETEKLOSTI
V prispeku bomo obravnavali odnos med nego gozdov in kakovostjo v smislu sonaravnega gojenja gozdov. V zacetku prej5njega stoletja so se v Evropi hkrati z zacetki urejenega gospodarjenja z gozdovi pojavile tudi prve ideje sonaravnega gojenja gozdov. Eno izmed najbolj posredenih nadel sonaravnosti je Parade, takrat profesor za gojenje gozdov v Nancyu, zapisal 2e daljnega leta 1837:
"Posnemati naravo, pospe5evati njeno delo, to je osnovno nacelo gojenja gozdov" (SCHUTZ 1986). Zal ie prevladal in danes 5e vedno prevladuje koncept klasicnega mehanistidnega gospodarjenja z gozdovi, kljub temu se je ideja sonaravnosti ves cas razvijala vzporedno z njim. Bolj kot na prirastoslovno- ekonomskih modelih je temeljila na filozofiji narave in etiki. Za idejo sonaravnosti je znacilno, da se je veckrat samostojno pojavila in razvijala vzporedno na razlicnih lokacijah v Eropi. Poteg gozdarjev so k njenem razvoju veliko pripomogli tudi lastniki gozdov mnogih drugih poklicev.
Glede na povedano je razumljivo, da ideja sonaravnosti precej variira v casu in od dr2ave do drlave. S pojmom nege gozda se prvi6 pojavi skupni imenovalec evropski sonaravnosti. Nega gozda zavzema od svojih za6etkov osrednje mesto v sonaravnem gojenju gozdov (MLINSEK 1994). Za utemeljitelja nege velja prof.
Schaedelin (LEIBUNDGUT 1984). Nega gozda pomeni Schaedelinu razpoznavanje in pospeSevanje tistih procesov v naravi, ki so v skladu z na5im gozdnogojitvenim ciljem, in sicer tako, da je stanje gozda po posegu bli2je na5emu cilju. V tem se zrcali revolucionarnost ideje o negi, kajti odi gojitelja prvic v zgodovini niso usmerjene samo k proizvodu ampak predvsem k tistemu, de nekoliko poenostavimo, kar v gozdu po negi ostaja.
Schaedelinova nega gozda vsebuje tako spoznanstveni kot eticni vidik, kajti njegova te2nja ni samo razumeti delovanje gozda, ampak gozd tudi resnicno obcutiti. Skozi vse njegovo delovanje je mo6 razbrati veliko odgovornost do soljudi in do prihodnjih generacij, b(ez katere je nacelo trajnosti neuresnicljivo (SCHAEDELIN 1942). e e razmi5ljamo o ideji nege v tem smislu, potem razumemo, da tudi danes ni preseZena, 5e vec, ideja nege je prenosljiva na vse obnovljive naravne vire.
Nega gozda ni sama sebi namen, ampak zasleduje natandno dolodene cifje, ki so diafektidne narave in se z razvoiem druibe spreminjajo. Cilji gojenja gozdov v Schaedelinovem dasu: rTrajna proizvodnja 6im veQe kolidine dim vrednej5ih sortimentov v najkraj5em 6asu, z refativno minimalnim trudom, z vedanjem proizvodne sposobnosti tal na rasti5cno dopustno najvedjo mero in pri trajnem ohranjanju najvi5je proizvodne sposobnosti rastisda kot tudi ugodne notranje kfime gozdnega sestoja< (SCHAEDELIN 19421, se zdijo danes 2e preseieni.
Vendar, 6e jih bolj podrobno razdlenimo, ugotovimo, da niso v nasprotju s sodobnimi spoznanji gozdarske znanosti in stroke. Saj 2e trajno ohranjanje najvi5je proizvodne sposobnosti rasti5ca pomeni uporabo avtohtonih drevesnih vrst, naravnega pomlajevanja itn., kar v sploSnem pomeni zagotavljanje trajnega delovanja ekosistema. Nekoliko zapostavljena po takratni definiciji cilja je bila 2ivalska komponenta gozda.
sredstvo
Skica 1: Povezava med nego in celostno pojmovano kakovostjo gozda v 6asu delovanja prof. Schaedelina, kije aktualna tudi danes
V takratnem gozdnogojitvenem cilju je torej zajeta tako kakovost proizvoda kot kakovost gozda kot ekosistema. Schaedelin se je 2e med delom v operativi ter tudi kasneje kot profesor na ETH in vodja u6nega gozda mo6no zavzemal za kakovost dela v naj5ir5em pomenu besede: za dobro opravljeno delo in po5teno placilo delavcem (LEIBUNDGUT 1 984).
lz povedanega lahko razberemo, da 2e takratna nega in cilj vkljufujeta celostno pojmovano kakovost dela v gozdu, kot jo razumemo danes: kakovost gozda, kakovost dela in kakovost proizvoda (skica 1).
124 Zbornik gozdarstva in lesarctva, 51
2 NEGA GOZDOV IN KAKOVOST DANES
0e ielimo na nego kot osnovno paradigmo sonaravnega gojenja gozdov in cilje pogledati iz danainje perspektive, moramo najprej osvetliti nekatere dodatne naloge in izzlve, kijih gojenju gozdov nalaga sedanji 6as.
1. Dozorelo je spoznanje, da nega gozda, ki zasleduje "le" kakovost lesa, rastiSda in gozdne klime ob 5e tako previdni, sonaravni proizvodnji ne more zagotoviti trajnega delovanja ekosistemov. To dejstvo je najprej pri5lo do izraza tam, kjer so gozdovi zelo spremenjeni ali tam, kjer predstavljajo protiute2 spremenjeni in premodno poseljeni krajini. Primestni gozdovi in visokogorski gozdovi predstavljajo dva predstavnika te skupine.
2. Novodobni pojavi, kot so globalno onesnaienje, ogrevanje atmosfere in razgradnja homeostatskih mehanizmov zemlje kot celote, mocno vplivajo na celoto gozdnogojitvenih ciljev in s tem posredno na nego gozda.
3, V danainji spremenjeni krajini so vse boljizralene potrebe po zdravem oddihu in estetskih u2itkih. Te funkcije sicer niso v nasprotju s klasiinimi cilji nege gozda, vendar njihovo izpolnjevanje zahteva posebne pristope.
Omenjenih novodobnih izzivov seveda ne moremo obravnavati loceno, izolirano postavljati cilje ter deliti recepte za ukrepanje. Lahko pa na teh primerih poenostavljeno prikaZemo dodatne naloge in cilje nege gozdov danes.
V prvem in drugem primeru je glavni cilj zagotovitev oziroma ponovna vzpostavitev samoohranjevalnih mehanizmov gozdnega ekosistema. Bolj spremenjeni so gozdovi in krajina, vedji je pomen teh ciljev v skupnem gozdnogojitvenem cilju. V tretjem primeru so v ospredju socialni cilji.
Nega v teh primerih ni usmerjena vec preteZno h kakovosti proizvoda in gozda, temved ima posebne cilje in naloge. Lahko bi nove cilje definirali tudi v okviru celostno pojmovane kakovosti kot kakovost dela, kakovost proizvoda in kakovost gozda kot ekosistema, oziroma kot kvaliteto vseh funkcij gozda. Vendar tak5na definicija gozdnogojitvenega cilja ni najboljjasna. Zato obstaja ved razlogov:
1. Tak5na definicija gozdogojitvenega cilja prikriva dejanske nosilce stro5kov nege. Nega za zagotavljanje samoohranjevalnih mehanizmov ekosistema mora biti v breme druibe kot celote vsaj toliko 6asa, dokler zunanjih (eksternih)
Diaci: Nega gozdov in kakovost v prihodnosti 125 stroSkov ne bodo krili potroiniki. Podobno je z nego, kjer je glavni poudarek na socialnih ciljih. Nega v klasiinem pomenu besede je predvsem investicija lastnika gozda.
2. Razli0ni delni cilji se med sabo izkljudujejo ali dopolnjujejo. Skupni goznogojitveni cifj tako 2e dolgo ne pomeni ve6 maksimiranja ampak optimiranje.
Hkrati se vedno bolj zavedamo, da tudi pri optimiranju ne moremo vedati iztr2ka preostalih funkcij gozda na racun trajnosti gozda kot ekosistema. Poudariti je potrebno prioritete. Tukaj je razumljivo prvi in najvainej5i cilj trajno neovirano delovanje gozda. Temu morajo biti podrejeni vsi drugi cilji. Zatoje smiselno, da ta cilj izvzamemo iz sistema ciljev in ga postavimo kot pogoj za uresnidevanje vseh drugih ciljev (skica 2).
Skica 2: Ekonomske in socialne potrebe druZbe narekujejo skupen gozdnogojitveni cilj, ki ga je potrebno zaradifiziEnih in biolo5kih omejitev ekosistema, pred
zadetkom uresnidevanja preveriti glede na zmogljivost ekosistema. V primeru neskladja oziroma nepovratnih sprememb gozda kot ekosistema je potrebno skupni cilj korigirati. Tako doseiena vecja stopnja skladnosti med
ekonomskimi in socialnimi potrebami dru2be in zmogljivos$o ekosistema se odraZa v izboljianih moZnostih za ohranjanje trajnosti (prirejeno po
KAUFMANN et al. 1994).
socialna naiela
/
l"*onorrt.
lnesabilnosr
ciUev
Zaradi omenjenih razlogov je jasno, zakajje potrebno diferencirano obravnavati nego gozda, saj bo gozdarska stroka le tako dosegla intenzivno nadgrajujo|o nego na celotnem prostoru Slovenije in ne zgolj izkori6danja na eni strani in upravljanja gozda in gozdnega prostora na drugi strani.
Povedanega ne smemo razumeti v smislu delitve ciljev in s tem posredno tudi nege in gozdov, temved kot postavljanje prioritet. Predvsem je potrebno poudariti nujno minimalno nego, ki zagotavlja nemoteno defovanje ekosistema. Za ta namen so drZavne intervencije najbolj potrebne in smiselne. Temu sledi ves preostali kompleks nege, za katerega zagotavljata sredstva driava oziroma lastnik gozda glede na razmerje med javnim in zasebnim interesom. Podobna razmi5ljanja in re5itve najdemo v zadnjem casu tudi v Svici (WASSER/ FREHNER 1e96).
3 NEGA GOZDOV IN KAKOVOST V PRIHODNOSTI
Kak5en bo torej odnos med kakovostjo (ciljem) in nego gozda v prihodnje v Sloveniji? Preden lahko odgovorimo na zastavljeno vpra5anje, moramo ugotoviti kak5ne so napovedi glede "prodaje" funkcij gozda v prihodnje in kakSne so mo2nosti slovenskih gozdov in gozdarske stroke za doseganje celostne kakovosti.
3.1 Napovedi razvoja trZenja funkcij gozda
Gozdarstvo bo v prihodnje stimulirano za zagotavljanje vseh funkcij gozda, tako okoljetvornih, kot tudi ekonomskih in socialnih. Vendar pocasen razvoj do sedaj obeta zelo dolgotrajen proces na tem podrocju. Zaenkrat lahko 2al ugotavljamo, da vecino stro5kov v zvezi z gozdom, tudi zunanjih (eksternih), pokriva gozdarstvo iz tradicionalnih virov - prodaje kakovostnega lesa. Zaradi tega dejstva ter sonaravne orientacije slovenskega gozdarstva, katere temelj je trajnost goznega ekosistema, predvsem pa zaradi upadanja zanimanja za klasicno nego v zadnjem dasu, se bom v nadaljevanju omejil predvsem na kakovost gozdnih proizvodov v oZjem pomenu besede. Za ilustracijo pomembnosti tega vpraianja naj navedem informacijo, da je na nemSkem trZi5du pri hrastu razmerje med ceno lesa za drva ali furnir do 1:1000 (BECKER 1996b).
Trg lesnih sortimentov se bo v prihodnje po mnenju mnogih strokovnjakov s tega podrocja (GRAMMEL 1995, BECKER 1996b, SCHUETZ 1996) razvijal po eni
strani v smeri visoke kakovosti in ekskluzivnosti sortimentov. Hiter napredek lesne industrije na podroiju lepljenih konstrukcij v zadnjem 6asu pa bo po drugi strani omogoeil tudi razvoj trga v smeri veijih kolidin srednje kvalitete lesa. Pogoj za nastop na razvitih trgih bo sonaravnost proizvodnje.
3.2Kajje kakovost lesa ?
Termin kakovost lesa je zelo generalen in ga je te2ko definirati, saj zajema celo paleto oblik in strukturnih znacilnosti dreves razli6nih vrst in njihovega lesa.
Posamezne znadilnosti kvalitete so odvisne od uporabe in nadatjnje predelave lesa, zalo so posredno odvisne tudi od tehnolo5kega razvqa ter hkrati od sprememb potro5ni5kih navad in modnih smernic (GRAMMEL 1995). Za gojitelja je teZko predvideti razvol tehnologoje v prihodnje, lafle zazanavna so modna
nihanja, kijih pri negi gozda ni smiselno upoStevati. Tako rdece srce pri bukvi, ki danes ne pomeni diskvalifikacije zaradi tehnoloikih lastnosti, pomeni manj5o kakovost, kajti zaradi mode je iskana bela bukovina. S tem v zvezi je znana zgodba o vodji gozdne uprave, ki si je dal iz bukovine z rdedim srcem izdelati privla6no omaro, da bi pripravil trgovce k drugadnem razmi5ljanju. Podobna je zgodba o vraslih grdah pri boru in smreki, saj gre v npr. v Skandinaviji pohi5tvo brez grc zelo te2ko v promet.
Gojitelj se mora osredotoditi na trajno kakovost lesa, ki je v 6asu podvriena manj5im nihanjem (ravna rast, polnolesnost, gostota lesa itn.).
3.3 Kljudni problem klasicne nege
Nara36ajo6i razkorak med rastjo cene delovne ure in stagnirajoEo ceno lesnih sortimentov je v razvitih zahodnih dnavah ter v manj5i meri tudi v Sloveniji kljudni probfem kfasidne nege gozda. Koncepti gojenja gozdov, kot jih uporabljamo danes, so bili razviti v 6asih relativno nizkih stro5kov delovne sile in visokih stroikov transporta. Danes se trg globalizira. Umetno nizki stro5ki transporta ne upo5tevajo eksternih stro5kov zaradi onesnaZevanja okolja. Se bolj kot v pretekfosti pritiskajo na trii56e z nizkimi cenami drLave z velikopovr5inskim gofosednim gospodarjenjem. Gre torej za 5e vedno velike razlike v gospodarjenju in pojmovanju trajnosti. Poleg tega je evropski trg je zaradi pogostih kalamitet iz bli2nje zgodovine prenapolnjen z dolodenimi sortimenti.
arstva in lesarstva, 51
Veliko gozdnih obratov Sirom Evrope je v rdedih Stevilkah. PoloZaj v Sloveniji sicer 5e ni tako zaskrbljujod vendar je zanimivo obravnavati nekaj primerov re5evanja kriznih situacij, ki jih ubira gojenje gozdov v zahodni Evropi, seveda zelo specificno od drZave do dr2ave:
1. Biolo5ka racionalizacija. Termin so razvili v Svici, podobne pristope razvijajo tudi v Franciji in Nemciji. Tega pristopa ne gre zamenjevati s shematskimi in avtomatiziranimi postopki pri negi gozda, ki so ponekod 2e dolgo uveljavljeni (npr. odstanitev vsakega drugega drevesca pri negi go5ce). ldeja biolo5ke racionalizacije zahteva ve0 miselnega dela na racun rocnega in gradi na nacelu naravega avtomatizma in nacelu koncentracije. Razvoj je pripeljal do vse vecjih razlik med visokokvalitetnimi sortimenti na eni in masovno produkcijo na drugi strani, ki je podvrZena stalnem zni2evanju cen.
Intenzivna nega je v tem primeru smiselna le za del populacije, ki ka2e potencial za najvi5jo kvaliteto, preostalemu delu populacije pa namenimo le najnujne5o nego. Pod pojmom naravnega avtomatizma pa razumemo izkori5ianje naravnih mehanizmov samoregulacije (npr. naravno pomlajevanje, razslojevanje, naravne sukcesije itn.). Naravi prepustimo vse, kar se sklada z na5im ciljem. Nekaj primerov: smiselno je pospeSevanje sestojnih zgradb s teksturo in strukturo, ki vsebujejo potencial za diferenciacijo, smiselna je uporaba asociativnih drevesnih vrst, kot so pionirji, ne samo v predkulturi ampak tudi kot primes v sestoju. Teh idej seveda ne gre obravnavati shematsko, ampak prilagojeno konkretnim razmeram (SCHUETZ 1989, 1996, LEDER 1992). Prebiralni gozd z majhnimi izdatki za neposredno nego in velikim dele2em kvalitenih debelih sortimetov je idealen primer biolo5ke racionalizacije. Malopovr5inska tekstura gozda
pomeni vedji dele2 neposredne nege in s tem manj5e izdatke za neposredno nego.
2. Uvajanje mehanizacije pri reddenjih in negi mladovij. Poudarek tej re5itvi dajeta predvsem v Nemcija in Francija, kjer naravne danosti dopuScajo delo
"harvesterjev" (PROELL 1 996, OTT 1996). V Nemdiji so tako ponovno zagotovili rentabilnost redcenj (BECKER 1995a). Drugje, kot npr. v Svici, se postavljajo tak5nemu nacinu racionalizacije, zaradi shematskega pristopa in poenostavljanja po robu (SCHUETZ 1996).
3. OsveS6anje javnosti oziroma potro5nikov. Javnost v nekaterih drZavah ie zavrala izdelke iz poceni tropskega lesa. Vse bolj pogoste so zahteve po prodaji izdelkov iz certificiranega lesa.
3.4 Molnosti slovenskih gozdov in gozdarstva za doseganje celostne kakovosti
Naravne danosti slovenskih gozdov, opravljena nega v preteklosti in organiziranost gozdarske stroke pomenijo naslednje prednosti in posebnosti glede na druge evropske dr2ave glede doseganja celostne kvalitete.
Slovenska gozdna rasti5ca zahtevajo za trajno proizvodnjo visoko biosubstanco.
V primerjavi z Evropo ima Slovenija manj spremenjena rastisda in sestoje.
Dele2 rasti5d listavcev, ki v ekolo5ko zavednej5ih drZavah 2e zamenjujejo tropske drevesne vrste, je naravno visok.
Relativno velik dele2 rasti56, ki zagotavljajo nadpopredno kvafiteto (bukova rasti56a, subalpinska smreka v Afpah, smreka na posebnih rastiSdih visokega krasa, rasti5ca plemenitih listavcev)
Velik deleZ naravnega pomlajevanja. Pomeni sicer nekoliko dalj5o proizvodno dobo, vendar manjtveganja, vedjo stopnjo naravnosti in veQo kvaliteto.
V popredju zadovoljiva negovanost gozdov.
Tradicija sonaravnega malopovr5inskega gospodarjenja z gozdovi.
Gozdarska sluZba pokriva vse gozdove ne glede na lastni5tvo.
Popredne terenske razmere v Sloveniji niso primerne za uporabo zmogljive, vendar okorne mehanizacije, ki se ne more prilagajati posebnostim.
V primerjavi z Evropo trenutno 5e relativno ugodna cena visoko kvalificirane delovne sile.
Navedene znadilnosti slovenskih gozdov in stroke potrjujejo, da je proizvodnja kvalitetega in ekskluzivnega lesa pravilna razvojna usmeritev slovenskega gozdarstva. 2e zdavnaj je dozorelo prepridanje, da skandinavskim drZavam in Avstriji ne moremo konkurirati v masovni proizvodnji lesa. Investicije v nego za kakovost so torej 5e kako smiselne, vendar pa je potrebno nego, kot vsako drugo investicijo ekonomsko upraviditi in zagotoviti skrbno nacrtovanje. Pri tem moramo upoitevati najnove5e izsledke gojenja gozdov iz Evrope in se zavedati, da imamo
zaradi ni2jih rnezd in bolj ohranjenih gozdov 5e precej5no prednost.
130 Zbomik gozdarstva in lesarstva, 5.1
4 SUMMARY
The paper presents a short overview of the history of close-to-nature forestry and of the development of forest tending. lt is underlined that a holistic approach has been a characteristic of Slovenian silviculture for a fong time as work quatity, product quality and forest quality.
These days silviculture has to cope with new tasks and challenges, which require differentiation of silvicultural objectives and therefore priorities of forest tending must be decided. Emphasis should be given to urgent (minimal) forest tending measures.
Product quality is and will remain highly desirable in the future as well, although the classical idea of forest tending is confronted with huge problems due to growing imbalance between labour costs and the price of wood. Industrial countries are searching for new methods, using principles of biological rationalisation and introducing new technologies. Natural conditions of Slovenia's forests, forest tending in the past and the present organisation of forestry entail the following advantages and characteristics in comparison to other European countries:
Slovenian forest sites require high biomass for sustainable forest production.
Compared to Europe, Slovenian forest sites and stands were less changed.
Broadleaved species, which are in ecologically sound countries found instead of tropical species, prevail in Slovenia.
A relatively high proportion of forest sites assures superior timber quality (beech sites, subalpine spruce sites in the Alps, special spruce sites on the Dinaric high karst plateau - spruce from the Draga valley, valuable broadleaved sites).
Natural regeneration is dominant. The production period is longer but the production risk is lower and timber quality better.
The present state of tending can be considered satisfactory.
Traditional small-scale close-to-nature forest management.
Forest Service supervises all forests in Slovenia, private and state-owned.
Average tenain conditions in Slovenia's forests do not allow the use of heavy machinery, which cannot adapt to site peculiarities.
In Slovenia the price of high-qualified manpower is still relatively low in comparison to other European countries.
The above mentioned characteristics of Slovenian forests and forestry suggest that high-quality and exclusive timber production is a future orientation appropriate for Slovenian forestry. lt was a long time ago when the assumption was that Slovenia could not compete with Scandinavian countries or Austria in mass timber production. In Slovenia the investment in tending measures for high-quality timber production is very reasonable, but it has to be economically justified. Such investments must be carefully planned by taking into consideration the latest European silvicultural research results.
5 VIRI
BECKER, G., 1995a. Waldbau und Holzqualitaet. - Forst und Holz 50, 18, 565-569.
BECKER, G., 1995b. Vom Rohstoff zum Produkt - Holzqualitaet als Schluessel zum Vermarktungserfolg. - Forstwiss. Cbl., 11&123.
Anspruechen der Holzindustrie. - Forst und Hofz 50, g, 2SO.
KAUFMANN, M. R. / GRAHAM, R. T. / BoycE Jr., A. D. / MotR, w. H. / pERRy, L. / REYNOLDS, R. T. /BASSETT, R. L. /MEHLHOP,P. IEDMINSTER, C. B. I BLOCK, W. M. / CORN, P.S., 1994. An ecologicat basis for ecosystem ma- nagement. - Fort Collins, CO, Gen. Tech. Rep. RM 246, USDA For. Serv., 24 str.
LEDER, 8., 1992. Weichlaubhoelzer. Verjuengungsoekologie, Jugendwachstum und Bedeutung in Jungbestaenden der Hauptbaumarten Buche und Eiche. - Schriftenr. Forstvenry. Nordr. -Westfalen, 413 str.
LEfBUNDGUT, H., 1984. Die Waldpflege. -Verlag Paul Haupt Bern und Stuttgarl,214 str.
MLINSEK, D., 1994. Der Naturnahe Wladbau Herausforderung. - Der Dauenrald Waldwirtschaft), 1 0, 35-43.
OTT, W., 1996. Forstwirtschaft im Wandel. Waldarbeit und Forsttechnik im Span- nungsfeld von Ertragskrise und Naturorientierung. - Forst und Holz, 51, 283- 288.
PROELL, W., 1996. Forsttechnik fuer naturnahe Waldwirtschaft. - Oesteneichische Forstzeituog, 7, 16-18.
SCHAEDELIN, W., 1942. Die Auslesedurchforstung als Eziehungsbetrieb hochster Wertleistung. - Aufl. 3, Bem und Leipzig, 137 str.
SCHUTZ, J.-Ph., 1986. Carakterisierung des natumahen Waldbaus und Bedarf an wissenschaftlichen Grundlagen. - Schweiz. Z. Forstwes. 137, 8, 747 -760.
SCHUTZ, J.-Ph.,1989. Zum Problem der Konkurenz in Mischbestaenden. - Schweiz. Z.
Forstwes. 140, 1069-1083.
SCHUTZ, J.-Ph., 1996. Bedeutung und Moeglichkeiten der biologischen Rationalisierung im Forstbetrieb. - Schweiz. Z. Forstwes. 147,5, 315-349.
WASSER, B. / FREHNER, M.,1996. Minimale Pflegemassnahmen fuer Waelder mit Schutzfunktion. - Bem, Bundesamt fuer Umwelt, Wald und Landschaft (BUWAL), 235 str.
Sein kognitiver Weg - Eine (Zeitschrift fur naturgemiBe
