POROČILO O IZVAJANJU VZGOJE ZA ZDRAVJE OB
SISTEMATSKIH PREGLEDIH OTROK IN MLADOSTNIKOV PO PRVEM LETU IZVAJANJA PO ENOTNIH NAVODILIH
Pripravila: Vesna Pucelj
December 2008
UVOD
Preventivno zdravstveno varstvo otrok in mladine ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo. Začetki segajo v leto 1909 s prvima dvema šolskima zdravnikoma, ki sta nadzirala higienske pogoje v šolah in zdravstveno stanje šolarjev. Leta 1918 je načelnik ministrstva za narodno zdravje Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, začel uvajati aktivno zdravstveno varstvo, kar pomeni da zdravnik išče bolne in preprečuje zbolevanje. Prvi otroški dispanzer je bil odprt leta 1923. Po 2. svetovni vojni se je mreža zdravstvenega varstva predšolskih in šolskih otrok in mladine razširila v vse zdravstvene domove po občinah Slovenije. Delo z otroci in mladostniki so postopno prevzeli specialisti pediatrije in šolske medicine (Brcar 2005).
Del preventivnega zdravstvenega varstva je bila vedno tudi zdravstvena vzgoja, ki v današnjem času vedno bolj nadomešča vzgoja za zdravje.
Vzgoja za zdravje je pomemben in nepogrešljiv del promocije zdravja in je definirana kot planiran proces za doseganje znanja povezanega z zdravjem ali boleznijo. Pri tem je seveda potrebno upoštevati njene zakonitosti kot dinamičen proces učenja. Vzgoja za zdravje ni samo širjenje informacij/informiranje, ampak je aktivni proces učenja ob upoštevanju lastnih izkušenj in socioekonomskih faktorjev.
Namen vzgoje za zdravje je informirati in motivirati posameznika ali skupino k skrbi za svoje zdravje. Z različnimi programi pa omogočamo posamezniku pridobivanje znanja, oblikovanje stališč in vedenj za zdrav slog življenja. V tem smislu gre za pomemben premik v konceptualnem smislu in tudi v smislu interdisciplinarnega sodelovanja, ki se simbolno odraža tudi v spremembi imena oz. naziva dejavnosti iz zdravstvene vzgoje v vzgojo za zdravje.
Zdravstvena vzgoja ali vzgoja za zdravje ob sistematskih pregledih v Sloveniji poteka že vrsto let. Izvajanje zdravstvene vzgoje zagotavlja Zakon o zdravstveni dejavnosti1, ki ureja vsebino zdravstvene dejavnosti in njihove izvajalce – zdravstvene zavode, njihovo organizacijo, pravice in dolžnosti v zvezi z zdravstveno dejavnostjo. V tem delu je opredeljeno tudi delo na področju zdravstvene vzgoje (načrtovanje dela, predlaganje, izvajanje in usklajevanje ukrepov in postopkov za napredek
zdravstvene vzgojenosti prebivalstva). Natančnejša navodila glede izvajanja, vsebine in oblik dela so objavljena v Navodilih za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni2. Ta določajo, kdo izvaja načrtovane programe promocije zdravja in zdravstvene vzgoje, katere vsebine so obvezne v okviru letnega plana dela za določeno ciljno populacijo in na kakšen način morajo biti vsebine podane (oblike in metode dela). Izvajalce obvezuje tudi zbiranje natančne dokumentacije o izvajanju preventivnega programa, katerega del je tudi zdravstvena vzgoja. Pripravljati morajo analize opravljenega dela in predlagati ukrepe za boljše izvajanje programa.
1 Zakon o zdravstveni dejavnosti, Ul. 2/1992
2 Navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni, Ul. št. 19/1998
Evidentiranje oziroma dokumentiranje zdravstvenovzgojne dejavnosti, kot del celotne načrtovane zdravstvene vzgoje, pa ureja Zakon o zbirkah podatkov3.
VZGOJA ZA ZDRAVJE ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE OB SISTEMATSKIH PREGLEDIH
Na Inštitutu za varovanje zdravja smo v sodelovanju z regijskimi zavodi za zdravstveno varstvo v letu 2006 pripravili akcijski načrt promocije zdravja za otroke in mladostnike. Načrt zajema otroke v starosti od 0 do 19 leta, vključno z bodočimi starši, starši kot tudi vzgojitelji, pedagoškimi ter zdravstvenimi delavci. Opredeljene ključne vsebine za določene starostne in ciljne skupine ter vstopna mesta in metodologija izvajanja. Načrt je razdeljen na tri sklope: vzgoja za zdravje za bodoče starše, vzgoja za zdravje za predšolske otroke in vzgoja za zdravje za šolske otroke in mladostnike.
Vzgoja za zdravje za šolske otroke in mladostnike lahko poteka v zdravstvenih ustanovah (npr. ob rednih sistematskih pregledih) ali v šolah (izvajalci so lahko zdravstveni ali pedagoški delavci). V letu 2006 smo pripravili program za omenjeno starostno skupino za izvajanje ob sistematskih pregledih otrok in mladostnikov.
Program se je redno začel izvajati v šolskem letu 2007/08 z dveletno poskusno dobo.
Program je bil potrjen tudi na 40. redni seji Razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo (20.4.2007)4
Kratki opisi programov (Pucelj, 2007):
1. razred
Zdrav način življenja prvošolca
Vstop v šolo spremeni otrokovo življenje in njegove obremenitve postanejo večje.
Vzgoja za zdravje ob 1. sistematskem pregledu je namenjena svetovanju staršem o nekaterih pomembnih vidikih zdravega načina življenja otroka ob vstopu v šolo.
- Ciljna populacija: starši otrok, ki vstopajo v šolo in vstopniki
- Metoda dela: individualni pogovor s starši, otroci prejmejo pobarvanko Zajčkova pot v šolo
- Cilji: spodbuditi razmišljanje o zdravem načinu življenja ob vstopu v šolo na različnih področjih, varne poti v šolo, prehrane, gibanja, šolske torbe…
3. razred
Preživljanje prostega časa
Dejavno preživljanje prostega časa je zdravstveno vzgojni program, ki je namenjen učencem 3.razreda OŠ in njihovim staršem. Izvaja se v obliki individualne
zdravstvene vzgoje ob sistematskem pregledu. Program je zasnovan v obliki kratke zdravstveno vzgojne informacije za starše oz. skrbnike in otroka, pri tem je otroku namenjen tudi zdravstveno vzgojni material na temo dejavnega preživljanja prostega časa.
- Metode dela: Individualno delo s pomočjo zdravstveno vzgojnega materiala in podajanje zdravstveno vzgojne informacije s strani medicinske sestre otroku in spremljajočemu staršu.
3 Zakon o zbirkah podatkov, Ul. št. 65/2000
4 Slov Pediatr 2007; 14: 198-200
- Cilji: spodbujanje otrok in staršev k izbiri kakovostnih dejavnosti v prostem času (dejavno oziroma aktivno preživljanje proti sedečemu oziroma pasivnemu), prepoznavanje negativnega vpliva prenatrpanosti z različnimi dejavnostmi na otroka, pomen strukturiranih proti nestrukturiranim dejavnostim.
6. razred Odraščanje
V tem starostnem obdobju mladostniki čutijo že številne telesne in duševne spremembe, ki jih begajo in vzbujajo občutke negotovosti. Pri zdravstveni vzgoji v tem starostnem obdobju jih želimo pripraviti na obdobje telesnega in spolnega zorenja in jim s strani zdravstvenega osebja podati potrebne informacije, kot so menstruacija pri dekletih, nočni izlivi pri fantih, medosebni odnosi, težave odraščanja, razlike med fanti in dekleti...
- Metode dela: predavanja, odgovarjanje na vprašanja, skupinska diskusija
- Cilji: mladostnike pripraviti na obdobje odraščanja in sprememb, mladostnike informirati o telesnem, duševnem in socialnem dozoevanju, mladostnike informirati o osnovah fiziologije in razlik med spoloma, vzpodbujanje pogovora o spolnosti in boljše komunikacije in boljših medosebnih osnosov med spoloma.
8. razred Gibam se
Cilj programa je ozavestiti celo generacijo mladostnikov, starih 13 let, z znanjem o pomembnosti redne telesne dejavnosti za zdravje ter jih spodbuditi k pogostejši telesni aktivnosti.
Poudarek je na osveščanju mladih o pomenu redne telesne dejavnosti za zdravje, prikazu koristi redne telesne dejavnosti za zdravje, prikazu osnovnih priporočil, prikazu različnih možnosti gibanja, ki koristijo zdravju.
Program vključuje dva vsebinska sklopa: delo v čakalnici ter skupinski pogovor.
Skupinski pogovor, ki ga vodi medicinska sestra vsebuje tri sklope: pogovor o
pravilnih odgovorih na vprašalnik, skupno obravnavo enega od ponujenih primerov načina preživljanja prostega časa mladih, individualno delo mladih na oceni
trenutnega obsega telesne dejavnosti ter ciljev za mesec dni naprej.
1. letnik srednje šole Telesna teža
Pri sistematskem pregledu v 1. letnika srednje šole naj bi dijake seznanili o pomenu telesne teže za dobro počutje in zdravje. To znanje bi mladostniki uporabili pri spopadanju s preveliko ali prenizko telesno težo, kajti problem pri mladostniku je lahko ali previsoka ali prenizka telesna teža. Telesna teža pa je, kot vemo, za mladostnika zelo pomembna. Nekateri telesno težo povezujejo celo s srečo in z uspehom v življenju, četudi o tej neposredni zvezi težko govorimo.
Prav pri skupinskem delu bi dijaki z diskusijo spoznali pomen telesne teže, ki vpliva na naše zdravje in počutje. Če se ne počutimo nerodnega, neokretnega ali telesno šibkega in se pri tem še dobro počutimo, to že pomeni, da gotovo nismo daleč od normalne telesne teže.
V čakalnici mladi prejmejo knjižico »Telesna teža za mladostnika«, ki jo preberejo in o tem diskutirajo, nato pa odgovarjajo na vprašanja o obravnavani temi.
Metode in oblike dela: predavanja, izpolnjevanje vprašalnika, delo v skupinah, skupinska diskusija.
3. letnik srednje šole
Za zdravo in varno spolnost
Namen zdravstveno vzgojnega programa za zdravo in varno ljubezen je varovanje in krepitev reproduktivnega zdravja mladih.
Cilj programa je spodbujanje humanih in partnerskih odnosov med spoloma ter preprečevanje neželenih nosečnosti in spolno prenosljivih bolezni.
Metode dela: Skupinska zdravstvena vzgoja ob sistematskem pregledu. Izvajajo jo medicinske sestre v zdravstvenem domu v obliki predavanja, odgovorov na vprašanja in skupinske diskusije.
EVALVACIJA IZVAJANJA VZGOJE ZA ZDRAVJE OB SISTEMATSKIH PREGLEDIH
Na Inštitutu za varovanje zdravja smo za potrebe evalvacije izvajanja vzgoje za zdravje ob sistematskih pregledih po enotnih navodilih pripravili vprašalnik, s katerim smo preverjali prednosti in pomanjkljivosti celotnega program in posamezne delavnice.
Evalvacija obsega dejavnosti po prvem letu izvajanja. Evalvacija se je zaključila z junijem 2008.
Distribucija vprašalnikov je potekala preko Zavodov za zdravstveno varstvo, ki so ga nato dalje distribuirali do izvajalcev vzgoje za zdravje preko elektronske pošte.
Na vprašalnik nam je odgovorilo 79 izvajalcev. Glede na različne načine organiziranja vzgoje za zdravje po zdravstvenih domovih je težko ugotoviti, koliko je dejansko vseh teh izvajalcev. Vendar kljub vsemu ocenjujemo, da je odziv na evalvacijo nekoliko nizek, kar je potrebno upoštevati pri interpretaciji, predvsem na regijskem nivoju.
Zastopanost regij je bila sledeča:
- Celje 10,1% (8 vpr.) - Novo mesto 5,1% (4 vpr.) - Ljubljana 30,4% (24 vpr.) - Koper 7,6% (6 vpr.) - Nova Gorica 5,1% (4 vpr.) - Murska Sobota 6,3% (5 vpr.) - Ravne 5,1% (4 vpr.)
- Maribor 15,2% (12 vpr.) - Kranj 15,2% (12 vpr.)
Na vprašalnik so večinoma odgovorili izvajalci z javne mreže zdravstvenih domov in 3 izvajalci iz privatnih praks.
1. Izobrazbena struktura izvajalcev
56,4% izvajalk vzgoje za zdravje je diplomiranih medicinskih sester, sledijo jim višje medicinske sestre s 28,2%, 6,4% je zdravstvenih tehnikov, 2,5% profesorjev zdravstven vzgoje ter 6,4% drugih profilov (diplomirani organizatorji dela, sanitarni tehniki, pedagoški delavci…).
višja medicinska sestra; 28,2%
diplomirana medicinska sestra;
56,4%
profesor zdravstvene vzgoje; 2,5%
zdravstveni tehnik;
6,4%
drugi; 6,4%
Slika 1: izobrazbena struktura izvajalcev vzgoje za zdravje 2. Organizacija izvajanja vzgoje za zdravje
Vzgoja za zdravje ob sistematskih pregledih se izvaja v okvirju šolskega dispanzerja (53,8%), referata za zdravstveno vzgojo (25,6%) ali izvajanje poteka v okviru dispanzerja in referata (19,2%).
V spodnji tabeli je predstavljeno, kdo je najpogosteje organizator VZ po posameznih regijah.
Regija Najpogosteje izvajajo Celje Referat za ZV (75%) Ravne Referat za ZV (100%) Koper Referat za ZV (50%) Novo mesto Dispanzer (75%)
Ljubljana Dispanzer (65,2%) Murska Sobota Dispanzer (80%)
Maribor Dispanzer (50%)
Kranj Dispanzer (100%)
Nova Gorica Oboje (75%)
Tabela 1: Najpogostejši prostor izvajanja vzgoje za zdravje po posameznih zdravstvenih regijah
3. Prostor izvajanja vzgoje za zdravje
V 58,2% poteka vzgoja za zdravje v zdravstvenem domu, v 5,1% pa samo na šolah.
35,4% izvajalcev pa izvaja vzgojo za zdravje tako v šoli kot v zdravstvenem domu.
Vzgoja za zdravje se najpogosteje izvaja v zdravstvenem domu v regiji Novo mesto, Ljubljana, Koper in Kranju. V Novi Gorici se najpogosteje izvaja v šoli. Kombinirano v zdravstvenem domu in šoli pa se najpogosteje izvaja v regiji Celje, Murska Sobota in Ravne. V Mariboru pa jih polovica izvaja v zdravstvenem domu, polovica pa kombinirajo šolo in zdravstveni dom.
4. Velikost skupin
V 48,1% delavnice potekajo v dveh skupinah (razred razdelijo na dve skupini), v 16,7% delajo s celim razredom, 13,9% razdelijo razred na več skupin. Glede na vsebino, ki jo podajajo se izvajalci v 19,2% odločijo ali bodo razred razdelili. V samo 1,3% pa vzgojo za zdravje izvajajo individualno.
V vsaki skupini je bilo povprečno 14,74 otrok, najmanjša skupina ima 5 otrok in največja 26 otrok. Več kot tri četrt (76,3%) jih izvaja delavnice s skupino, kjer je od 10 do 20 otrok.
Število otrok v eni skupini Regija Min. Max. Povprečje
Ravne 20 26 24,00
Koper 9 25 17,50
Celje 11 25 17,13
Kranj 10 25 16,25
Maribor 5 25 14,00
Murska Sobota 8 25 13,75
Nova Gorica 10 20 12,75
Novo mesto 6 20 12,75
Ljubljana 8 22 11,96
Slovenija 5 26 14,74
Tabela 2: Največje, najmanjše število udeležencev v eni skupini ter povprečje po posameznih zdravstvenih regijah
5. Čas izvajanja
Izvajalci imajo na voljo za izvajanje delavnic od 10 do 180 minut. Kar povprečno prinese 54,4 minut. Več kot polovica (55,3%) jih ima na voljo od 45 do 60 minut.
Čas v minutah
Regija Min. Max. Povprečje
Ravne 90 120 105,00
Nova Gorica 20 180 90,00
Koper 30 120 72,00
Novo mesto 20 120 68,75
Ljubljana 20 120 51,30
Maribor 20 90 46,82
Celje 10 60 46,43
Kranj 15 45 38,33
Murska Sobota 20 45 37,00
Slovenija 10 180 54,40
Tabela 3: Min., max. in povprečen čas izražen v minutah, ki ga imajo izvajalci na razpolago za izvajanje vzgoje za zdravje po zdravstvenih regijah
6. Rednost izvajanja vzgoje za zdravje
83,3% izvajalcev redno izvaja vzgojo za zdravje, 12,7% občasno in 3,8% jih ne izvaja.
Po posameznih delavnicah je rednost izvajanja predstavljena v spodnjem grafu.
83,30%
77,10%
45,70%
72,90%
82,90%
61,40%
68,60%
0,00%
10,00%
20,00%
30,00%
40,00%
50,00%
60,00%
70,00%
80,00%
90,00%
skupaj zajček prosti čas odraščanje gibam se telesna teža spolnost
Slika 2: Odstotki rednega izvajanja posameznih delavnic
Najbolj redno se izvaja delavnica za spodbujanje gibanja za učence 9. razreda osnovne šole (delavnica Gibam se), najmanj redno pa delavnica o prostem času.
Razlogi zakaj se delavnice ne izvajajo bolj redno so predvsem v tem, da so izvajalci izdelali svoje delavnice, ki so uspešne in jih izvajajo dalje. Nekateri pa svoje delavnice dopolnjujejo z zgoraj omenjenimi delavnicami.
75%
100% 95,70% 100%
50%
80% 75% 75% 75%
83,30%
0%
20%
40%
60%
80%
100%
120%
Celje Nov
o mesto Ljubljana
Kop er
Nova Gorica Murska Sobo
ta Ravne
Maribor Kranj
Slovenija
Slika 3: Odstotki rednega izvajanja po zdravstvenih regijah
0%
20%
40%
60%
80%
100%
120%
SLO CE NM LJ KP GO MS RA MB KR
SLO 77,10% 45,70% 72,90% 82,90% 61,40% 68,60%
CE 75,0% 37,5% 87,5% 75,0% 75,0% 87,5%
NM 100,0% 33,3% 100,0% 66,7% 66,7% 100,0%
LJ 90,0% 40,0% 70,0% 85,0% 55,0% 70,0%
KP 80,0% 20,0% 80,0% 80,0% 80,0% 80,0%
GO 66,7% 66,7% 66,7% 100,0% 66,7% 66,7%
MS 33,3% 66,7% 100,0% 100,0% 100,0% 100,0%
RA 100,0% 100,0% 100,0% 100,0% 75,0% 75,0%
MB 75,0% 50,0% 50,0% 75,0% 66,7% 33,3%
KR 58,3% 41,7% 66,7% 83,3% 33,3% 66,7%
zajček prosti čas odraščanje gibam se telesna teža spolnost
Slika 4: Odstotki rednega izvajanja posameznik delavnic po regijah
7. Glavni problemi pri izvajanju vzgoje za zdravje ob sistematskih pregledih
Glavni problemi, ki so jih izpostavile izvajalke se tičejo predvsem organizacijskih in prostorskih zahtev. Izvajalke niso samo izvajalke vzgoje za zdravje, ampak v določenem odstotku delajo tudi v kurativi oz. izvajajo celotno vzgojo za zdravje za vse starostne skupine. Poleg kadrovskih težav je največji problem tudi zagotavljanje prostorskih pogojev. Nekateri nimajo ustreznega prostora za izvajanje in so vezani na čakalnico, ki pa ni najbolj primeren prostor. V kolikor imajo ustrezen prostor je ta premajhen oz. si ga delijo z drugimi (težka časovna uskladitev). Težave so tudi pri ustrezno opremljenim prostorom (ni ustrezne avdio vizuelne opreme).
Drugi večji problem se nanaša na gradiva. Gradiv dobijo premalo oz. jih dobijo ob nepravem času.
Nekateri imajo težave pri izvedbi skupinskih delavnic, kjer otroci ne pridejo na sistematski pregled v okviru šole, ampak pridejo skupaj s starši (1. in 3. razred).
Glede prostora pa so med izvajalci deljena mnenja. Nekateri lažje izvajajo dejavnosti v šoli kot v zdravstvenem domu, kjer so otroci bolj nesproščeni oz. drugi pa so poročali, da so v šoli otroci bolj nemirni.
Problem s katerim se soočajo nekateri izvajalci je tudi slaba discipliniranost otrok, neresnost mladostnikov oz. nezainteresiranost za sodelovanje.
Velik problem, ki se pojavlja pri zdravstvenovzgojnem delu pa je tudi odnos do vzgoje za zdravje s strani vodstva, sodelavcev, šol in otrok, kar pa se kaže v vseh zgoraj naštetih težavah.
8. Zajčkova pot v šolo
Delavnica za otroke v 1. razredu
Delavnica se v 77,1% izvaja redno. Med vsemi delavnicami je bila prav Zajčkova pot ocenjena najbolje. Program je ocenjen kot dober in primeren tej starostni skupini.
Delavnica je bila dobro sprejeta tako s strani otrok kot tudi staršev.
9. Prosti čas
Delavnica za otroke v 3. razredu
Delavnica se redno izvaja v 45,7%, kar je najnižji odstotek med vsemi delavnicami.
Razlog zato je predvsem v tem, da še ni pripravljenega gradiva za otroke.
Drugače pa je program primeren za to starostno skupino, mogoče je potrebno dati več poudarka tudi staršem in pripraviti navodila tudi za njih. Nekatere izvajalke smatrajo, da je program bolj primeren za skupinsko obliko, ki bi ga lahko prenesli na roditeljski sestanek.
10. Odraščanje
Delavnica za otroke v 6. razredu
Delavnica se redno izvaja v 72,9%. Izvajalke so delavnico ocenile kot primerno in zanimivo, kjer učenci dobijo strokovno informacijo o odraščanju. Učenci do program dobro sprejeli in so bili pripravljeni sodelovati. Večinoma so učenci jo učenci sprejeli z zanimanjem. Po eni strani do izvajalci smatrali, da je delavnica in vsebina prezahtevna za to starostno skupino, da so učenci nezreli, po drugi strani pa, da je delavnica prepozno.
11. Gibam se
Delavnica za otroke v 8. razredu
Delavnica se redno izvaja v 82,9%. Izvajalke so delavnico ocenile kot aktualno in kakovostno z dobrimi opornimi točkami. Vendar pa so opozorile, da je s to temo težko motivirati mlade in da bi morali dodati bolj aktivne oblike dela, kar pa je težko izvedljivo za izvajanje v zdravstveni ustanovi. Zato bi se bilo potrebno povezovati s šolo in učitelji športne vzgoje, ki bi vsebino gibanja oplemenitili in poglobili.
12. Telesna teža
Delavnica za mladostnike 1. letniku
Delavnica se redno izvaja v 61,4%. Izvajalke so delavnico ocenile kot zanimivo, poučno in dobro pripravljeno. S strani dijakov je dober odziv.
Se je pa pojavil problem pri dijakih z povečano telesno težo, kjer je med delavnico prišlo do zbadanja s strani sošolcev. Dijaki so preveč odvisni o lastne telesne podobe.
Pri takih dijakih bi bil primernejši individualen pristop. Nekatere izvajalke so zelo težko motivirane dijake za sodelovanje, smatrajo, da delavnica ni primerna za to starostno skupino in da izračunavanje ITM ni primerna metoda.
13. Za varno in zdravo spolnost Delavnica za mladostnike v 3. letniku
Delavnica se redno izvaja v 68,6%. Izvajalke so delavnico ocenile kot dobro in privlačno za mlade. Smatrajo, da je tema za mlade nujno potrebna in sprejemljiva v taki obliki. Da pa bi za kvalitetno izvedbo programa potrebovale bistveno več časa.
Kot pri odraščanju se je tudi pri tej temi pojavila dilema glede starosti, nekatere smatrajo, da je delavnica prepozno, nekatere pa da je prezgodaj.
V vsebino izvajanja bi morali dodati več drugih tematik kot so medsebojni odnosi in komunikacija, moralna vzgoja, čut do sočloveka, duševno zdravje.
14. Predlogi za delo v prihodnje
Za prihodnje si izvajalci želijo predvsem časovno in kadrovsko urediti področje izvajanja vse vzgoje za zdravje v zdravstvenih ustanovah ne samo ob sistematskih pregledih. Ob enem je potrebno zagotoviti tudi ustrezno vrednotenje dela.
Urediti si želijo tudi izvajanje programa vzgoje za zdravje v 1. in 3., ki se po novem izvaja individualno. Nekateri razmišljajo o prestavitvi teh dveh programov v šolo, kjer bodo imeli na razpolago več časa.
Večina izvajalcev je dobro sprejela vsa gradiva, ki se jih uporablja v posameznih delavnicah, vendar je problem predvsem zagotavljanje zadostne količine gradiv ob pravem času.
Izvajalci poudarjajo, da je potrebno vse take programe zakonsko urediti.
Literatura:
1. Brcar P (2005): Zdravje otrok, mladostnic in mladostnikov. Inštitut za varovanje zdravja RS v: Črnak Meglič A. Otroci in mladina v prehodni družbi. Analiza položaja v Sloveniji. Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad RS za mladino; Maribor:
Aristej.
2. Pucelj V (ur) (2007): Vzgoja za zdravje: priročnik za izvajanje vzgoje za zdravje ob sistematskih pregledih šolskih otrok in mladostnikov, Ljubljana, Inštitut za varovanje zdravja
