Drugostopenjski magistrski študijski program specialna in rehabilitacijska pedagogika, posebne razvojne in učne težave
Eva Krampl
ZAPOSLOVANJE OSEB Z ZMERNIMI MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU
Magistrsko delo
Mentorica: doc. dr. Erna Žgur
Ljubljana, 2017
Najprej se iskreno zahvaljujem mentorici doc. dr. Erni Žgur za poglobljeno strokovno usmerjanje, prijazne motivirajoče besede, potrpežljivost in trud. Hvala, da ste si vedno vzeli čas zame in mi pomagali premagati marsikateri izziv. Sodelovanje z vami mi je bilo v veliko veselje.
Za pomoč pri izdelavi magistrskega dela se zahvaljujem tudi dr. Alenki Brezavšček.
Draga oči in mami, najlepša hvala za vse. Hvala, ker mi že vse življenje stojita ob strani in predstavljata varni pristan, kamor se vedno lahko obrnem. Hvala, ker verjameta vame, me podpirata in me z ljubeznijo spodbujata, da se pogumno soočam z vstopanjem v svet odraslih.
Hvala tudi vama, Rok in Lea, da sta me bodrila in me v težkih trenutkih vedno spravila v boljšo voljo.
Hvala, mama Vika in ata Niko.
Hvala Vita, da si mi stala ob strani in mi svetovala pri pisanju magistrskega dela.
Posebna zahvala je namenjena tebi, dragi Luka, da si prenašal mojo živčnost, me vedno znal pomiriti, motivirati in usmeriti ter mi z veseljem priskočil na pomoč, četudi so moja vprašanja segala svetlobna leta stran od tebi znanih tem. Hvala, da si verjel vame, brez tebe mi ne bi uspelo.
Zahvaljujem se tudi vsem udeležencem anketiranja ter vsem, ki ste kakorkoli drugače prispevali k dokončanju mojega magistrskega dela.
IZJAVA
Spodaj podpisana Eva Krampl izjavljam, da je magistrsko delo z naslovom Zaposlovanje oseb z zmernimi motnjami v duševnem razvoju, ki sem ga izdelala pod mentorstvom doc. dr. Erne Žgur, moje avtorsko delo. Uporabljeni viri in literatura so navedeni korektno, avtor je vedno naveden.
Datum: 14. september 2017 Podpis študentke: ______________________
I
POVZETEK
Magistrsko delo obravnava problematiko zaposlovanja oseb z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Zaposlitev osebam z zmernimi motnjami v duševnem razvoju omogoča boljše in lažje ohranjanje spretnosti, vključevanje v delovno in socialno okolje ter spodbuja občutek koristnosti.
V teoretičnem delu je navedena slovenska in mednarodna zakonodaja s področja zaposlovanja oseb z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Navezali smo stik z izvajalci zaposlitvene rehabilitacije, zaposlitvenimi centri in Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje ter pridobili informacije o izvajanju zakonov v praksi.
Predstavljamo značilnosti funkcioniranja, življenja v skupnosti, izobraževanja, učenja in socialno-emocionalnega področja oseb z zmernimi motnjami v duševnem razvoju ter dejavnike, oblike in primere dobre prakse zaposlovanja oseb z zmernimi motnjami v duševnem razvoju v Sloveniji.
Namen raziskave je bil ugotoviti pripravljenost lokalnega okolja za zaposlovanje oseb z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. V vzorec smo zajeli 82 izvajalcev posameznih obrtniških, podjetniških, kmetijskih, gostinskih, turističnih, gospodarskih in drugih storitev na območju Gorenjske. Uporabili smo za ta namen izdelan anketni vprašalnik.
Na podlagi statistične obdelave podatkov ugotavljamo, da anketiranci pogosto prepoznavajo osebe z zmernimi motnjami v duševnem razvoju ter da so z njimi že bili v stikih, vendar pa so ti redki in niso vezani na delovni proces. Ugotavljamo, da bi le 35 odstotkov anketirancev osebo z zmernimi motnjami v duševnem razvoju zaposlilo. Največkrat bi jih zaposlili na delovnih mestih v proizvodnji (za preprosta dela). Anketiranci bi ustrezno prilagodili delovno mesto in prevzeli vlogo delovnega mentorja osebam z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Menijo, da je zaposlovanje oseb z zmernimi motnjami v duševnem razvoju za podjetja koristno.
Med odgovori anketirancev o zaposlovanju in dejavnosti, ki jo anketiranci opravljajo, prihaja do statistično pomembne razlike. Med odgovori anketirancev o zaposlovanju in njihovim prepoznavanjem oseb z zmernimi motnjami v duševnem razvoju ni statistično pomembnih povezav, kar pomeni, da bi anketiranci osebe z zmernimi motnjami v duševnem razvoju zaposlili ne glede na predhodno poznavanje njihovih posebnosti.
Anketiranci si najbolj želijo pridobiti informacije o splošnih značilnostih, prilagajanju delovnega mesta, virih informacij in slovenski zakonodaji na področju zaposlovanja oseb z zmernimi motnjami v duševnem razvoju.
Za ozaveščanje javnosti o problematiki zaposlovanja oseb z zmernimi motnjami v duševnem razvoju smo na podlagi rezultatov ankete izdelali smernice o
II
zaposlovanju oseb z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. To je kamenček v mozaiku, za katerega upamo, da bo osebam z motnjami v duševnem razvoju olajšal in omogočil iskanje zaposlitve v lokalnem okolju ter s tem lažje vključevanje v delovno in socialno okolje.
Ključne besede: zmerne motnje v duševnem razvoju, zaposljivost, možnosti zaposlovanja
III
ABSTRACT
In the master's thesis, we discuss the difficulties of employing people with moderate intellectual disability. Work and employment are important for health and well-being of people with intellectual disability. This allows them to maintain skills, integrate into the working and social environment and stimulate their sense of usefulness.
In the theoretical part, we introduce important Slovenian and global employment legislation. We contacted the providers of vocational rehabilitation, employment centres and the Employment Service of Slovenia in order to obtain the latest information on the implementation of laws in practice. Following, we discuss the characteristics of functioning, community life, education, learning and socially–
emotional aspects of people with moderate intellectual disability. We also present the important factors and different forms of employment for people with moderate intellectual disability. The theoretical part concludes with examples of Slovenian practice in employing people with moderate intellectual disability.
Our research was carried out on a sample of 82 potential employers. We examined the issues of employing persons with moderate intellectual disability by the providers of individual craft, entrepreneurial, agricultural, catering, tourist, commercial and other services in the Gorenjska region of Slovenia.
We found that respondents often recognize people with moderate intellectual disability. Respondents have been in previous contact with them before, but contacts are rare and not related to the work process. We found that only 35% of respondents would employ a person with moderate intellectual disabilities. Most often they would employ them at workplaces in production. Respondents would take the role of a work mentor and adjust the workplace, so it would be better suited for a person with moderate intellectual disability. They believe that the employment of people with moderate intellectual disabilities is beneficial to society. There is a statistically significant difference between the answers on employment and the activity performed by the respondents. There are no statistically significant links between the respondents' answers on employment and their recognition of persons with intellectual disability, which means that the respondents would employ them regardless of their prior knowledge about the applicants’ intellectual disability.
The respondents are most interested in obtaining information on general characteristics, adaptation of workplace, sources of information and Slovenian legislation in the field of employment of persons with intellectual disability.
Results of the survey have served as a foundation in the making of an informational brochure, with guidelines for potential employers of people with moderate intellectual disability.
IV
This is a small contribution, which will hopefully ease the employment of people with an intellectual disability.
Key words: moderate intellectual disability, employment, forms of employment
V KAZALO VSEBINE
1 UVOD... 1
2 TEORETIČNA IZHODIŠČA ... 3
2.1 OPREDELITEV POJMA INVALID ... 3
2.2 OPREDELITEV MOTENJ V DUŠEVNEM RAZVOJU ... 5
2.3 ZAPOSLITEV ... 8
2.4 ZAKONODAJA NA PODROČJU ZAPOSLOVANJA OSEB Z ZMERNIMI MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU ... 9
2.4.1 PRAVNI OKVIR ... 9
2.4.1.1 ZAKON O ZAPOSLITVENI REHABILITACIJI IN ZAPOSLOVANJU INVALIDOV ... 11
2.4.1.2 ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH ... 11
2.4.1.3 ZAKON O SOCIALNEM VARSTVU ... 11
2.4.1.4 ZAKON O DRUŽBENEM VARSTVU DUŠEVNO IN TELESNO PRIZADETIH OSEB . 11 2.4.1.5 ZAKON O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU ... 12
2.4.1.6 ZAKON O SOCIALNEM PODJETNIŠTVU ... 12
2.4.1.7 AKCIJSKI PROGRAM ZA INVALIDE 2014–2021 ... 13
2.5 OSEBE Z ZMERNIMI MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU ... 14
2.5.1 SPLOŠNE ZNAČILNOSTI ... 14
2.5.2 IZOBRAŽEVANJE OSEB Z ZMERNIMI MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU ... 16
2.5.3 UČENJE IN PRIPRAVA OSEB Z ZMERNIMI MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU NA DELO ... 19
2.5.4 SOCIALNO-EMOCIONALNO PODROČJE OSEB Z ZMERNIMI MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU ... 21
2.6 ŽIVLJENJE IN DELO OSEB Z ZMERNIMI MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU V SKUPNOSTI ... 22
2.6.1 OKOLJSKI DEJAVNIKI... 22
2.6.2 UREDITEV ŽIVLJENJA OSEB Z MDR ... 23
2.7 DEJAVNIKI ZAPOSLOVANJA OSEB Z MDR ... 24
2.8 OCENJEVANJE SPOSOBNOSTI Z NAMENOM ZAPOSLOVANJA ... 26
2.8.1 ZAPOSLITVENA REHABILITACIJA ... 26
2.8.2 POSTOPEK ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE ... 28
2.9 OBLIKE ZAPOSLOVANJA ZA OSEBE Z ZMERNIMI MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU ... 30
2.9.1 NEKOČ IN DANES ... 30
2.9.2 PRIPRAVA IN IZBIRA DELOVNEGA MESTA ZA OSEBE Z ZMDR ... 31
2.9.3 ZAŠČITNA ZAPOSLITEV IN ZAPOSLITVENI CENTER ... 31
2.9.4 PODPORNA ZAPOSLITEV ... 32
2.9.5 INVALIDSKA PODJETJA ... 33
2.9.6 KVOTNI SISTEM ZAPOSLOVANJA INVALIDOV ... 34
2.9.7 VODENJE, VARSTVO IN ZAPOSLITEV POD POSEBNIMI POGOJI ... 34
2.9.8 PROGRAMI SOCIALNE VKLJUČENOSTI ... 36
2.9.9 SOCIALNO PODJETNIŠTVO ... 36
2.10 PRIMERI DOBRE PRAKSE ... 38
2.10.1 CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE, REHABILITACIJO IN USPOSABLJANJE VIPAVA ... 38
2.10.2 CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE, REHABILITACIJO IN USPOSABLJANJE KAMNIK ... 39
VI
2.10.3 GRUNT, ZAVOD ZA SOCIALNO PODJETNIŠTVO NA PODEŽELJU ... 40
DRUGA VIOLINA ... 40
2.10.4 ŽELVA, PODJETJE ZA USPOSABLJANJE IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV ... 41
2.10.5 VARSTVENO-DELOVNI CENTER POLŽ MARIBOR ... 41
2.10.6 VARSTVENO-DELOVNI CENTER KOPER ... 41
2.10.7 DELOVNI IN ZAPOSLITVENI CENTER JANEZA LEVCA ... 42
3 EMPIRIČNI DEL ... 43
3.1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA ... 43
3.2 METODOLOGIJA ... 44
3.2.1 METODA, RAZISKOVALNI PRISTOP IN INSTRUMENTARIJ ... 44
3.2.2 CILJI RAZISKAVE ... 50
3.2.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ... 50
3.2.4 POPULACIJA, VZOREC IN IZVEDBA RAZISKAVE ... 51
3.2.5 STATISTIČNA OBDELAVA PODATKOV ... 55
3.2.6 REZULTATI IN INTERPRETACIJA ... 56
R 1: Ali anketiranci prepoznavajo osebe z ZMDR? ... 56
R 2: Ali so anketiranci že bili v stiku z osebo z ZMDR? ... 60
R 3: Ali bi anketiranci osebe z ZMDR zaposlili? ... 62
R 4: Katero delovno mesto bi anketiranci najpogosteje dodelili osebam z ZMDR? ... 65
R 5: Kako bi anketiranci prilagodili delovno mesto za osebe z ZMDR? ... 74
R 6: Ali bi bili anketiranci pripravljeni sprejeti mentorstvo zaposlenim osebam z ZMDR? ... 76
R 7: Kaj anketiranci menijo o prispevku oseb z ZMDR za podjetja? ... 78
R 8: Kakšno podporo na področju zaposlovanja oseb z ZMDR anketiranci najbolj pogrešajo? ... 80
R 9: Ali med anketiranci, ki bi zaposlili osebo z ZMDR, in vrsto dejavnosti, ki jo opravljajo, obstaja povezava? ... 81
R 10: Ali med anketiranci, ki bi zaposlili osebo z ZMDR, in njihovim prepoznavanjem oseb z ZMDR obstaja povezava? ... 83
R 11: Katere ovire pri zaposlovanju oseb z ZMDR anketiranci prepoznavajo kot največje? ... 84
R 12: Katere informacije o zaposlovanju oseb z MDR bi si anketiranci želeli pridobiti? ... 86
4 SKLEP ... 87
5 LITERATURA IN VIRI ... 91
6 PRILOGE ... 101
PRILOGA 1 ... 101
PRILOGA 2 ... 109
VII KAZALO TABEL
Tabela 1: Biomedicinski, socialni, vedenjski in izobraževalni dejavniki tveganja za nastanek
MDR v pre-, peri- in postnatalnem obdobju ... 7
Tabela 2: Raziskovalna vprašanja ... 48
Tabela 3: Struktura vzorca anketirancev glede na spol ... 51
Tabela 4: Struktura vzorca anketirancev glede na starost... 51
Tabela 5: Struktura vzorca anketirancev glede na izobrazbo ... 53
Tabela 6: Struktura vzorca anketirancev glede na število zaposlenih v podjetju ... 53
Tabela 7: Dejavnost podjetij, ki so bila zajeta v raziskavi ... 54
Tabela 8: Prepoznavanje oseb z ZMDR ... 56
Tabela 9: Sprememba ocenjevalnih vrednosti ... 57
Tabela 10: Skupni rezultati prepoznavanja oseb z ZMDR... 58
Tabela 11: Število anketirancev, ki prepoznava oz. ne prepoznavajo oseb z ZMDR ... 59
Tabela 12: Prepoznavanje na podlagi trditev strinjanja ... 59
Tabela 13:: Prepoznavanje na podlagi trditev nestrinjanja ... 59
Tabela 14: Stik z osebami z ZMDR ... 60
Tabela 15: Pogostost stika z osebami z ZMDR v vseh okoljih ... 61
Tabela 16: Pripravljenost na zaposlovanje oseb z ZMDR ... 62
Tabela 17: Samostojnost oseb z ZMDR pri opravljanju dela ... 65
Tabela 18: Rezultati trditev, vezanih na prilagoditev delovnega mesta za osebe z ZMDR .... 74
Tabela 19: Vloga mentorja osebi z ZMDR na delovnem mestu ... 76
Tabela 20: Odstotek anketirancev, ki bi prevzeli vlogo mentorja oseb z ZMDR na delovnem mestu ... 76
Tabela 21: Prispevek zaposlovanja oseb z ZMDR ... 78
Tabela 22: Povezava med zaposlovanjem oseb z ZMDR in dejavnostjo, ki jo anketiranci opravljajo ... 81
Tabela 23: Kullbackov 2I- preizkus, povezava med zaposlovanjem in dejavnostjo ... 81
Tabela 24: Povezava med prepoznavanjem in zaposlovanjem ... 83
Tabela 25: ࣑ preizkus, povezava med prepoznavanjem in zaposlovanjem ... 83
Tabela 26: Dejavniki oviranja oz. spodbujanja ... 84
KAZALO SLIK Slika 1: Pripravljenost na zaposlovanje oseb z ZMDR ... 62
Slika 2: Rezultati odgovorov anketirancev glede trditve o zaposlovanju pretežno na kmetiji 66 Slika 3: Mnenje anketirancev o sposobnosti oseb z ZMDR za samostojno delo pretežno na kmetiji ... 67
Slika 4: Mnenje anketirancev o sposobnosti oseb z ZMDR za samostojno delo ... 68
Slika 5: Mnenje anketirancev o sposobnosti oseb z ZMDR za samostojno delo v obrtni dejavnosti ... 69
Slika 6: Mnenje anketirancev o sposobnosti oseb z ZMDR za samostojno delo v storitveni dejavnosti ... 70
Slika 7: Mnenje anketirancev o sposobnosti oseb z ZMDR za samostojno delo v administraciji ... 71
VIII
Slika 8: Mnenje anketirancev o sposobnosti oseb z ZMDR za samostojno delo v enostavnih proizvodnih delih... 72 Slika 9: Mnenje anketirancev o sposobnosti oseb z ZMDR za samostojno... 73
IX SEZNAM KRATIC
MDR motnje v duševnem razvoju LMDR lažje motnje v duševnem razvoju ZMDR zmerne motnje v duševnem razvoju TTMDR težje in težke motnje v duševnem razvoju
ZZRZI Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov ZPIZ Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
ZDVDTP Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb VIZ vzgoja in izobraževanje
PP VIZ posebni program vzgoje in izobraževanja VDC varstveno-delovni center
X
1
1 UVOD
Osebe z MDR v preteklosti niso bile vključene v družbo, danes pa se trudimo, da bi bile tudi one vključene v vse vidike družbenega življenja. Kljub temu lahko zaposlovanje oseb z MDR opredelimo kot eno izmed področij, ki tako v Sloveniji kot tudi drugod po svetu še ni doseglo skrajne točke razvoja.
V magistrskem delu se osredinjamo predvsem na zaposlovanje oseb z ZMDR, saj so kritična skupina na tem področju. Njihovo funkcioniranje jim, pod določenimi pogoji, omogoča uspešno opravljanje dela, vendar pa zaradi svojih omejitev ne morejo popolnoma samostojno vstopati na močno konkurenčni trg dela. Potrebujejo vodenje, podporo, prilagoditve in usmerjanje.
Delo oziroma zaposlitev zavzema velik del našega vsakdana. Predstavlja zapolnitev časa, možnost za učenje, napredovanje, doseganje ciljev, izpolnjevanje želja in vizij.
Vpliva tudi na socialno-emocionalno področje našega bivanja. Zaposlovanje je torej pomemben vidik življenja in pomembno je, da so tega deležne tudi osebe z ZMDR.
Osebe z ZMDR se zmorejo naučiti določene stopnje neodvisnosti pri skrbi zase ter lahko usvojijo določene komunikacijske in akademske veščine. Za življenje v skupnosti pa potrebujejo različno stopnjo podpore (Svetovna zdravstvena organizacija, 2008). Pri vključevanju v družbeno in delovno okolje jim je lahko v pomoč tudi zaposlitev (Žgur in Čuk, 2015).
Pomembna podlaga za izvedbo zaposlovanja je zakonska ureditev. V Sloveniji področje zaposlovanja oseb z ZMDR v glavnem urejata ZZRZI in ZDVDTP.
Pridružujejo se tudi nekateri drugi zakoni, ki so opredeljeni v magistrskem delu.
Zdajšnja pravna podlaga v Sloveniji je težko razumljiva laičnim bralcem, kot so na primer osebe z ZMDR, njihovi skrbniki, potencialni delodajalci in drugi.
Po veljavni zakonodaji so osebe z ZMDR najpogosteje obravnavane po ZDVDTP, ki jih opredeljuje kot nezmožne za samostojno delo in brez možnosti vključevanja v oblike zaposlovanja po ZZRZI. ZDVDTP osebam omogoča različne oblike družbenega varstva (med drugim pomembno nadomestilo za invalidnost in prejemanje pokojnine staršev), ne ureja pa pravice do zaposlitvene rehabilitacije in zaposlovanja v rednem delovnem okolju. Če se osebe z ZMDR želijo zaposliti, se morajo odpovedati ugodnostim po ZDVDTP. Pri sprejemanju odločitve za ta pogumni korak se odpirajo številna vprašanja, povezana z blaginjo, s pravicami, z ohranjanjem spretnosti, s trajanjem zaposlitve in finančno varnostjo takih oseb.
Na zaposlovanje oseb z ZMDR vplivajo številni dejavniki, ki jih lahko iščemo pri osebah z ZMDR, delodajalcu in (ali) v okolju. Osebe z ZMDR zaradi narave motenj funkcionirajo drugače, zato je pomembno, da pred vključevanjem oseb z ZMDR v
2
delovno okolje na to pripravimo delodajalca, sodelavce in fizično delovno okolje.
Pomembno je, da pri tem upoštevamo naravno podporo okolja.
3
2 TEORETI Č NA IZHODIŠ Č A
2.1 OPREDELITEV POJMA INVALID
Drobnič (1992) navaja, da je opredelitev pojma invalid eno izmed zapletenejših vprašanj, saj zakonodaja in literatura na tem področju kažeta veliko pestrost definicij, kriterijev in opredelitev.
V slovenskem prostoru področje zaposlovanja oseb s posebnimi potrebami urejajo številni zakoni. V njih je za populacijo oseb, ki jih obravnavajo, večinoma rabljen izraz invalid. Vsak zakon izraz invalid opredeljuje na svoj način, nekateri pa opredelitev kar izpustijo. Definicije med drugim vključujejo tudi osebe z ZMDR, ki jih obravnavamo v magistrskem delu.
Čeprav v magistrskem delu za poimenovanje populacije dosledno rabimo izraz osebe z ZMDR, je za razumevanje pomembno, da spregovorimo tudi o izrazu invalid in predstavimo različne za magistrsko delo pomembne opredelitve v domačih in tujih predpisih.
Izraz invalid je bil v rabi že v obdobju starega Rima, ko so tako poimenovali vojake, ki so bili poškodovani v bojih. Pozneje so se, pod vplivom obeh vojn, pojavile težnje glede natančnejše opredelitve pojma invalid. Na začetku stoletja smo tako govorili o t. i. anatomski koncepciji, ki posameznika opredeljuje kot anatomsko celoto. Sledila je fiziološka koncepcija, ki ocenjuje posameznikove splošne in funkcionalne sposobnosti z vidika vključevanja v delo (prav tam).
V zadnjem času se je pojmovanje pod vplivom normalizacije še razširilo. Pojem invalid je poleg klasičnih anatomsko-fizičnih koncepcij zaobjel tudi področje intelektualnih in socialno-emocionalnih primanjkljajev ter duševnih bolezni (prav tam).
V nadaljevanju predstavljamo definicije pojma invalid v mednarodnih predpisih.
Obravnavamo definicije Organizacije združenih narodov, Mednarodne organizacije dela in Svetovne zdravstvene organizacije (SZO).
Po Deklaraciji Združenih narodov o pravicah invalidov (1985, v Uršič, 2005, str. 25), ki jo je sprejela Organizacija združenih narodov, je »… invalid vsaka oseba, ki zaradi prirojene ali pridobljene pomanjkljivosti v telesnih ali duševnih sposobnostih ni sposobna sama delno ali v celoti zadovoljevati potreb normalnega individualnega in (ali) družbenega življenja«.
V Konvenciji o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov Mednarodne organizacije dela (1987, v Uršič, 2005, str. 25) je kot invalid opredeljena oseba, ki
4
ima zaradi telesne ali duševne prizadetosti, zmanjšane možnosti za zaposlovanje.
Po navedbah Koncencije, ima taka oseba, pravico do poklicne rehabilitacije, ki ji omogča integracijo v družbo.
SZO v Mednarodni klasifikaciji okvar, prizadetosti in oviranosti: priročnik za klasifikacijo posledic bolezni (1887, v Uršič, 2005, str. 25) invalidnost definira kot »…
vsako iz okvare izhajajočo omejitev ali zmanjšane zmožnosti za izvajanje posamezne dejavnosti na način ali v obsegu, ki je ocenjen kot normalen za človeka«. SZO poleg invalidnosti opredeljuje tudi izraza oviranost in okvara.
Poudarja odnos med dogajanjem v posamezniku in okoljem (prav tam).
V novejši klasifikaciji International Classification of Functioning, Disability and Health (ICF) SZO naredi korak naprej in invalidnost definira kot »… interakcijo oziroma kompleksen odnos med zdravstvenimi vidiki in številnimi sovisnimi dejavniki (ki se pojavljajo v okolju in na strani posameznika« (prav tam).
Poglavje zaključujemo z opredelitvami v slovenski zakonodaji. ZDVDTP (Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, 1983, str. 1) z besedo invalid poimenuje »… zmerno, težje in težko duševno prizadete osebe, ki se ne morejo usposobiti za samostojno življenje in delo in pri katerih je ugotovljeno, da je prizadetost nastala v otroški oziroma mladostni dobi do dopolnjenega 18. leta starosti oziroma v obdobju rednega izobraževanja, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti«.
ZZRZI (2004) navaja, da je invalid oseba, ki ima zaradi telesne ali duševne okvare bistveno zmanjšane možnosti za zagotovitev in ohranitev ustrezne zaposlitve in napredovanja na delovnem mestu.
ZPIZ (2012) v 63. členu navaja, da je invalidnost podana, če so »… zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije …«, zmanjšane zmožnosti za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma poklicno napredovanje.
ZPIZ (prav tam) invalidnost razvršča v tri kategorije:
- V prvo kategorijo so uvrščeni zavarovanci brez preostale delovne zmožnosti in dela niso zmožni opravljati.
- V drugo kategorijo se uvrščajo zavarovanci, katerih delovna zmožnost za njihov poklic je zmanjšana za 50 odstotkov.
- V tretji kategoriji so zavarovanci, ki ne morejo opravljati dela s polnim delovnim časom, lahko pa opravljajo določeno delo s krajšim delovnim časom.
Pod vzroke za invalidnost prišteva poškodbo pri delu, poklicno bolezen, bolezen in poškodbo zunaj dela (prav tam).
5
Zakon, ki med drugimi vsebinami omenja tudi področje zaposlovanja oseb z ZTT MDR, je Zakon o socialnem varstvu (1992). V njem so osebe s posebnimi potrebami definirane kot »… odrasle duševno in telesno prizadete osebe« (51. člen). Omenjeni so tudi mladostniki z motnjami v duševnem in telesnem razvoju ter mladoletniki z zmerno, s težjo ali težko MDR.
2.2 OPREDELITEV MOTENJ V DUŠEVNEM RAZVOJU
Osebe z MDR spadajo v eno izmed devetih kategorij otrok s posebnimi potrebami (Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, 2011).
Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami MDR definirajo kot »nevrološko pogojeno razvojno motnjo, ki nastopi pred dopolnjenim 18. letom« (Vovk-Ornik, 2015, str. 6). Glede na stopnjo MDR ločimo lažje, zmerne, težje in težke MDR. Stopnja se določi na podlagi ugotovljenega intelektualnega funkcioniranja in prilagoditvenega vedenja (prav tam).
Na področju splošnega intelektualnega funkcioniranja so za osebe z MDR značilne zmanjšane sposobnosti učenja, sklepanja, reševanja problemskih nalog, slabše abstraktno mišljenje in presojanje. Funkcioniranje preverjamo s testi, ki pri otrocih z MDR običajno pokažejo odstopanje za več kot dve standardni deviaciji od povprečja (prav tam).
Otrokovo funkcioniranje na področju prilagoditvenega vedenja je vezano na njegovo kronološko starost. Za postavitev diagnoze MDR mora otrokovo prilagoditveno vedenje odstopati vsaj na dveh od treh področij. Področja prilagoditvenega vedenja so socialno, konceptualno in praktično (prav tam):
- Konceptualne spretnosti so jezik in pismenost, denar, čas, številke, koncepti in samousmerjanje (American Association on Intellectual and Developmental Disabilities, 2017).
- Socialne spretnosti so interpersonalne spretnosti, socialna odgovornost, samopodoba, reševanje socialnih problemov, sposobnost upoštevanja pravil/zakonov ipd. (prav tam).
- Praktične spretnosti so dejavnosti vsakodnevnega življenja, kot je skrb zase, življenje doma, v šoli ali instituciji, skrb za zdravje, potovanje, transport, upoštevanje urnika, rutina, varnost, uporaba denarja, telefona ipd. (prav tam).
Strokovnjaki izvor MDR iščejo v različnih vzrokih. E. Novljan (2004) glede na etiologijo osebe z MDR deli na tiste z organskimi motnjami in na tiste s funkcionalnimi motnjami. Podobno MDR v dve skupini razvrščajo tudi Hodapp, M.
Griffin, M. Bruke in M. Fisher (2011), ki navajajo, da po etiologiji MDR lahko razvrščamo med tiste, za katere menimo, da izvirajo iz organskega vzroka (na primer Downov sindrom), in tiste, katerih primarni vzrok je v socialni prikrajšanosti. V
6
slednjem primeru govorimo o okoljsko pogojeni motnji, ki je brez organskega vzroka in je MDR posledica večjega števila med seboj prepletenih dejavnikov. Ugotavljajo, da je za osebe z motnjo organskega izvora običajno značilen resnejši intelektualni primanjkljaj kot za tiste, katerih intelektualni primanjkljaj je okoljsko pogojen.
Tako so osebe z motnjo organskega izvora običajno opredeljene kot osebe z ZTTMDR, osebe z okoljsko pogojeno motnjo pa kot osebe z LMDR. Kljub temu pa poznamo tudi primere, ko LMDR izvira iz organskega vzroka, na primer pri ženskah s sindromom krhkega X kromosoma in pri osebah s Prader-Willijevim sindromom (Volkmar in Dykens, 2002).
Omenjeni izsledki so povzročili, da so pri Ameriškem združenju za intelektualne in razvojne primanjkljaje (American Association on Intellectual and Developmental Disabilities – AAIDD) objavili multifaktorski sistem za klasifikacijo etioloških dejavnikov tveganja za nastanek MDR. V tabeli 1 predstavljamo biomedicinske, socialne, vedenjske in izobraževalne dejavnike tveganja za nastanek MDR, ki se lahko pojavijo v pre-, peri- in postnatalnem obdobju (Carr in O’Reilly, 2016).
Čas/
dejavnik Biomedicinski Socialni Vedenjski Izobraževalni
Prenatalni
- Kromosomske motnje
- Motnje na ravni gena - Sindromi - Presnovne motnje - Možganske okvare
- Bolezni matere - Starost staršev
- Revščina
- Nedohranjenost matere
- Nasilje v družini - Pomanjkanje skrbi v obdobju pred rojstvom
- Uživanje drog pri starših - Uživanje alkohola pri starših - Kajenje staršev - Socialno- čustvena nezrelost staršev
- Kognitivni zaostanek pri starših brez ustrezne podpore - Pomanjkanje priprav na starševstvo
Perinatalni
- Prezgodnje rojstvo
- Poškodbe ob rojstvu
- Neonatalne motnje
- Slab dostop do nege ob rojstvu
- Zavračanje skrbi za otroka - Odpoved otroku
- Pomanjkljive informacije zdravstvenih delavcev o oblikah pomoči in podpore po odhodu iz porodnišnice
7 Postnatalni
- Poškodba možganov -
Nedohranjenost otroka
- Meningo- encefalitis - Napadi s krči - Degenerativne motnje
- Neustrezna interakcija med otrokom in negovalcem - Pomanjkanje ustrezne spodbude - Revščina družine - Kronična
bolezen v družini - Instituciona- lizacija
- Zloraba in zanemarjanje otroka
- Nasilje v družni - Neustrezni varnostni ukrepi - Socialna prikrajšanost - Otrokovo vedenje
- Neustrezno starševstvo - Zapoznela diagnoza - Zapoznela/
neustrezna zgodnja obravnava - Zapoznele/
neustrezne prilagoditve izobraževanja - Pomanjkanje družinske podpore
Tabela 1: Biomedicinski, socialni, vedenjski in izobraževalni dejavniki tveganja za nastanek MDR v pre-, peri- in postnatalnem obdobju
Pri otrocih z MDR so lahko pridružene tudi druge motnje, kot so senzorične motnje, cerebralna paraliza, epilepsija itd. Vzroke običajno opredelimo s kromosomsko analizo, z genetskimi, s presnovnimi in slikovno-diagnostičnimi preiskavami možganov (Primec in Neubauer, 2014).
Kljub številnim klasifikacijam pa avtorji v literaturi vse pogosteje uporabljajo opredelitev na podlagi pomoči, ki jo posameznik potrebuje (Colnerič, 2014). Osebe z MDR lahko potrebujejo občasno, omejeno, razširjeno ali stalno podporo (Carr in O’Reilly, 2016).
Kot je omenjeno v uvodu, se v magistrskem delu osredinjamo predvsem na osebe z ZMDR. V naslednjem odstavku predstavljamo osnovno opredelitev ZMDR, natančnejši opis funkcioniranja teh oseb pa je v samostojnem poglavju v nadaljevanju magistrskega dela.
Po opredelitvah kriterijev za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz.
motenj otrok s posebnimi potrebami za otroke z ZMDR velja, da »… imajo posamezne sposobnosti različno razvite. V učnem procesu lahko usvojijo osnove branja (osnovnih besed in znakov), pisanja in računanja, na drugih področjih (gibalnem, likovnem, glasbenem) pa so lahko uspešnejši. Pri učenju in poučevanju potrebujejo prilagoditve in konkretna ponazorila. Svoje potrebe in želje sporočajo, pri tem lahko potrebujejo podporno ali nadomestno komunikacijo. Posebno podporo potrebujejo pri vključevanju v socialno okolje. Usposobijo se lahko za preprosta, nezahtevna opravila, sicer pa potrebujejo podporo in različno stopnjo pomoči«
(Vovk-Ornik, 2015, str. 7).
8
2.3 ZAPOSLITEV
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (2014) je beseda zaposlitev vključena v eno izmed razlag gesla delo. Delo je izjemno širok pojem, ki ga spremljajo pridevniki, kot so prostovoljno, honorarno, sezonsko, priložnostno fizično, umsko itd. V pomenski razlagi gesla je delo v osnovnem pomenu opredeljeno kot »zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin« (prav tam).
Drobnič (2009) navaja, da je zaposlitev pomemben vidik človekovega življenja, ki poleg zaslužka pogojuje tudi naše veselje, upanje, izobraževanje in osebnostni razvoj. Je priložnost za vzpostavljanje novih stikov in vključevanje v družbeno okolje.
Pomembno je zavedanje, da si tudi osebe z MDR želijo zaposlitve, čeprav so njihove vzgojno-izobraževalne in delovne potrebe drugačne oz. posebne (Jurišič, b. d.b, v Hrastar, 2012).
Po navedbah T. Lamovec (2003) je plačano delo med najpomembnejšimi viri samopotrditve, saj ta izvira iz občutka, da smo zmožni delo dovolj dobro opraviti, da nam je nekdo zanj pripravljen plačati.
E. Vogel - Polsky (1984, v Uršič, 2004), navaja, da je prav zaposlitev ocenjena kot najpomembnejši dejavnik vključevanja invalidov v življenje. Ključni razlogi za večjo brezposelnost invalidov so njihove omejene ali zmanjšane delovne sposobnosti.
Delodajalci v njih vidijo osebe, ki so manj sposobne, težko prilagodljive, zahtevajo veliko pozornosti in niso dovolj vztrajne.
Zanimivo je, da ameriška poslovna revija Forbes magazin (2014) navaja prav nasprotno. Z zaposlovanjem oseb z MDR namreč podjetja pridobijo zveste zaposlene, z dobro delovno etiko in s pozitivnim odnosom do dela. Klima v podjetju tako postane bolj inkluzivna. Poročajo celo o večjem zadovoljstvu strank.
Podobno v raziskavi med slovenskimi delodajalci, ki so v letu 2002 zaposlili invalide, ugotavljata Vidmar in Uršič (2004). Navajata, da večina delodajalcev pozitivno ocenjuje zanesljivost invalidov pri delu in njihovo pripadnost podjetju. Menita, da invalidi pozitivno vplivajo na delovno klimo.
Poleg omenjenih razlogov na večjo brezposelnost invalidov vplivata tudi družbena stigmatizacija in zakonodaja (Drobnič, 1992).
Pomembno je, da tudi osebe z MDR dobijo možnost na področju zaposlovanja, saj je zaposlitev, kot navaja Drobnič (2009), najpomembnejša in najučinkovitejša pomoč osebam s posebnimi potrebami. Zaposlitev vzbuja občutek koristnosti in omogoča, da v družbi tudi sami nekaj prispevamo (prav tam).
9
2.4 ZAKONODAJA NA PODROČJU ZAPOSLOVANJA OSEB Z ZMERNIMI MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU
2.4.1 PRAVNI OKVIR
Ustrezna zakonodaja je nujen sistemski okvir, ki je podlaga za delo v praksi.
Poznavanje omogoča, da primerno ukrepamo in pomagamo osebam z ZMDR do enakovredne edukacije, zaposlitve in vključenosti v družbo.
V slovenskem prostoru zaposlovanje oseb z ZMDR ureja več zakonov, ki so med sabo večinoma nepovezani. Ugotavljamo, da je slovenska zakonodaja s področja zaposlovanja oseb z ZMDR raztresena v več predpisih in za laika težko razumljiva.
Na to kažejo tudi zaključki mednarodnega posveta Od življenja k besedi, ki med glavnimi cilji navajajo spremembo zakonodaje, ki bo omogočala realnejše možnosti vključevanja posameznikov z MDR v skupnost, izobraževanje, bivanje in zaposlovanje (SOUS in EASPD, 2017), ter rezultati slovenske raziskave, izvedene med 55 podjetji (od tega jih 35 zaposluje osebe z MDR), ki je pokazala, da podjetja slovensko zakonodajo na področju zaposlovanja oseb z MDR na splošno ocenjujejo kot slabo učinkovito (ERASMUS +, 2014).
V Sloveniji trenutno ni posebne zakonodaje na področju zaposlovanja oseb z ZMDR, vendar naj bi to področje formalno pokrival ZZRZI (Kukova, Zaviršek, Humljan Urh, Open Society Institute, EU Monitoring and Advocacy Program, Mental Health Initiative, 2005). Poleg ZZRZI-ja so osebe z ZMDR pogosto opredeljene po ZDVDTP, na zaposlovanje pa se navezujejo tudi drugi zakonski akti, ki so obravnavani v nadaljevanju magistrskega dela.
Najprej se osredinjamo na pomembne mednarodne dokumente, ki na svetovni in evropski ravni urejajo področje zaposlovanja oseb z ZMDR.
Generalna skupščina Združenih narodov je decembra 2006 sprejela Konvencijo o pravicah invalidov in izbirni protokol h Konvenciji o pravicah invalidov. Omenjeni, zgodovinsko pomemben, dokument je v številnih državah prispeval k reformiranju področij zaposlovanja, izobraževanja in življenja oseb z MDR. To je prvi pravno zavezujoč dokument, ki v 21. stoletju ureja področje invalidskega varstva in zagotavlja urejanje človekovih pravic invalidov (Konvencija o pravicah invalidov, 2017).
Osrednji del konvencije določa, da imajo tudi osebe z MDR pravico do samostojnega krojenja svojega življenja, aktivnega sodelovanja v družbi in učinkovitega vključevanja vanjo, ne glede na njihov kraj bivanja. Konvencija predvideva pravico oseb z MDR do dela in samostojne izbire poklica, države pa zavezuje, da tem osebam priznavajo pravico do enakovrednega dela (United Nations, 2006). To
10
vključuje možnost, da se osebe z MDR preživljajo z delom, ki si ga same izberejo, ali z delom, sprejetim na trgu dela, in v njim prilagojenem delovnem okolju. V konvenciji so zahteve jasno opredeljene, kljub temu pa redna plačana zaposlitev osebam z ZMDR večinoma ostaja nedostopna (Konvencija o pravicah invalidov, 2007). Vlada Republike Slovenije je konvencijo in protokol podpisala marca 2007 (prav tam).
Maja 2010 je Evropska unija v Lizboni opredelila desetletno strategijo ekonomske rasti, zaposlenosti, socialne povezanosti in trajnostnega razvoja. Strategijo podpirajo evropske smernice zaposlovanja in socialnega vključevanja. Eden izmed ciljev t. i.
Lizbonske strategije je povečanje ravni zaposlenosti pri skupinah ljudi, ki so trenutno premalo zastopane na trgu dela. To so na primer ženske, starejši, pripadniki etničnih skupin in osebe s posebnimi potrebami (Commission European, 2004).
Predstavljamo tudi slovenske predpise, ki urejajo področje zaposlovanja oseb z ZMDR. Prvi in temeljni dokument je Ustava Republike Slovenije. Ta zagotavlja zakonodajno osnovo pravice do dela in pravičnih pogojev zaposlovanja (Kukova idr., 2005). V 49. členu Ustave Republike Slovenije (1991) je navedeno, da ima vsakdo pravico do proste izbire zaposlitve, pravico do delovnega mesta pod enakimi pogoji, da je prisilna zaposlitev prepovedana in da naj bi bila vsem zagotovljena svoboda dela. V 52. členu je navedeno, da imajo invalidi v skladu z zakonom pravico do varstva in usposabljanja za delo, 66. člen pa določa, da država ustvarja možnosti za zaposlovanje in delo.
S. Kukova in drugi (2005) navajajo, da so najpomembnejši zakoni na področju zaposlovanja odraslih intelektualno oviranih oseb naslednji:
• Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov;
• Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja;
• Zakon o delovnih razmerjih;
• Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti;
• Zakon o socialnem varstvu;
• Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb.
Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja je začel veljati maja 2004 in prenehal veljati maja 2016 (Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja, 2004). Urejal je enako obravnavanje vseh pri uveljavljanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti je začel veljati januarja 1991 (Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, 2006). Po 192. členu zakona o urejanju trga dela (Zakon o urejanju trga dela, 2010) je zakon z uveljavitvijo tega prenehal veljati. Zakon o zaposlovanju in zavarovanju se je tako uporabljal do 1. 1. 2011.
11
Drugi predpisi, ki urejajo tudi področje zaposlovanja invalidov, so:
• Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
• Zakon o socialnem podjetništvu in
• Akcijski program za invalide 2014–2021.
2.4.1.1 ZAKON O ZAPOSLITVENI REHABILITACIJI IN ZAPOSLOVANJU INVALIDOV
Maja 2004 je v Slovenji začel veljati ZZRZI. Zakon med drugim ureja področje zaposlitvene rehabilitacije, uvaja kvotni sistem zaposlovanja, definira podporno in zaščiteno zaposlitev, zaposlitvene centre in invalidska podjetja. Govori tudi o oceni zaposlitvenih možnosti in odločbi o zaposljivosti (Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, 2004). Vsi omenjeni pojmi so natančneje opredeljeni v nadaljevanju magistrskega dela.
Namen zakona je bil povečati zaposljivost invalidov in vzpostaviti pogoje za njihovo enakovredno udeležbo na trgu dela (Vadnal, 2008).
2.4.1.2 ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH
Zakon o delovnih razmerjih, sprejet leta 2013, posebej prepoveduje posredno in neposredno diskriminacijo na osnovi zdravstvenega stanja ali invalidnosti. 6. člen navaja, da mora delodajalec ne glede na osebne okoliščine, med katerimi sta navedena tudi zdravstveno stanje in invalidnost, zagotavljati kandidatu enako obravnavo »... zlasti pri zaposlovanju, napredovanju, usposabljanju, izobraževanju, prekvalifikaciji, plačah in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, odsotnostih z dela, delovnih razmerah, delovnem času in odpovedi pogodbe o zaposlitvi« (Zakon o delovnih razmerjih, 2013).
2.4.1.3 ZAKON O SOCIALNEM VARSTVU
Zakon o socialnem varstvu je bil sprejet novembra 1992. Ureja vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji za odrasle osebe s statusom invalida po tem zakonu. Mednje spadajo tudi osebe z oznakami ZTT MDR, zato je zakon pomemben tudi za področje zaposlovanja osebe z ZMDR (Zakon o socialnem varstvu, 1992).
Pojmi vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji so natančneje opredeljeni v nadaljevanju magistrskega dela.
2.4.1.4 ZAKON O DRUŽBENEM VARSTVU DUŠEVNO IN TELESNO PRIZADETIH OSEB
»S tem zakonom se urejajo oblike družbenega varstva zmerno, težje in težko duševno ter najtežje telesno prizadetih oseb, ki se ne morejo usposobiti za
12
samostojno življenje in delo« (Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, 1983, 1. člen). Po tem zakonu gre za osebe, pri katerih je invalidnost nastala pred 18. letom in najpozneje do 26. leta (prav tam).
Odrasli, ki jim je status invalidnosti priznan po tem zakonu, so izključeni kot upravičenci pravic, ki izhajajo iz ZZRZI. To pomeni, da so obravnavani kot osebe, ki so nesposobne za samostojno življenje in se kot iskalke zaposlitve ne morejo prijaviti na zavodu za zaposlovanje (Kukova idr., 2005).
Osebe z ZMDR torej v skladu s tem zakonom ne vstopajo prosto na trg delovne sile.
Veljavna delovna zakonodaja ne predvideva oblik zaposlovanja za osebe z izrazitejšimi MDR, ker so po ZDVDTP opredeljene kot osebe z ZTT MDR. Ob polnoletnosti postanejo prejemnice nadomestila, ki po tem zakonu znaša »… 36 % poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v RS Sloveniji v minulem letu (Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, 1983, 8. a-člen)«, ter z njim vse življenje prejemajo finančna sredstva, ki zagotavljajo primerno življenje in oskrbo (Žgur in Moderc, 2016).
ZDVDTP osebam z ZMDR omogoča različne oblike družbenega varstva (med drugim pomembno nadomestilo za invalidnost in prejemanje pokojnine staršev), ne ureja pa pravice do zaposlitvene rehabilitacije in zaposlovanja v rednem delovnem okolju.
2.4.1.5 ZAKON O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU
ZPIZ ureja sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, definira pojem invalida in vzroke za nastanek invalidnosti. Opredeljuje tudi poklicno rehabilitacijo, ki je natančneje opisana v nadaljevanju magistrskega dela (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 2012).
2.4.1.6 ZAKON O SOCIALNEM PODJETNIŠTVU
Zakon ureja področje socialnega podjetništva. Med drugim določa cilje, načela, dejavnosti in pogoje zaposlovanja v socialnem podjetništvu. Govori tudi o načrtovanju in spodbujanju razvoja socialnega podjetništva. Po tem zakonu socialno podjetništvo predstavlja »… trajno opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva ali trajno opravljanje drugih dejavnosti pod posebnimi pogoji zaposlovanja, s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali z opravljanjem storitev na trgu, pri čemer ustvarjanje dobička ni izključni niti glavni cilj opravljanja dejavnosti« (Zakon o socialnem podjetništvu, 2011, 3. člen).
Cilji socialnega podjetništva so (prav tam):
- razvoj novih možnosti zaposlovanja;
13
- zagotovitev dodatnih delovnih mest za ranljive skupine oseb;
- enakovredno vključevanje in zaposlovanje ranljivih skupin oseb na trg dela.
V okviru socialnega podjetništva lahko zaposlitev pridobijo tudi osebe z ZMDR, saj zakon navaja, da med prikrajšane delavce, ki so lahko zaposleni v socialnem podjetju, uvrščajo tudi osebe, »… pri katerih so z odločbo pristojnega organa ugotovljene trajne posledice telesne ali duševne okvare …« (prav tam).
2.4.1.7 AKCIJSKI PROGRAM ZA INVALIDE 2014–2021
Delo in zaposlitev sta za invalide ključnega socialno-ekonomskega pomena pri samostojnem življenju. Eden izmed ciljev akcijskega programa je zato vezan tudi na to področje.
Enakovredno vključevanje invalidov na trg dela dodatno onemogočajo njihove omejitve delovnih zmožnosti. Akcijski program med ukrepi za učinkovit razvoj možnosti in priložnosti zaposlovanja mladih invalidov predvideva (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS, 2014, str. 15, 16):
• Uskladitev diagnostičnih meril za ugotavljanje oseb s posebnimi potrebami, ocenjevanje invalidnosti,
• Zagotavljanje sistema podpore delodajalcem invalidov,
• Reformiranje zaposljivosti invalidov,
• Vključevanje invalidov v aktivne oblike obravnav,
• Vzpostavljanje podporne mreže za izvajanje poklicne rehabilitacije,
• »… vzpostavljanje sistema, ki bo omogočal prehod invalida iz statusa uživalca socialnih pravic v status iskalca zaposlitve ali zaposlene osebe in nazaj«.
Posebej poudarjamo slednji ukrep, saj v njem vidimo možnost za zaposlovanje populacije oseb z ZMDR v rednem delovnem okolju.
Trenutno veljavna zakonodaja ne dopušča, da bi osebe z ZMDR prehajale med statusom uživalca socialnih pravic in statusom iskalca zaposlitve (Izvajalci zaposlitvene rehabilitacije, osebna komunikacija, avgust 2017). Če se osebe z ZMDR enkrat vključijo na trg dela, povratek v status uživalca socialnih pravic ni več mogoč (Vadnal, 2008). Trenutni zakon je nefleksibilen in osebam z ZMDR z nepovratno zanko omejuje vključevanje v redno delovno okolje.
14
2.5 OSEBE Z ZMERNIMI MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU
2.5.1 SPLOŠNE ZNAČILNOSTI
Po mednarodni klasifikaciji bolezni (Svetovna zdravstvena organizacija, 2008) je za osebe z ZMDR značilen okvirni inteligenčni količnik (IQ) med 35 in 49. Skupina oseb z ZMDR zajema osebe vseh starosti.
Tako pri otrocih kot pri odraslih osebah z ZMDR opažamo primanjkljaj na različnih področjih (Šalamun, 1997):
• Telesno področje: Motorika in senzorika takih oseb sta pogosto manj dovršeni zaradi nezadostne nevrološke integracije. Njihova groba motorika je relativno ohranjena, več težav imajo na področju fine motorike (motorika rok, prstov, manjši koordinirani gibi telesa). Psihomotorični razvoj je na določenih področjih oviran (razumevanje, učenje, gibanje, manipulacija ipd.). V obdobju razvoja ter rasti pogosto potrebujejo usmerjeno ter kontinuirano terapevtsko obravnavo. Zaradi primankljajev so lahko bolj gibalno okotrni, manj spretni in pri številnih aktivnstih potrebujejo vodenje. Na področju skrbi zase potrebujejo vodenje, usmerjanje ter privajanje.
• Akademsko področje: Lahko usvojijo akademske veščine, kot so branje, pisanje in računanje, vendar se raven usvojenih sposobnosti od osebe do osebe razlikuje. Za avtomatizacijo navad in spretnosti potrebujejo več časa, več ponovitev in spodbujanje. Kljub upočasnjenemu ritmu učenja lahko usvojijo veščine za opravljanje preprostega in rutinskega dela. Ko postopke usvojijo, so pri izvajanju izjemno natančne.
• Področje komunikacije in razumevanja: Osebe lahko sodelujejo v pogovoru in razumejo preprosta navodila. Pri osebah z ZMDR je besedni zaklad lahko okrnjen, njihove govorno-jezikovne in širše komunikacijske sposobnosti pa so različno razvite. Lahko uporabljajo nadomestno komunikacijo. Jasno izražajo svoje želje in potrebe, so vodljive in komunikativne.
• Področje vedenja: Osebe z ZMDR praviloma razvijejo primerno obliko socialnega vedenja, pojav raznih vedenjskih motenj je odvisen od okoljskih in / ali drugih tudi nevrološko pogojenih dejavnikov. Osebe izražajo željo po ljubezni in prijateljstvu. Določene, predvsem nepredvidene (in njim nerazumljive), situacije lahko pri njih izzovejo jezo, trmoglavost, jokavost, destruktivno in egocentrično vedenje.
• Socialno področje: Primanjkljaji na področju akademskega znanja, razumevanja in manj pozitivnih socialnih izkušenj vplivajo tudi na njihovo razumevanje in upoštevanje družbenih in moralnih norm. Osebe z ZMDR pri uvajanju v socialno okolje potrebujejo vodenje in podporo, saj se same običajno težko znajdejo in prilagodijo različnim družbenim okoljem. Uspešnost funkcioniranja je odvisno od zahtev okolja.
15
MDR je vseživljenjsko stanje. Pomembna je zgodnja multidisciplinarna obravnava, ki zajema vsa področja. Otroci so v predšolskem obdobju vključeni v obravnavo multidisciplinarnega tipa, v kateri sodelujejo psiholog, logoped, fizioterapevt, delovni terapevt, specialni pedagog in drugi specialisti ter izobraževalni tim. Pomembno je tudi svetovanje in sodelovanje s starši (Primec in Neubauer, 2014). V tem času so običajno vključeni v program s prilagojenim izvajanjem in z dodatno strokovno pomočjo ali v prilagojeni program, ki se izvaja v razvojnih oddelkih vrtca. Delo temelji na individualiziranem programu, ki je prilagojen otrokovim potrebam. Na podlagi tega je otrok vsak dan več ur deležen strokovne pomoči specialnega pedagoga, ki se izvaja individualno ali v manjši skupini (Jurišič, b. d.a).
V šolskem obdobju so otroci z ZMDR deležni učenja in so vključeni v vzgojno- izobraževalni proces. Običajno so vključeni v PP VIZ, ki je natančneje predstavljen v poglavju Izobraževanje oseb z ZMDR. Delo v programu temelji na individualiziranem programu, po katerem učenec sledi ciljem, ki so prilagojeni njegovim sposobnostim, zmožnostim in posebnim potrebam. V učni proces so poleg specialnih in rehabilitacijskih pedagogov vključeni tudi drugi strokovnjaki, kot so logoped, fizioterapevt, psiholog in drugi (Jurišič, b. d.c).
V srednješolskem obdobju, po končani osnovni šoli, večina učencev z ZMDR nadaljuje izobraževanje v PP VIZ, ki je natančneje opisano v poglavju Izobraževanje oseb z ZMDR. Pomembno je, da starši in strokovnjaki v tem obdobju ne pozabijo na starost svojih otrok. Gre za čas, ko mladostniki prehajajo v odraslo dobo. Pogosto si želijo več svobode, izražajo večjo željo po samostojnosti. Kot vsi drugi mladostniki tudi oni v tem obdobju pogosto želijo spremeniti videz in uporabljati dodatke (mobilni telefon, socialna omrežja, računalnik …), ki jih uporablja mladina. Na ta način izražajo pripadnost svoji generaciji. V tem obdobju je še posebej pomembno, da mladostnike spodbujamo k učenju ustrezne skrbi zase in pridobivanju informacij o spolnosti in partnerstvu (Jurišič, b. d.b).
Sledi obdobje odraslosti. Lačen (2001) navaja, da odrasle osebe z MDR nikoli v življenju ne bodo popolnoma samostojne. Vse življenje bodo potrebovale našo pomoč, skrb, vodenje in usmerjanje. Njihove sposobnosti so omejene, vendar kljub temu dosegajo večjo ali manjšo stopnjo samostojnosti in s tem višjo ali nižjo stopnjo zaposlitve.
Pogosto se zgodi, da meje samostojnosti osebam z ZMDR postavljamo drugi.
Pomembno je, da pri postavljanju meja vedno izhajamo iz njihovih dejanskih sposobnosti in potreb, ne pa iz svojih predstav o njih. Naša najpomembnejša naloga je pravilno oceniti njihove sposobnosti in jim tako omogočiti optimalen razvoj potencialov in samostojnosti (prav tam).
Lačen (prav tam) poudarja, tri komponente, ki so pomembne za zdrav socialno- emocionalni razvoj v odrasli dobi. Med njimi so:
16
• Konstruktivna aktivnost: Aktivnost, ki jo oseba doseže, če dela to, kar zmore.
Tako aktivnost lahko človek doseže le v okolju, ki mu omogoča primerne vsebine, stimulacijo in komunikacijo.
• Emocionalna zadovoljenost: Vsaka oseba naj bi ob delu doživljala emocionalno ugodje, zadovoljstvo.
• Osebnostna potrjenost: Vsaka oseba potrebuje potrditev.
Omenjene komponente so lahko vodilo pri pomoči in vodenju oseb z ZMDR. Pri dejavnostih, vezanih na zaposlovanje, samostojno življenje in delo, pogosto pozabimo, da so pred nami odrasle, polnoletne osebe, ki zahtevajo drugačen pristop kot najstniki ali otroci. Pomembno je zavedanje, da gre za osebe z željami, s pričakovanji in z omejitvami, ki jih moramo znati na pravi način upoštevati in premostiti ter osebam kljub temu zagotoviti čim aktivnejše vključevanje v družbo in delo.
Odrasle osebe z MDR, enako kot mi, čutijo vplive staranja. Doživljajo jih na svoj način, vendar pa se kljub temu zavedajo, da vstopajo v novo obdobje. Zavedajo se, da njihovi bližnji, prijatelji in družina na primer zbolevajo, nekateri tudi umirajo.
Spremembe, ki so jim podvržene, v njih lahko sprožijo občutek strahu, negotovosti in osamljenosti (Novljan in Jelenc, 2002). Pomembno je, da jim stojimo ob strani, jim na primeren način pojasnimo dogajanje okoli njih in jim pomagamo življenje osmisliti. Pri tem je lahko v pomoč tudi zaposlitev.
2.5.2 IZOBRAŽEVANJE OSEB Z ZMERNIMI MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU
Osebe z ZMDR za izobraževanje potrebujejo stalne zunanje stimulacije. Vzroki za to so (Lačen, 2001):
• zmanjšane intelektualne sposobnosti in zmanjšane sposobnosti predvidevanja pozitivnih učinkov učenja;
• zmanjšana motivacija;
• pomanjkanje samoaktivnosti in samoiniciativnosti;
• manjša potreba po samopotrjevanju (manjša stopnja ambicioznosti);
• manjša usmerjenost v okolje (raziskovanje, zvedavost).
Pri učencih z MDR so individualno razvite širše učne sposobnosti. Njihovo šolsko uspešnost v marsičem določa dejstvo, da so njihove sposobnosti učenja izrazito zmanjšane. Te se ne odražajo le na osnovnošolskih področjih, temveč tudi na širšem konceptualno-socialnem področju. Če so učencem z MDR omogočeni pogoji celostnega, širšega procesa prilagojenega izobraževanja in poučevanja (stalne prilagoditve učno-vzgojnega procesa, učnih vsebin, strukturiranega specialnopedagoškega dela z modifikacijo podajanja, ponavljanja in preverjanja vsebin, podpornega timskega dela strokovnih služb, redno vključevanje v
17
rehabilitacijsko obravnavo, pomembno glede na primarne motorične primanjkljaje, stalno evidentiranje in podpora močnih področij dela), dokaj uspešno usvojijo pričakovano znanje v prilagojenih programih VIZ z nižjim izobrazbenim standardom ali v PP VIZ (Žgur in Batista, 2016).
Učenci z ZMDR so po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2011) vključeni v PP VIZ za otroke z ZTT MDR in druge posebne programe (PP).
PP VIZ se v grobem deli na dva dela, in sicer (Grubešič, 2014):
- obvezni del in nadaljevalni program do 18. leta in - nadaljevalni program od 18. do 26. leta.
Obvezni del in nadaljevalni program do 18. leta skupno vključujeta štiri stopnje.
Obvezni del predstavljajo tri stopnje, vsaka izmed njih traja tri leta. Na prvo stopnjo je učenec vključen prvo, drugo in tretje leto izobraževanja, na drugo četrto, peto in šesto leto izobraževanja, na tretjo pa sedmo, osmo in deveto leto izobraževanja (prav tam, str. 9). Sledi nadaljevalni del, ki ga predstavlja četrta stopnja, ki vključuje deseto, enajsto in dvanajsto leto izobraževanja. Za učenca ta stopnja ni obvezna (prav tam).
Nadaljevalni program od 18. do 26. leta oziroma raven učenja za življenje je sestavljen iz pete in šeste stopnje, ki za učenca prav tako kot prejšnja nista obvezni.
Na peto stopnjo je učenec vključen trinajsto, štirinajsto in petnajsto leto izobraževanja, na šesto stopnjo pa šestnajsto, sedemnajsto in osemnajsto, devetnajsto in dvajseto leto izobraževanja (prav tam).
Učenci z ZMDR so v izobraževanje lahko vključeni skupno dvajset let. Številka je podobna letom, ki jih v izobraževanju preživimo osebe brez motenj, ki se odločimo za reden univerzitetni študijski program, na primer opravimo najprej devet let osnovne šole, nato štiri leta srednje, nadaljujemo z univerzitetnim študijskim programom 4 + 1 ali 3 + 2 in nazadnje izobraževalno pot v primeru možnosti in želje zaključimo s triletnim doktorskim študijem. V obeh primerih govorimo o rednem poteku izobraževanja, brez podaljšanja zaradi neopravljenih obveznosti ipd.
VIZ v PP, kamor so vključene osebe z ZMDR, na vseh stopnjah poteka individualizirano, po individualiziranem programu, ki je pripravljen za vsakega učenca posebej. Ocenjevanje v posebnem programu poteka izključno opisno (Grubešič, 2014).
Na splošno lahko rečemo, da je VIZ oseb z ZMDR in oseb z drugimi posebnimi potrebami celovit in dolgotrajen proces, ki poleg raznovrstnih metod, oblik in postopkov poučevanja vključuje tudi terapevtsko delo fizioterapevtov, logopedov in delovnih terapevtov (prav tam).
18
Učenci se med izobraževanjem seznanijo z naslednjimi vsebinami oz. področji (prav tam):
- razvijanje in ohranjane samostojnosti, - splošna poučenost,
- gibanje, športna vzgoja in rekreacija - glasbena vzgoja,
- kreativna znanja (likovna vzgoja), - delovna vzgoja,
- dejavnosti prostega časa, - dejavno državljanstvo, - intimno življenje in spolnost, - delovne in zaposlitvene tehnike.
Poleg tega so vključeni tudi v podaljšano bivanje, jutranje in popoldansko varstvo ter interesne dejavnosti. Sodelujejo na kulturnih, naravoslovnih športnih in delovnih dnevih (prav tam).
Kljub uspešno zaključenemu izobraževanju se na področju zaposlovanja oseb s posebnimi potrebami kažejo težave. Te niso prisotne samo v naši državi, ampak tudi drugod (Cremin, 2011; Stiles in Haeger, 2011; Mitchel, 2014, v Žgur, 2017).
Osebe s posebnimi potrebami so pogosto neuspešne pri iskanju zaposlitve (Rutar, Kralj in Praznik, 2015, v Žgur 2017). Tudi raziskave iz drugih držav kažejo podobno sliko, saj se največji problemi kažejo prav na področju zaposlovanja mladih invalidnih oseb, ki so končale izobraževanje in tako pridobile spričevala oziroma potrdila o zaključenem izobraževanju (Mitchel, 2014, v Žgur, 2017).
Kljub temu je prav, da osebe z ZMDR v čim večji meri vključujemo v kakovostne in njim prilagojene oblike VIZ. Če želimo, da bodo osebe z ZMDR uspešno opravljale delo in konkurenčno nastopale na trgu dela, jih moramo že med izobraževanjem ustrezno priučiti za opravljanje prihodnjega poklica. Odličen način tovrstnega izobraževanja in priučevanja predstavljajo programi, kot je program dodatnega usposabljanja odraslih, ki je bil izveden v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik in Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava.
Osebam z MDR na tak način pomagamo, da izberejo ustrezen poklic zase, usvojijo za opravljanje poklica pomembne strategije, postopke, veščine, uspešno opravijo pravne postopke (na primer proces poklicne rehabilitacije, pridobivanje odločbe o zaposlitvi s pozitivnim odgovorom) in se nazadnje nekje zaposlijo.
19
2.5.3 UČENJE IN PRIPRAVA OSEB Z ZMERNIMI MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU NA DELO
Raziskave kažejo, da se pri osebah z MDR najintenzivnejše sposobnosti za učenje izrazijo pri starosti okoli 25 let (Lačen, 2001). Pomembno je torej, da osebam v tem času zagotovimo primerno okolje za učenje. Kot je navedeno v prejšnjem poglavju, je osebam z MDR v Sloveniji to pravno omogočeno. Glede na podatke iz prejšnjega poglavja so učenci v tem času vključeni na šesto stopnjo PP VIZ.
Zaradi narave MDR so za učenje oseb z ZMDR značilne zakonitosti, ki jih je pri pripravi dejavnosti treba upoštevati.
Čuk (2015) navaja, da osebe z ZMDR zaradi narave motnje niso sposobne pravega učenja. Pri njih gre v glavnem za privajanje na konkretne socialne, kulturne in osnovne higienske navade, ki jih zmorejo dobro izvesti le v standardnih pogojih.
Podobno menita tudi Davison in Neale (1999, v Colnerič, 2014), ki navajata, da strokovnjaki izraz ZMDR včasih nadomestijo z besedno zvezo sposoben za urjenje.
Za hitro in učinkovito socializacijo oseb z ZMDR moramo organizirati čim večje število standardnih situacij (Čuk, 2015). V zvezi s tem D. Bratkovič in M. Jankovič (b. d.) navajata, da se osebe z MDR najbolje učijo v naravnih situacijah, tj. na konkretnih delovnih mestih v običajnem delovnem okolju.
To pomeni, da moramo biti pri organizaciji standardnih situacij pozorni, da jih organiziramo v čim naravnejšem okolju in ustvarimo kar se da naravne pogoje.
Osebe z ZMDR bodo pri vključevanju potrebovale našo pomoč in podporo, vendar pa so kljub temu zmožne izpolniti zahteve rednega delovnega mesta (prav tam).
Proces pozabljanja je pri osebah z ZTT MDR zelo intenziven. Postopke in vsebine si zapomnijo le, če jih uporabljajo neprestano. Vseživljenjsko učenje je nujen pogoj, da ostanejo socialno in družbeno prilagojene konkretnim situacijam. »To pomeni, da je treba zanje organizirati sistematične, vodene dejavnosti in jih na podlagi zadostnega utrjevanja avtomatizirati do stopnje veščine« (Čuk, 2015, str. 7).
Na brezposelnost pri osebah z MDR torej pomembno vplivajo tudi njihove omejitve na področju intelektualnega delovanja. Brezposelnost vodi do socialne izključenosti.
L. Kiš - Glavaš (2009) v zvezi s tem navaja, da v obdobju brezposelnosti pri osebah z MDR upade raven pridobljenih strokovnega znanja in spretnosti. S tem upade tudi njihova konkurenčnost na trgu dela. To po eni strani vodi do zaključka, da so po presoji delodajalca najmanj zaželeni potencialni zaposleni izmed vseh skupin zaposlenih s posebnimi potrebami, po drugi strani pa je jasno, da bi morali sprejeti
20
dodatne ukrepe za povečanje zaposljivosti te skupine oseb s posebnimi potrebami.
Na nek način se torej vrtimo v začaranem krogu; osebe z MDR zaradi svojih omejitev težko konkurenčno nastopajo na trgu dela, kar vpliva na upad njihovih strokovnega znanja in spretnosti, kar dodatno zmanjšuje njihovo konkurenčnost na trgu dela …
Kot nujno reformo na tem področju vidimo dodatne ukrepe, ki bi omogočali vzdrževanje oz. urjenje usvojenih spretnosti in ob tem povečevali zaposljivost oseb z ZMDR.
Tipična značilnost oseb z ZMDR je tudi, da je njihov psihomotorični tempo počasnejši od tempa običajnih delavcev. Čuk (2015, str. 7) navaja, da »… za opravljanje dela običajno potrebujejo tudi več prostora in so v splošnem bolj rigidni, upočasnjeni in odkrenljivi«. Pomembno je, da jim zagotovimo stabilno, varno in nespremenljivo delovno okolje.
Pri pripravi oseb z zmerno MDR na delo moramo biti pozorni, da jih v fazi priučevanja stalno nadzorujemo. Osebe same niso zmožne zadostne stopnje samokontrole in pomembno je, da jim pri tem nudimo zadostno stopnjo opore.
Zavedati se moramo, da je odpravljanje napačnih gibov veliko težje kot učenje pravilnih. Proces usposabljanja zato od nas zahteva veliko pozornosti. Pri pripravi na delo je zato priporočljivo upoštevati princip postopnosti in celovito dejavnost razstaviti na več korakov. Po tem postopno urimo posamezne korake in jih na koncu združimo v izvedbo celotne dejavnosti. Usvajanje posameznih faz osebam z ZMDR običajno povzroča težave, vendar jih z vztrajnostjo in s trudom lahko uspešno usvojijo (Čuk, 2015). Priporočeno je, da delodajalec priskrbi spremljevalca (neke vrste supervizorja), ki bo osebam navodila podajal v počasnejšem tempu in ob tem uporabljal slikovna, grafična in barvna ponazorila za lajšanje razumevanja.
Ker osebe z MDR za usvajanje dejavnosti potrebujejo več časa, je pomembno, da jim podporo nudi potrpežljiva oseba, ki jim bo znova in znova na različne načine skušala približati določeno dejavnost in jim pomagala, da jo uspešno usvojijo.
Osebe z ZMDR običajno niso sposobne dela pod časovno omejitvijo. V takih pogojih naredijo več napak in delo opravljajo površneje (Tennessee State Government, b. d.).
»Za osebe z zmerno MDR je tipično, da pri svojih dejavnostih ne doživljajo alienacije dela v maksimalni meri. Zato lahko brez težav opravljajo monotona dela, ki so za normalnega delavca običajno duhamorna in ga prej ali slej privedejo do vegetativne distonije« (Čuk, 2015, str. 7).
21
Pomembno je spoznanje, da osebe z ZMDR kljub vsemu lahko uspešno funkcionirajo, ko neko dejavnost usvojijo. Sposobne so opravljati sorazmerno zahtevno delo, vendar moramo delo zanje prilagoditi in jim omogočiti standardne pogoje. Ko osebe obvladajo neko aktivnost, pospešijo svoj psihomotorični tempo, vendar od njih vseeno ne smemo pričakovati tempa in ritma, kakršna sta značilna za osebe brez primanjkljajev (Čuk, 2015).
2.5.4 SOCIALNO-EMOCIONALNO PODROČJE OSEB Z ZMERNIMI MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU
Želja večine posameznikov je opravljati delo, ki nas veseli. Med izobraževanjem se običajno sami ali ob pomoči staršev, učiteljev in svetovalcev v šolah odločimo, katero zaposlitev bi v prihodnosti radi, in temu prilagodimo tudi svojo izobrazbeno pot. Ob iskanju delovnega mesta smo med drugimi pozorni tudi na okolje, kjer bomo delo opravljali. Običajno iščemo delovna mesta v sproščenem okolju, s pozitivno delovno klimo in kolegialnim kolektivom. Takih delovnih mest si želijo tudi osebe z ZMDR.
Verdugo in drugi (2006) navajajo, da zadovoljstvo na delovnem mestu zaposlenim prinese osebne in socialne koristi. Ugotavljajo, da si posamezniki na podprtih delovnih mestih želijo boljše kakovosti življenja, večjega zaslužka in več socialnih stikov.
J. Chadsey in Beyer (2001) ugotavljata, da so tesni odnosi na delovnem mestu povezani s številnimi pozitivnimi vplivi na zaposlene, kot so več sreče in manj stresa.
Tem rezultatom bi bilo treba slediti tudi na področju zaposlovanja oseb s posebnimi potrebami.
S. McDermott, M. Martin in Butkus (1999) ugotavljajo, da delodajalci pogosteje zaposlijo osebe z MDR, ki so dobro telesno in emocionalno opremljene. M. Assunta (2013) v zvezi s tem navaja, da so osebe z MDR običajno šibke na področju socialnih interakcij. Na to po njenem mnenju vplivajo številni dejavniki, ki so tako prirojeni kot okoljski. Kot enega izmed njih navaja pomanjkanje priložnosti za sodelovanje v družbenih dejavnostih, saj so po njenem mnenju osebe z MDR pogosto prevarovane in zadrževane v zaprtem okolju, da se njihovi skrbniki ali nadrejeni izognejo socialni stigmi. To vodi do nezadostne orientacije v družbi in osebe z MDR na tak način lahko začnejo nazadovati. Avtorica ob tem opozarja, da se ob ustreznem treningu in rehabilitaciji osebe z MDR lahko priučijo socialnih spretnosti, ki so pomembne za delo. Podobno navajajo tudi E. Novljan in D. Jelenc (2002) ter N. Vovk - Ornik (2015), ki menijo, da osebe z MDR pri socializaciji potrebujejo podporo. To jim po ugotovitvah E. Žgur in Čuka (2015) lahko nudi zaposlitev.
