Preučevanje Preučevanje hidrogeografskihhidrogeografskihznačilnosti na primeru visokih značilnosti na primeru visokih vodavoda

1 1 Zavod Republike Slovenije za šolstvo

Zavod Republike Slovenije za šolstvo Razvoj predmetnih področij Razvoj predmetnih področij

Program izobraževanj za gimnazijske učitelje splošnih predmetov Program izobraževanj za gimnazijske učitelje splošnih predmetov

Celje, avgust 2013 Celje, avgust 2013

Preu č evanje

Preu č evanje hidrogeografskih hidrogeografskih zna č ilnosti na primeru visokih zna č ilnosti na primeru visokih

voda voda

dr. Peter Frantar dr. Peter Frantar p.frantar@gmail.com p.frantar@gmail.com Komisija za

Komisija za hidrogeografijohidrogeografijo, Zveza geografov Slovenije, Zveza geografov Slovenije Agencija Republike Slovenije za okolje, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Agencija Republike Slovenije za okolje, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Hidrogeografija Hidrogeografija

Hidrologija Hidrologija

Od podatkov prek analiz do ukrepanja Od podatkov prek analiz do ukrepanja

Ukrepi Republike Slovenije Ukrepi Republike Slovenije

Visoke vode Visoke vode

3 3

Voda Voda

Kaj je voda Kaj je voda

Kje je voda Kje je voda

Kdo potrebuje vodo Kdo potrebuje vodo

Naravni vodni krog Naravni vodni krog

Umetni vodni krog Umetni vodni krog

Hidrologija in druge stroke Hidrologija in druge stroke

Kje si danes pil vodo? Kje si danes pil vodo?

Hidrogeografija

Hidrogeografija -- UN za dijake UN za dijake

hidrogeografskihidrogeografski inventar: reke, jezera, morja, mokrišinventar: reke, jezera, morja, mokriščča, hidrološki a, hidrološki pojavi

pojavi

kljuključčne kemijski in fizikalne lastnosti voda ne kemijski in fizikalne lastnosti voda

hidrosfera, kroženje vodehidrosfera, kroženje vode

valovanje in plimovanje valovanje in plimovanje

spoznajo porespoznajo poreččje in njegove elemente, jih vrednotijo z okoljskega je in njegove elemente, jih vrednotijo z okoljskega vidika in pomena za človeka

vidika in pomena za človeka

ugotavljajo odnose med pojaviugotavljajo odnose med pojavi

oskrbovanja z vodo v razlioskrbovanja z vodo v različčnih pokrajinah, celinahnih pokrajinah, celinah

podtalnica, vodna zajetjapodtalnica, vodna zajetja

voda v industriji, hidroelektrarnevoda v industriji, hidroelektrarne

turizem, kopalne vode kakovost tekoturizem, kopalne vode kakovost tekoččih voda ih voda

dodati: KEMIJSKO IN EKOLOŠKO STANJE REK, EKSTREMNI dodati: KEMIJSKO IN EKOLOŠKO STANJE REK, EKSTREMNI HIDROLOŠKI POJAVI, KLIMATSKE SPREMEMBE

HIDROLOŠKI POJAVI, KLIMATSKE SPREMEMBE

5 5

Hidrologija Hidrologija

Hidrološki monitoring in merilna mreža Hidrološki monitoring in merilna mreža M

Meritve eritve A

Analize nalize N

Napovedi apovedi O

Obveš bveš č č anje anje

mano

mano -- špansko: roka špansko: roka Mano

Mano –– reka v zahodni Afrikireka v zahodni Afriki

Najstarejše vodomerne postaje na Slovenskem

Hasberg na Unici (podatki od 1926)

Vrhnika na Ljubljanici (podatki od 1926) Litija na Savi

(podatki od 1895)

Nazarje na Savinji (podatki od 1926)

7 7

Arhivsko gradivo Arhivsko gradivo

Sodobne vodomerne postaje

Sodobne vodomerne postaje

9 9

Hidrološki monitoring površinskih voda Hidrološki monitoring površinskih voda

187 merilnih mest na rekah, jezerih in morju

V.P. Litija

0 50 100 150 200 250 300 350 400 450 500 550 600 650 700

0 500 1000 1500 2000 2500 3000

Pretok (m³/s)

Vodostaj (cm)

Pretočna krivulja

meritve - klasično hidrometrično krilo meritve - ADMP

Q = f (H)

Odnos vodostaj - pretok

ekstrapolacija zgornjega dela krivulje

Q = aH

+ bH

+ cH + d

Segmenti PK št. 47:

Veljavnost:

01.01.2006-07.01.2009

Zacetni H a b c d

86 -0.00012102 0.0539845 -6.16816 242.295 160 2.0499E-05 -0.008348 3.09559 -223.923 300 5.0591E-06 -0.0018502 3.48105 -507.7

11 11

Vzpostavitev on Vzpostavitev on--line line monitoringa površinskih monitoringa površinskih tokov v Tržaškem zalivu, tokov v Tržaškem zalivu, v skupnem sistemu HF v skupnem sistemu HF anten z OGS v Italiji anten z OGS v Italiji

http://poseidon.ogs.trieste.it/codar/RTTosca.html

Spremljanje in napovedovanje parametrov morja

- mareografska postaja Koper - boja Vida v Piranskem zalivu

- analitična in prognostična modelska orodja (tokovanje morja, valovanje,..)

Hidrološki monitoring podzemnih voda

138 merilnih mest na aluvialnih vodonosnikih 16 vodomernih postaj na izvirih

13 13

Kakovost podzemnih voda

Od podatkov do analiz

• izračun osnovnih hidroloških karakteristik - obdobne statistike, povratne dobe,..,

• vodna bilanca, ocene količinskega stanja,

• analize trendov in sprememb hidroloških režimov,

• hidrološke študije,

• analize ekstremnih dogodkov,

• podpora upravljanju z vodami

• podpora prostorskemu načrtovanju:

direktive, uredbe in pravilniki s področja voda - uredba o Qes, ….

15 15

Karta odtoka (1971-2000)

V Sloveniji se količine površinskih voda zmanjšujejo.

Statistično značilni trendi v letni količini padavin (obdobje 1971-2000)

zima pomlad poletje jesen leto

LJUBLJANA 0,4 0,4 0,5 0,2 0,4

CELJE 0,4 0,4 0,5 0,2 0,4

MURSKA SOBOTA 0,3 0,3 0,4 0,1 0,3

NOVO MESTO 0,4 0,4 0,5 0,2 0,4

POSTOJNA 0,2 0,3 0,4 0,1 0,2

BILJE - 0,3 0,5 0,3 0,3

RATEČE 0,2 0,3 0,4 - 0,2

Sprememba temperature zraka na deset- letje (°C/10 let) v obdobju 1950-2010)

0 20 40 60 80 100

Zmanjševanje števila dni s pojavom ledu na Bohinjskem jezeru kot posledica podnebnih sprememb.

Podnebne spremembe

Podnebne spremembe

17 17

Sava, v.p. Litija: srednji in mali letni pretoki

-60 -40 -20 0 20 40 60

1895 1900 1905 1910 1915 1920 1925 1930 1935 1940 1945 1950 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010

Odstopanje pretoka (%)

odst. Qs odst. Qnp 10-letno drseče popvprečje (odst. Qs) 10-letno drseče popvprečje (odst. Qnp)

Sava, v.p. Litija: letni visokovodne konice

-80 -60 -40 -20 0 20 40 60 80 100

1895 1900 1905 1910 1915 1920 1925 1930 1935 1940 1945 1950 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010

Odstopanje pretoka (%)

odst. Qvk 10-letno drseče popvprečje (odst. Qvk)

Vpliv podnebnih sprememb na vodne koli č ine

Upadanje vodnih količin - ni povsod enako!

Vpliv podnebnih sprememb na vodni režim

Zmanjševanje števila preto č nih režimov

pretočni režimi 1961

pretočni režimi 1961––19901990 pretočni režimi 1971pretočni režimi 1971––20002000 alpski snežni režim

alpski snežni režim

alpski snežno

alpski snežno--dežni režimdežni režim alpski visokogorski snežno

alpski visokogorski snežno--dežni dežni režim

režim

alpski sredogorski snežno alpski sredogorski snežno--dežni dežni režim

režim alpski dežnoalpski dežno--snežni režimsnežni režim alpski dežno

alpski dežno--snežni režimsnežni režim dinarsko

dinarsko--alpski dežnoalpski dežno--snežni režimsnežni režim

dinarski dežno

dinarski dežno--snežni režimsnežni režim dinarski dežno

dinarski dežno--snežni režimsnežni režim panonski dežno

panonski dežno--snežni režimsnežni režim panonski dežnopanonski dežno--snežni režimsnežni režim sredozemski dežni režim

sredozemski dežni režim sredozemski dežni režimsredozemski dežni režim

8 5

Savinja - Laško

0,00 0,20 0,40 0,60 0,80 1,00 1,20 1,40 1,60 1,80 2,00

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC

pk7100 pk7180 pk8190 pk9100

Preto č ni režimi 2001-2010

21 21

Preto č ni režimi rek Preto č ni režimi rek

Savinja, Voglajna, Hudinja

Temperaturni režimi – spremembe v prostoru

1975-1990

1991-2005

23 23

Temperaturni režimi

povprečna povprečna letna letna

letno letno nihanje nihanje

minimalno minimalno povprečje povprečje

maksimalno maksimalno povprečje povprečje

alpski

alpski +0,9 +0,9 +0,2 +0,2 +1,7 +1,7 +1,2 +1,2 predalpski

predalpski +0,7 +0,7 +0,5 +0,5 +0,5 +0,5 +0,9 +0,9 sredozemski

sredozemski +1,1 +1,1 +0,3 +0,3 +0,7 +0,7 +1,9 +1,9 panonski

panonski +1,3 +1,3 +1,0 +1,0 +0,7 +0,7 +1,7 +1,7

Sprememba temperature rek v posameznem režimu v obdobju 1991–2005 v primerjavi z obdobjem 1976–1990.

Na č rt upravljanja voda Na č rt upravljanja voda

Kaj je naKaj je naččrt upravljanja voda?rt upravljanja voda?

NaNaččrt upravljanja voda je nacionalni dokument, ki opredeljuje rt upravljanja voda je nacionalni dokument, ki opredeljuje mehanizme za vodenje politike na področju voda in s katerim bomo mehanizme za vodenje politike na področju voda in s katerim bomo dosegli, da bodo vode do opredeljenega leta v Republiki Sloveniji v dosegli, da bodo vode do opredeljenega leta v Republiki Sloveniji v dobrem stanju. Načrti se sprejemajo za šestletna obdobja. V dobrem stanju. Načrti se sprejemajo za šestletna obdobja. V Sloveniji smo s prvim načrtom začeli za obdobje 2009 do 2015.

Sloveniji smo s prvim načrtom začeli za obdobje 2009 do 2015.

NaNaččrt upravljanja voda povezuje okoljske cilje, družbena vprašanja rt upravljanja voda povezuje okoljske cilje, družbena vprašanja in gospodarske dejavnike z vsemi vrstami vodnih teles, rek in jezer, in gospodarske dejavnike z vsemi vrstami vodnih teles, rek in jezer, rečnih ustij in drugih somornic, obalnih morij in podzemnih voda.

rečnih ustij in drugih somornic, obalnih morij in podzemnih voda.

MKO MKO http://www.skrbimozavode.si/http://www.skrbimozavode.si/

Načrt upravljanja voda 2009 Načrt upravljanja voda 2009 -- 2015 2015

Zakoni:Zakoni:

Zakon o vodah Zakon o vodah

Zakon o varstvu okoljaZakon o varstvu okolja

Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja, poglavje 4.3.1. Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja, poglavje 4.3.1.

Nacionalni program upravljanja z vodami Nacionalni program upravljanja z vodami

25 25

NUV NUV

Temeljni ukrepi urejanja Temeljni ukrepi urejanja

Ukrepi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda

Ukrepi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda (U4) Ocena in (U4) Ocena in zmanjšanje poplavne ogroženosti

zmanjšanje poplavne ogroženosti Opozorilna karta poplav v NUV:

Opozorilna karta poplav v NUV:

http://www.arhiv.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocj http://www.arhiv.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocj a/okolje/pdf/vode/nuv/54_poplavna_obmocja_opozorilna_karta_popl a/okolje/pdf/vode/nuv/54_poplavna_obmocja_opozorilna_karta_popl av.jpg

av.jpg

Upoštevanje in izvajanje NUV

Upoštevanje in izvajanje NUV –– zakonodaja in nazakonodaja in naččrtovanje, rtovanje, DPN in OPN

DPN in OPN

http://www.arhiv.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/voda/nacrt_upravljanj http://www.arhiv.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/voda/nacrt_upravljanj a_voda_za_vodni_obmocji_donave_in_jadranskega_morja_2009_2 a_voda_za_vodni_obmocji_donave_in_jadranskega_morja_2009_2 015/nuv_besedilni_in_kartografski_del/

015/nuv_besedilni_in_kartografski_del/

seznamseznam

http://www.izvrs.si/pregledovalnik_vtpv/pregled_ukrepov.php?sklop=vtp http://www.izvrs.si/pregledovalnik_vtpv/pregled_ukrepov.php?sklop=vtp

v&ukrep=temeljni v&ukrep=temeljni

Prostorsko na č rtovanje Prostorsko na č rtovanje

Prostorsko načrtovanje je sestavni del urejanja prostora. Omogoča Prostorsko načrtovanje je sestavni del urejanja prostora. Omogoča skladen prostorski razvoj z obravnavo in usklajevanjem različnih potreb skladen prostorski razvoj z obravnavo in usklajevanjem različnih potreb in interesov razvoja z javnimi koristmi na področjih varstva okolja, in interesov razvoja z javnimi koristmi na področjih varstva okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine, varstva naravnih virov, ohranjanja narave in kulturne dediščine, varstva naravnih virov, obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Država je na področju prostorskega načrtovanja pristojna za določanje Država je na področju prostorskega načrtovanja pristojna za določanje ciljev prostorskega razvoja države, določanje izhodišč in usmeritev za ciljev prostorskega razvoja države, določanje izhodišč in usmeritev za načrtovanje prostorskih ureditev na vseh ravneh, načrtovanje

načrtovanje prostorskih ureditev na vseh ravneh, načrtovanje prostorskih ureditev državnega pomena in za izvajanje nadzora nad prostorskih ureditev državnega pomena in za izvajanje nadzora nad zakonitostjo prostorskega načrtovanja na ravni občin.

zakonitostjo prostorskega načrtovanja na ravni občin.

Občina je na področju prostorskega načrtovanja pristojna za določanje Občina je na področju prostorskega načrtovanja pristojna za določanje ciljev in izhodišč prostorskega razvoja občine, določanje rabe prostora ciljev in izhodišč prostorskega razvoja občine, določanje rabe prostora in pogojev za umeščanje posegov v prostor in načrtovanje prostorskih in pogojev za umeščanje posegov v prostor in načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena.

ureditev lokalnega pomena.

http://www.arhiv.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/prostorski_nacrti/

http://www.arhiv.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/prostorski_nacrti/

27 27

VVO poplave

zavarovana obm.

pristanišča in plovne

poti

ekološko stanje

29 29

prihodnji infra. objekti

Vodna oskrba v Sloveniji

Vodarna Kleče v Ljubljani

Skupaj letno načrpamo 870 milijonov m³ vode za javni vodo oskrbni sistem.

2% 4%

94%

površinske vode bogatenje podtalnice podzemne vode

31 31

MKO Eionet

EIONETEIONET--SI je informacijsko in komunikacijsko omrežje za poroSI je informacijsko in komunikacijsko omrežje za poroččanje anje o okolju, vzpostavljeno po zgledu Evropske agencije za okolje in je o okolju, vzpostavljeno po zgledu Evropske agencije za okolje in je del omrežja EIONET. Omogoča zbiranje podatkov o okolju na ravni del omrežja EIONET. Omogoča zbiranje podatkov o okolju na ravni države in posredovanje le teh v podporo političnim odločitvam ter države in posredovanje le teh v podporo političnim odločitvam ter slovenski in evropski javnosti.

slovenski in evropski javnosti.

EIONET (European Environment Information and Observation EIONET (European Environment Information and Observation Network) je vzpostavila Evropska agencija za okolje (EEA) z Network) je vzpostavila Evropska agencija za okolje (EEA) z namenom zagotavljanja primerljivih okoljskih podatkov in informacij namenom zagotavljanja primerljivih okoljskih podatkov in informacij Evropski komisiji in javnosti.

Evropski komisiji in javnosti.

http://nfphttp://nfp--si.eionet.europa.eu/Eionetsi.eionet.europa.eu/Eionet--SI/HTML_Page1084790938SI/HTML_Page1084790938 Viri podatkov o vodah

Viri podatkov o vodah http://nfp

http://nfp--si.eionet.europa.eu:8980/Public/irc/eionetsi.eionet.europa.eu:8980/Public/irc/eionet--

circle/javna/library?l=/sodelovanje_organizacija/viri_podatkov_voda circle/javna/library?l=/sodelovanje_organizacija/viri_podatkov_voda h&vm=detailed&sb=Title

h&vm=detailed&sb=Title

Vodni datumi Vodni datumi

2. februar:

2. februar: Svetovni dan mokriš Svetovni dan mokriš č č 22. marec:

22. marec: Svetovni dan voda Svetovni dan voda 23. marec:

23. marec: Svetovni meteorološki dan Svetovni meteorološki dan 22. april:

22. april: Dan zemlje Dan zemlje 22. maj:

22. maj: Dan biotske raznovrstnosti Dan biotske raznovrstnosti 24. maj:

24. maj: Evropski dan parkov Evropski dan parkov 1. junij:

1. junij: Dan Save Dan Save 5. junij:

5. junij: Svetovni dan okolja Svetovni dan okolja 29. junij:

29. junij: Dan Donave Dan Donave Zadnja nedelja v juliju:

Zadnja nedelja v juliju: Mednarodni dan barij Mednarodni dan barij 25. september:

25. september: Dan sredozemske obale Dan sredozemske obale 4. oktober:

4. oktober: Svetovni dan varstva živali Svetovni dan varstva živali 15. oktober:

15. oktober: Dan So Dan So č č e e

33 33

Poplave so naravni pojav in č lovek bi moral svoje življenje prilagajati temu pojavu.

Poplave lahko predvidimo in se nanje pripravimo, ne moremo pa jih prepre č iti.

Storiti moramo vse, da se izognemo še hujšemu poplavljanju zaradi č lovekovih posegov v prostor in da zmanjšamo ogroženost ljudi in premoženja.

Poplava – visoka voda

Poplava

Poplava je zaje začčasno prekritje zemljišasno prekritje zemljiščča z vodo, ki obia z vodo, ki običčajno ni prekrito z ajno ni prekrito z vodo.

vodo.

Poplave so ene izmed prevladujoPoplave so ene izmed prevladujoččih naravnogeografskih ih naravnogeografskih preoblikovalcev pokrajine v ravninsko

preoblikovalcev pokrajine v ravninsko--nižinskih predelih in neposredno nižinskih predelih in neposredno vplivajo na namembnost prostora in rabo tal.

vplivajo na namembnost prostora in rabo tal.

Vzroki poplav: moVzroki poplav: moččne padavine, taljenje snega in ledu, dvig podtalnice, ne padavine, taljenje snega in ledu, dvig podtalnice, plimovanje, nevihte, orkani, monsun, cunami; zajezitve in porušitve plimovanje, nevihte, orkani, monsun, cunami; zajezitve in porušitve

Glede na obmoGlede na območčja pojavljanja ja pojavljanja v Sloveniji ločimo:

v Sloveniji ločimo:

hudourniške poplave, hudourniške poplave, nižinske poplave, nižinske poplave,

poplave na kraških poljih, poplave na kraških poljih, morske poplave.

morske poplave.

Ljubljana Vič, 2010 Ljubljana Vič, 2010

35 35

Ukrepi za varstvo pred poplavami

- posredni ali neposredni ukrepi:

- pogozdovanje - obalni zidovi ali nasipi - zadrževalniki

- poplavne zapornice

- upravljanje z vodami in prostorom

http://wodumedia.com/venice-underwater/a-man-walks-on-a-flooded-quay-of-venice-on-december-1-2008-andrea-pattaroafp-photoafpgetty-images/

http://www.i-italy.org/node/11150

Oosterscheldekering, največji jez v okviru sistema Delta Works

na Nizozemskem

Kanaliziran vodotok

37 37

Poplave ob monsunskem deževju Poplave ob monsunskem deževju

August 3, 2013 Afghanistan — Heavy rains swept across eastern Afghanistan, leveling homes and killing at least 58 people in five provinces, while an estimated 30 others remain missing. People were killed in a remote and mountainous area.

Flash floods are common in those provinces and all are fed by rivers that eventually intersect in Nangarhar

Rains quickly can weaken the structures of the mud-walled homes that dot the countryside in Afghanistan, causing the buildings to collapse during heavy downpours.

In neighboring Pakistan on Saturday, the same storm system brought heavy rains that caused more than 100 homes to collapse and killing at least 14 people.

China Flood Update: More than 200 Dead or Missing (20/8/2013)

…

Poplave

Poplave -- Svet Svet

Evropa: največja: Srednja in V Evropa 1985, 700.000 km² bližnja katastrofalna Longarone 1963, 1450 žrtev, preliv na jezu -geološke mega-poplave so praviloma posledica nemeteoroloških dejavnikov

-eno poplavno najbolj ogroženih območij je JV Azija

Geografski obzornik 2008: Frantar, Poplave…

http://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_obzornik/go_2008_3.pdf http://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_obzornik/go_2008_4.pdf

lokacija

lokacija ččasas Qvk v m3/sQvk v m3/s vzrokvzrok Altaj, Rusija

Altaj, Rusija pozni pleistocenpozni pleistocen 18.000.00018.000.000 porušitev ledenega jezuporušitev ledenega jezu Missoula, SZ ZDA

Missoula, SZ ZDA pozni pleistocenpozni pleistocen 17.000.00017.000.000 porušitev ledenega jezuporušitev ledenega jezu Jökulsa, Islandija

Jökulsa, Islandija zgodnji holocenzgodnji holocen 700,000700,000 podledeniški izbruh vulkanapodledeniški izbruh vulkana reka Ind, Pakistan

reka Ind, Pakistan 18411841 540,000540,000 porušitev zemelj jezu (Qs: 2.500)porušitev zemelj jezu (Qs: 2.500) reka Amazonka, Brazilija

reka Amazonka, Brazilija 19531953 370,000370,000 dež (Qs: 176.000)dež (Qs: 176.000) reka Lena, Rusija

reka Lena, Rusija 19671967 190,000190,000 iceice--jamjam, taljenje snega (Qs: 16.700), taljenje snega (Qs: 16.700) reka Jangce, Kitajska

reka Jangce, Kitajska 18701870 110,000110,000 dež (Qs: 28.500)dež (Qs: 28.500) Russlov fjord

Russlov fjord 19861986 105,000105,000 porušitev ledenega jezuporušitev ledenega jezu

39 39

Svetovne katastrofalne poplave

Smrtne žrtve Vzrok Območje Datum

več kot 100.000 poplava na dan sv. Feliksa, plimni val Nizozemska 1530 900.000–

2.000.000 poplava Rumene reke(Huang He) Kitajska 1887 100.000 poplava reke Jangce(Chang Jiang) Kitajska 1911 2.500.000–

3.700.000^[31]

poplave reke Jangce(Chang Jiang) v

osrednji Kitajski Kitajska 1931

145.000 poplava reke Jangce(Chang Jiang) Kitajska 1935 500.000–700.000 poplava reke Rumene reke(Huang He) Kitajska 1938 100.000 poplava v delti Rdeče reke Severni Vietnam 1971

231.000

zrušitev dveh jezov hidroelektrarn Banqiaoin Shimantan, posledica tajfuna Nina, je povzročilo približno 86.000 smrtnih žrtev zaradi poplav in še 145.000 umrlih zaradi posledic bolezni

Kitajska 1975

230.000 cunami v Indijskem oceanu Indonezija 2004

Poplave zaradi podnebnih sprememb ?

izpostavljeno: dvig morske gladine

Najbolj ogrožena mesta in stroški na leto do 2050 (dvig 20-50 cm):

- Guangzhou (13 mrd. €) http://goo.gl/maps/0bJkI - Mumbai

- Miami, NY, Boston

41 41

Poplave Donave in Labe junij 2013 Poplave Donave in Labe junij 2013

Konec maja in v začetku junija je po dolgotrajnem ciklonalnem vremenu fronta na severno stran Alp prinesla obilo dežja. Marsikje je padla dvomesečna količina padavin.

Prizadete so bile vse države od Švice, Nemčije, Avstrije do Češke in Poljske.

Izpostavljeno:

Donava

Mesto Passau na sotočju Inn/Donava/Ilz. Največ je prispeval Inn - Inna je bilo okrog 7000 m3/s, Donave okrog 2500 m3/s, 4.6. je bil presežen zgodovinski vodostaj iz leta 1501. Dolvodne poplave – Dunaj, Slovaška, Madžarska, Srbija,... Vrh poplavnega vala doseže delto 29/6, vendar je v Romuniji val že popolnoma „zravnan”...

Laba

Poplavljena je bila Praga, Dresden je dosegel višek 6.6. Sledile so poplave dolvodno v mestih Magdeburg, kjer je bil rekordni vodostaj presežen za 80 cm! Poplavni val je v Magdeburgu dolg 40 km. Vrh poplavnega vala doseže Hamburg 12. junija.

Poleg omenjenih rek so poplavljali tudi pritoki!

Poplave Donave in Labe junij 2013

Poplave Donave in Labe junij 2013

43 43

Poplave Donave in Labe junij 2013 Poplave Donave in Labe junij 2013

3 dan

Poplave Slovenija Poplave Slovenija

leto

leto glavne poplavne reke, poplavljena obmoglavne poplavne reke, poplavljena območčja in poplavljena mestaja in poplavljena mesta 1550, 1672

1550, 1672 Celje in okolicaCelje in okolica 1851

1851 Drava v Dravski dolini ter na Dravskem polju, Notranjska, Maribor, PtujDrava v Dravski dolini ter na Dravskem polju, Notranjska, Maribor, Ptuj nov. 1901

nov. 1901 Idrijca, Sava Bohinjka, Krka in Savinja s pritoki, Ljubljanica na Barju,CeljeIdrijca, Sava Bohinjka, Krka in Savinja s pritoki, Ljubljanica na Barju,Celje maj 1910

maj 1910 ŠtajerskaŠtajerska nov. 1923

nov. 1923 SoSočča, Sava, Savinja, Krkaa, Sava, Savinja, Krka nov. 1925

nov. 1925 Voglajna, Savinja, Drava, Mura, Celje, Maribor, M. Sobota, LjutomerVoglajna, Savinja, Drava, Mura, Celje, Maribor, M. Sobota, Ljutomer avg. 1926

avg. 1926 Voglajna in Savinja, Drava, Mislinja, potoki s Pohorja in Kozjanskega, GradašVoglajna in Savinja, Drava, Mislinja, potoki s Pohorja in Kozjanskega, Gradašččica, Sora, Idrijsko, Celje, ica, Sora, Idrijsko, Celje, Ljubljana

Ljubljana avg. 1933

avg. 1933 Spodnja Krka, spodnja Sava, Ljubljansko Barje, Notranjska,,Celjska kotlinaSpodnja Krka, spodnja Sava, Ljubljansko Barje, Notranjska,,Celjska kotlina jun. 1954

jun. 1954 Krško, CeljeKrško, Celje jul. 1972

jul. 1972 Ledava, ŠLedava, Šččavnica, Pomurje, Murska Sobota avnica, Pomurje, Murska Sobota nov. 1990

nov. 1990 Sora, Kamniška Bistrica, Savinja s pritoki, srednja in spodnja Sava s pritoki, CeljeSora, Kamniška Bistrica, Savinja s pritoki, srednja in spodnja Sava s pritoki, Celje

nov. 1998

nov. 1998 SoSočča, Sora, pritoki Kamniške Bistrice, Savinja, Krka, Dravinja, Drava, ves zahodni in severni del Slovenije, a, Sora, pritoki Kamniške Bistrice, Savinja, Krka, Dravinja, Drava, ves zahodni in severni del Slovenije, Železniki, Celje, Laško

Železniki, Celje, Laško nov. 2000

nov. 2000 dolgotrajne visoke vode v vsej Slovenijidolgotrajne visoke vode v vsej Sloveniji avg. 2005

avg. 2005 Mura, Sava, jugovzhodna in vzhodna Slovenija, PosavjeMura, Sava, jugovzhodna in vzhodna Slovenija, Posavje sep. 2007

sep. 2007 Selška Sora, Pšata in Savinja s pritoki, Spodnja Savinjska dolina, Železniki, Selška Sora, Pšata in Savinja s pritoki, Spodnja Savinjska dolina, Železniki, sep. 2010

sep. 2010 Ljubljanica, Krka, Savinja, Sora, Dragonja, KolpaLjubljanica, Krka, Savinja, Sora, Dragonja, Kolpa nov. 2012

nov. 2012 DravaDrava

45 45 Savinja v. p. Laško

0 200 400 600 800 1000 1200 1400 1600

18.9.2007 19.9.2007 20.9.2007 21.9.2007

pretok [m3/s]

0

5

10

15

20

25

30

padavine [mm]

Celje-padavine hidrogram vQvk sQs

Savinja 2007 Savinja 2007

Ozaveš č anje javnosti o sobivanju s poplavami

47 47

• regresijski modeli

• propagacija

• konceptualni modeli (HEC-1,HBV, MIKE11)

• EFAS (European Flood Forecast System) http://www.efas.eu/

Kolpa Radenci

V = 13.696x

I = 0.0003x3 - 0.0425x2 + 4.9128x - 159.34 II = 0.0003x³ - 0.0329x² + 6.1372x - 120.87 III = 0.0001x3 - 0.0014x2 + 6.5357x - 68.851 IV = 5E-05x³ + 0.0219x² + 7.678x - 29.504

0 200 400 600 800 1000 1200

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130 140 150

Bruto padavine [mm]

∆Q [m3/s]

Pneto (Q0<17m3/s)Pneto (17m3/<Q0<53m3/s)Pneto (53m3/s<Q0<160m3/s)Pneto (160m3/s<Q0) I II III IV c=1

V

Od analiz do napovedovanja

stanje prognoza

Sistem za napovedovanje hidroloških razmer

49 49

Stopnja vremenske ogroženosti po kriterijih Meteoalarm

Opozarjanje in obveš č anje v č asu izrednih dogodkov

HIDROALARM

Pomembno je ozaveš č anje o nevarnosti poplav

Akcija “Mo č voda” – nameš č anje opozorilnih tablic

51 51

Poplavna direktiva Poplavna direktiva

Določitev območij pomembnega vpliva poplav

V letu 2007 na EU nivoju usklajena in sprejeta poplavna direktiva, ki predstavlja dokument, s katerim se znotraj Evropske skupnosti postavlja skupen okvir za oceno in obvladovanje poplavne ogroženosti s ciljem zmanjševanja škodljivih posledic poplav na zdravje ljudi, okolje, kulturno dediščino in gospodarske dejavnosti.

Poplavna direktiva je že prenesena v slovenski pravni red z naslednjimi predpisi:

- Zakon o vodah iz leta 2008 (Uradni list RS, št. 57/08),

- Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Uradni list RS, št. 60/07),

- Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08 – v nadaljevanju: poplavna uredba) - Uredba o vsebini in načinu priprave podrobnejšega načrta zmanjševanja

ogroženosti pred poplavami (Uradni list RS, št. 07/10).

RS je določila območja pomembnega vpliva poplav. Za ta območja pomembnega vpliva poplav bodo do konca leta 2013 pripravljene karte poplavne nevarnosti in ogroženosti, s katerimi bomo podrobneje analizirali in ovrednotili dejansko poplavno nevarnost in ogroženost na teh območjih.

Do konca leta 2015 pa bodo za reševanje poplavne ogroženosti na teh območjih pripravljeni načrti za zmanjševanje poplavne ogroženosti.

Izvajanje poplavne direktive Izvajanje poplavne direktive

Poplavna direktiva od vseh držav članic na območju EU zahteva, da se razmišljanje v smislu ukrepanja na tem področju premakne od

zagotavljanja poplavne varnosti v smer proti zavedanju, da poplave so in bodo naravni pojav, ki se ga ne da preprečiti, da pa jih je do

določene mere možno obvladati in se nanje tudi čim bolj učinkovito pripraviti.

Uspešno delovanje v tej smeri ne vključuje samo izvajanja gradbenih ukrepov kot so gradnja protipoplavnih ureditev oz. objektov, temveč tam, kjer je to mogoče, tudi izvajanje predvsem ti. negradbenih ukrepov, med katere sodi aktivno spodbujanje ogroženih, da svoje premoženje individualno zavarujejo tudi za te primere nevarnosti ali pa tudi bolj aktivno varovanje razlivnih površin voda in omejevanje vnosa dodatnega škodnega potenciala na poplavna območja v procesih prostorskega načrtovanja, umeščanja objektov v prostor in graditve objektov.

Na območjih pomembnega vpliva poplav bo v prihodnje vezanih čim več aktivnosti in odločitev v sistemu načrtovanja in izvajanja upravljanja z vodami.

53 53

Obmo č ja pomembnega vpliva poplav Obmo č ja pomembnega vpliva poplav

Naraš č anje števila izrednih hidroloških dogodkov

Leta z obsežnejšimi poplavami v Sloveniji

Obsežnejše poplave

1923 1926 1929 1932 1935 1938 1941 1944 1947 1950 1953 1956 1959 1962 1965 1968 1971 1974 1977 1980 1983 1986 1989 1992 1995 1998 2001 2004 2007 2010

Število in trend pojavov visokih voda na slovenskih rekah

10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Število visokovodnih primerov

Ko pretoki rek presežejo opozorilne poplavne vrednosti:

v povprečju 49 VV primerov / leto

Toča, močan veter, suše in poplave povzročijo 70 % škode vseh elementarnih nesreč.

Poplave povzročijo izjemno visok delež celotne škode - v svetu približno tretjino.

55 55

Poplave 18. septembra 2007: Sora, Savinja Poplave 18. septembra 2007: Sora, Savinja

0 200 400 600 800 1000 1200 1400 1600

4.11.1998 0:00 5.11.1998 0:00 6.11.1998 0:00 7.11.1998 0:00 8.11.1998 0:00 9.11.1998 0:00 10.11.1998 0:00 11.11.1998 0:00 čas

pretok v m3/s

Krka Podbočje

Savinja / Krka

Savinja / Krka

57 57

Uporaba “novih”

Uporaba “novih”

virov pri virov pri

preu č evanju preu č evanju poplav

poplav -- primer primer Drava 2012 Drava 2012

Poplave Drave Poplave Drave

Youtube, GE, fotografije

https://www.youtube.com/watch?NR=1

&v=tUqqHrAF1iE&feature=endscreen

59 59

Poplave Drave Poplave Drave

Zemljevidi in posnetki kot viri za analizo…

Poplave Drave Poplave Drave

Zemljevidi in posnetki kot viri za analizo…

61 61

Poplave Drave Poplave Drave

http://www.arso.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Poplave%205.%20-%206.%20november%202012.pdf

Vodomerne postaje v bližini Celja

Vodomerne postaje v bližini Celja

63 63

Zna č ilni pretoki Zna č ilni pretoki

SIF VP 81-10 Qnk Qnp Qs Qvp Qvk

n ^2,84

3,07

6140 Savinja Celje s ^{5,40 5,77}

30,0

v ^{8,98 9,49 40,4 779}

1208

n ^0,10

0,11

6720 Voglajna Celje s ^{0,26 0,28}

3,20

v ^{0,58 0,58 4,37 94,6}

118

n ^0,07

0,11

6790 Hudinja Škofja vas s ^{0,39 0,46}

2,25

v ^{0,89 0,99 3,38 70,2}

173

Zna č ilni pretoki Zna č ilni pretoki

reka kraj Qs

Sava Č atež 284

Mura G. Radgona 156

Drava Borl 290

So č a Solkan 92

Sava Sr. Mitrovica 1.564

Donava Pan č evo 5.321

Donava Silistra 6.157 pred delto

Ren Rees 2.258 S Nem č ija

Nil Asuan 2.757

Bramaputra Bahadurabad 21.880

Yangtze Datong 28.535

Lena Stolb 15.354 ob izlivu

65 65

Vodomerne postaje v bližini Celja Vodomerne postaje v bližini Celja

Ocena pretoka Ocena pretoka

vodostaj na vodomerni postaji pretočna krivulja primer za VP 6140 Celje Savinja

67 67

Poplavna obmo č ja in poplavni dogodki Poplavna obmo č ja in poplavni dogodki

Poplavna obmo č ja

Poplavna obmo č ja

69 69

Obseg poplav 2007 Obseg poplav 2007

http://gis.arso.gov.si/atlasokolja http://gis.arso.gov.si/atlasokolja

Obseg poplav 1998 Obseg poplav 1998

http://gis.arso.gov.si/atlasokolja

http://gis.arso.gov.si/atlasokolja

71 71

Vodna zajetja v okolici Celja Vodna zajetja v okolici Celja

Srednji letni pretoki na Savinji v Celju (6140) Srednji letni pretoki na Savinji v Celju (6140)

10 20 30 40 50 60 70

0 5 10 15 20 25 30 35 40 45

73 73

Najmanjši letni pretoki (

Najmanjši letni pretoki (Qnp Qnp) na Savinji v Celju ) na Savinji v Celju (6140)

(6140)

0 200 400 600 800 1000 1200 1400

1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

0 2 4 6 8 10 12

1973 1975

1977 1979

1981 1983

1985 1987

1989 1991

1993 1995

2002 2004

2006 2008

2010

Najvišji letni pretoki na Savinji v Celju (6140) Najvišji letni pretoki na Savinji v Celju (6140)

200 400 600 800 1000 1200 1400

0 200 400 600 800 1000 1200 1400

Prerez profila 20/3/2013 Prerez profila 20/3/2013

Izvajanje meritev

Izvajanje meritev

77 77

• Sodobna družba je kljub napredni tehnologiji zelo ranljiva.

• Podnebne spremembe bodo vplivale na gospodarstvo, kmetijstvo, energetiko, promet, turizem, zdravstvo.

• Nujno je prilagajanje podnebnim spremembam.

• Potrebno je informiranje in ozaveščanje javnosti o podnebnih spremembah, njihovih učinkih ter o načinih, kako jih omiliti.

• Z namenom zmanjševanja ogroženosti pred vremenskimi ujmami in škodljivim delovanjem voda razvijamo sistem zgodnjega opozarjanja na izjemne dogodke.

Kako naprej, kaj narediti, kako ukrepati?

• Bodi aktiven. Bodi pripravljen. Upoštevaj zakonitosti narave. Sporoči poplavo.

Zaš č ita pred poplavo Zaš č ita pred poplavo

Zavedati se moramo, Zavedati se moramo, da popolne zaš da popolne zaš č č ite pred vodno ite pred vodno ujmo ni

ujmo ni. .

Poplave so Poplave so naravni pojav naravni pojav in in č č lovek bi moral svoje lovek bi moral svoje življenje prilagajati temu pojavu.

življenje prilagajati temu pojavu.

Poplave lahko Poplave lahko predvidimo predvidimo in se nanje in se nanje pripravimo pripravimo, , ne ne moremo pa jih prepre č iti

moremo pa jih prepre č iti. .

Storiti moramo vse, da se i Storiti moramo vse, da se izognemo zognemo še hujšemu še hujšemu poplavljanju zaradi č lovekovih posegov v prostor in da poplavljanju zaradi č lovekovih posegov v prostor in da zmanjšamo

zmanjšamo ogroženost ljudi ogroženost ljudi in premoženja. in premoženja.

Prebivalstvo se mora zavedati možnih in dejanskih Prebivalstvo se mora zavedati možnih in dejanskih nevarnosti ter sprejemati preventivne

nevarnosti ter sprejemati preventivne ukrepe ukrepe..

79 79

priprava in zavarovanje pred nevarnostmi ter priprava in zavarovanje pred nevarnostmi ter posledicami poplav

posledicami poplav – – kaj lahko storim sam kaj lahko storim sam

bohinj bohinj 2007 2007

železniki 2007 železniki 2007

sporo sporo č č i poplavo i poplavo – – geopedija geopedija

http://www.geopedia.si/lite.jsp#T3613_x557340_y1 http://www.geopedia.si/lite.jsp#T3613_x557340_y1

49476_s14_b4 49476_s14_b4

Strokovne zbornice in združenja

Država

Izobraževalne in raziskovalne organizacije Izvajalci gospodarskih

javnih služb

Gospodarske družbe

Občine

Civilne iniciative

DELEŽNIKI

DELEŽNIKI

81 81

ZMANJŠANJE TVEGANJA:

ZMANJŠANJE TVEGANJA:

z verifikacijo cilja zagotavljanja vodnih koli z verifikacijo cilja zagotavljanja vodnih koli č č in v in v NUV, ki so neposredno povezani s cilji iz OP NUV, ki so neposredno povezani s cilji iz OP oskrbe s pitno vodo (Pomurje, Obala in Kras), oskrbe s pitno vodo (Pomurje, Obala in Kras),

z obsežnim in pravo z obsežnim in pravo č č asnim sektorskim ter asnim sektorskim ter medsektorskim

medsektorskim usklajevanjem (komunikacijski usklajevanjem (komunikacijski na č rt, dostop do informacij NUV),

na č rt, dostop do informacij NUV),

z integriranjem izvajanja programov in javnih z integriranjem izvajanja programov in javnih služb na regijski ravni in

služb na regijski ravni in

z izpolnjevanjem pri z izpolnjevanjem pri č č akovanj in priložnosti za akovanj in priložnosti za sodelovanje.

sodelovanje.

Aktivnost

Aktivnost RokRok

Delovni programi in urnik izvajanja nalog za pripravo NUV 2015 Delovni programi in urnik izvajanja nalog za pripravo NUV 2015 –– 2021

2021

Sep. 2013 Sep. 2013 Pregled in posodobitev analiz (strokovne osnove NUV in PU NUV)

Pregled in posodobitev analiz (strokovne osnove NUV in PU NUV) -- Pregled in posodobitev analiz znaPregled in posodobitev analiz značčilnosti vodnih obmoilnosti vodnih območčjiji

--Pregledov vplivov Pregledov vplivov ččlovekovega delovanja na okolje lovekovega delovanja na okolje -- izvedba analize izvedba analize obremenitev in vplivov

obremenitev in vplivov --Ekonomske analiza rabe vodeEkonomske analiza rabe vode

dec 2013 dec 2013

Pregled in objava pomembnih zadev upravljanja voda na vodnih Pregled in objava pomembnih zadev upravljanja voda na vodnih območjih

območjih

dec. 2013 dec. 2013 Objava stanja voda

Objava stanja voda Jun. 2014Jun. 2014

Priprava osnutek NUV in PU NUV (skladno z načeli SMART) Priprava osnutek NUV in PU NUV (skladno z načeli SMART) --Medresorsko usklajevanje Medresorsko usklajevanje

--ZaZaččetek 6 meseetek 6 meseččnega posvetovanja z javnostjonega posvetovanja z javnostjo

22.12.2014 22.12.2014

Sprejem in objava NUV in PU NUV (skladno z načeli SMART)

Sprejem in objava NUV in PU NUV (skladno z načeli SMART) 22.12.201522.12.2015

OKVIRNI Č ASOVNI POTEK NUV

OKVIRNI Č ASOVNI POTEK NUV

83 83

Zaklju č ek Zaklju č ek

Meritve v svetu in v Sloveniji kažejo, da se ozra Meritve v svetu in v Sloveniji kažejo, da se ozra č č je pri je pri tleh segreva, kar vpliva na spremembe v vodnem tleh segreva, kar vpliva na spremembe v vodnem ciklu. Trend podnebnih sprememb s posledicami se ciklu. Trend podnebnih sprememb s posledicami se bo nadaljeval v prihodnosti.

bo nadaljeval v prihodnosti.

Nedvomno je gospodarska škoda, ki jo povodni Nedvomno je gospodarska škoda, ki jo povodni

povzro č ajo v zadnjem č asu, ve č ja kot v preteklosti, povzro č ajo v zadnjem č asu, ve č ja kot v preteklosti, saj se je urbanizacija zlasti na poplavnih obmo č jih v saj se je urbanizacija zlasti na poplavnih obmo č jih v zadnjih desetletjih mo č no pove č ala.

zadnjih desetletjih mo č no pove č ala.

Vsak posameznik se mora kljub vsemu zavedati, da je Vsak posameznik se mora kljub vsemu zavedati, da je poplava naravni pojav, ki ga lahko predvidimo in poplava naravni pojav, ki ga lahko predvidimo in pred njim zaš č itimo sebe in druge.

pred njim zaš č itimo sebe in druge.

85 85

Sporo č i poplavo Sporo č i poplavo

http://www.geopedia.si/lite.jsp#T3613_x557340_y149476_s14_b4

Zaklju č ki Zaklju č ki

V

Visoke vode so naravni pojav isoke vode so naravni pojav O

Opazovanje in poznavanje pokrajine pazovanje in poznavanje pokrajine D

Dobro in premišljeno na obro in premišljeno na č č rtovanje, upravljanje rtovanje, upravljanje A

Aktivno vklju ktivno vklju č č evanje evanje – – Sporo Sporo č č i poplavo, NUV i poplavo, NUV

87 87

Predlogi komisije Predlogi komisije

• internet ponuja nešteto novih informacij

• sporo č i poplavo – baza poplav

• seminarske naloge

• v primeru vprašanj ali pomo č i se lahko obrnete na č lane komisije direktno, preko emaila ali pa preko ZRSŠ.

p.frantar@gmail.com

KHG KHG -- Komisija za Komisija za hidrogeografijo hidrogeografijo http://zgs.zrc

http://zgs.zrc--sazu.si/sl sazu.si/sl--

si/zveza/organizveze/komisijazahidrogeografijo.aspx si/zveza/organizveze/komisijazahidrogeografijo.aspx

ARSO ARSO – – Agencija RS za okolje Agencija RS za okolje http://www.arso.gov.si/

http://www.arso.gov.si/

MKO MKO – – Ministrsvo Ministrsvo za kmetijstvo in okolje za kmetijstvo in okolje http://www.mko.gov.si/

http://www.mko.gov.si/

^{ZRSŠ ZRSŠ} -- Zavod Republike Slovenije za šolstvo Zavod Republike Slovenije za šolstvo http://www.zrss.si/

http://www.zrss.si/

89 89

voda je življenje

hvala

hvala