Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji

(1)

DUŠEVNO ZDRAVJE OTROK IN

MLADOSTNIKOV

V SLOVENIJI

(2)

D u š e v n o z d r a v j e o t r o k in m l a d o s t n i k o v v S l o v e n ij i

A v t o r j i : Helena Jeriček Klanšček, Saška Roškar, Matej Vinko, Nuša Konec Juričič, Ada Hočevar Grom, Maja Bajt, Anja Čuš, Lucija Furman, Gaja Zager Kocjan, Alenka Hafner, Tina Medved, Mark Floyd Bračič, Mircha Poldrugovac

U r e d n i k i : Helena Jeriček Klanšček, Saška Roškar, Matej Vinko, Ada Hočevar Grom R e c e n z e n t i : Hojka Kumperščak, Peter Janjuševič, Mojca Zvezdana Dernovšek P r e d g o v o r : Jožica Maučec Zakotnik, Ivan Eržen

S t r o k o v n i p r e g l e d : Metka Zaletel, Tit Albreht, Mircha Poldrugovac

O b l i k o v a n j e : Andreja Frič L e k t u r a : Nuša Mastnak

I z d a j a t e l j : Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva cesta 2, 1000 Ljubljana E l e k t r o n s k i v i r : http://www.nijz.si

K r a j i n l e t o i z d a j e : Ljubljana, 2018 Zaščita dokumenta

Vse pravice pridržane. Reprodukcija po delih ali v celoti na kakršenkoli način in v kateremkoli mediju ni dovoljena brez pisnega dovoljenja avtorja. Kršitve se sankcionirajo v skladu z avtorsko pravno in kazensko zakonodajo.

Publikacija je nastajala od leta 2016 do začetka leta 2018, torej v času, ko Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028 še ni bila sprejeta, zato je potrebno nekatere navedbe brati s tega vidka.

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=294736640

ISBN 978-961-7002-57-7 (pdf)

(3)

Uredniki

Helena Jeriček Klanšček Saška Roškar

Matej Vinko Ada Hočevar Grom

DUŠEVNO ZDRAVJE OTROK IN

MLADOSTNIKOV

V SLOVENIJI

(4)

ZAHVALE

Publikacija, ki je pred vami, je nastajala precej časa in pot od ideje do izvedbe je bila zavita in strma ter polna različnih izzivov. Zato bi se zdaj, ko smo na koncu te poti, radi zahvalili vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nas podprli in prispevali svoj delček v tem zahtevnem mozaiku.

Zahvaljujemo se sodelavcem iz Zdravstveno podatkovnega centra na Nacionalnem Inštitutu za javno zdravje: predstojnici Metki Zaletel, Poldki Butinar, Ani Zgaga, Milošu Kravanji, Nevenki Kelšin, Alešu Korošcu in Viliju Prodanu, ki so pomagali pri pripravi podatkov iz obstoječih baz in Tini Zupanič, ki je pripravila prikaze v obliki kartogramov.

Iskrena hvala Marjeti Trček in Anki Bolka iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki sta posredovali podatke in informacije v poglavju o mreži služb in Radetu Pribakoviču iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je pripravil izhodišče za to poglavje.

Hvala Kristianu Majcnu, Karmen Hribar ter študentki Tanjii Repič za pomoč pri urejanju publikacije.

Posebna zahvala gre Andreji Frič, ki je ponovno dokazala svojo inovativnost in potrpežljivost pri oblikovanju publikacije s številnimi grafi in tabelami, tudi takrat, ko smo se mi že želeli obrniti stran.

Ne nazadnje hvala tudi vodstvu NIJZ in odgovornim na Ministrstvu za zdravje, ki so izrazili potrebo in podprli nastanek te publikacije.

Hvala tudi vsem vam, ki boste publikacijo prebirali in podatke uporabili za izboljšanje duševnega zdravja otrok in mladostnikov v Sloveniji. Vsak konec je začetek nečesa novega. Naj bo tudi ta publikacija osnova za začetek novih, še bolj poglobljenih raziskav in analiz podatkov s področja duševnega zdravja kot tudi evalvacije obstoječih programov in ukrepov. Programov in ukrepov, ki bodo usmerjeni v zagotavljanje boljšega danes in jutri, naših otrok in mladostnikov in vseh nas.

(5)

Vsebina

1 . U v o d ... 18

1.1 Opredelitev duševnega zdravja ... 19

1.2 Varovalni dejavniki in dejavniki tveganja ... 21

1.3 Literatura ... 23

2 . O p r e d e l i t e v p r o b le m a i n n a m e n p u b l ik a c i j e ... 25

3 . M e t o d a ... 27

3.1 Starostna skupina ... 27

3.2 Viri podatkov ... 27

3.3 Zbirke podatkov NIJZ ... 30

4 . P o z i t i v n o d u š e v n o z d r a v j e o t r o k i n m l a d o s t n ik o v ... 36

4.1 Glavne ugotovitve ... 36

4.2 Uvod ... 36

4.3 Namen ... 38

4.5 Zadovoljstvo z življenjem kot kazalnik pozitivnega duševnega zdravja ... 39

4.6 Drugi podatki o pozitivnem duševnem zdravju ... 41

4.7 Razprava ... 44

4.8 Zaključek ... 46

4.9 Predlogi ukrepov ... 46

4.10 Literatura... 48

5 . O b r a v n a v e o t r o k i n m l a d o s t n ik o v v z d r a v s t v e n e m s i s t e m u i n p o r a b a z d r a v i l z a z d r a v l j e n j e d u š e v n i h i n v e d e n j s k i h m o t e n j p r i o t r o c i h i n m l a d o s t n i k i h ... 51

5.2 Uvod... 53

5.3 Namen ... 55

5.5 Zunajbolnišnične obravnave otrok in mladostnikov zaradi duševnih in vedenjskih motenj ... 56

5.5.1 Število in stopnja zunajbolnišničnih obravnav na primarni ravni ... 56

5.5.2 Zunajbolnišnične obravnave na primarni ravni po statističnih regijah ... 59

5.5.3 Vzroki zunajbolnišničnih obravnav otrok in mladostnikov na primarni ravni ... 60

5.5.4 Zunajbolnišnične obravnave na primarni ravni otrok in mladostnikov po starosti in spolu ... 61

5.5.5 Število in stopnja zunajbolnišničnih obravnav na sekundarni ravni ...71

5.5.6 Zunajbolnišnične obravnave na sekundarni ravni po statističnih regijah ...73

5.5.7 Vzroki zunajbolnišničnih obravnav otrok in mladostnikov na sekundarni ravni ... 74

5.5.8 Zunajbolnišnične obravnave otrok in mladostnikov na sekundarni ravni po starosti in spolu... 75

5.5.9 Razprava ... 85

5.6 Bolnišnične obravnave otrok in mladostnikov zaradi duševnih in vedenjskih motenj ... 89

5.6.1 Število in stopnja bolnišničnih obravnav otrok in mladostnikov ... 89

5.6.2 Bolnišnične obravnave otrok in mladostnikov po statističnih regijah ... 91

5.6.3 Vzroki bolnišničnih obravnav otrok in mladostnikov ... 92

(6)

5.6.4 Vzroki bolnišničnih obravnav otrok in mladostnikov po starosti in spolu ... 92

5.6.5 Bolnišnične obravnave otrok in mladostnikov po zdravstvenih zavodih/službah ... 99

5.6.6 Trajanje bolnišničnih obravnav otrok in mladostnikov zaradi duševnih in vedenjskih motenj... 100

5.7 Razprava ... 102

5.8 Zdravila za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj pri otrocih in mladostnikih... 105

5.8.1 Število izdanih receptov in poraba zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj ... 105

5.8.2 Poraba zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj po statističnih regijah ... 107

5.8.3 Število izdanih receptov in poraba zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj po farmakoloških skupinah ... 108

5.8.4 Poraba zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj po spolu in starosti ... 109

6 . J a v n a z d r a v s t v e n a m r e ž a s lu ž b z a o b r a v n a v o t e ž a v i n m o t e n j v d u š e v n e m z d r a v j u o t r o k in m la d o s t n ik o v ... 119

6.2 Uvod ... 119

6.3 Namen ... 120

6.5 Dejavnosti javne zdravstvene mreže za obravnavo otrok in mladostnikov ... 122

6.5.1 Zunajbolnišnična raven ... 122

6.5.2 Bolnišnična raven ...123

6.6 Stanje in razporejenost služb/izvajalcev na področju duševnega zdravja za obravnavo težav in motenj otrok in mladostnikov ... 126

6.6.1 Razvojne ambulante ... 126

6.6.2 Dispanzerji za duševno zdravje ... 129

6.6.3 Dejavnost na področju otroške in mladostniške psihiatrije v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti ... 131

6.7 Razprava... 136

6.8 Zaključek ...141

6.9 Predlogi ukrepov ...141

7 . D o ž iv l j a n j e s t r e s a , p s i h o s o m a t s k i h s i m p t o m o v t e r č u s t v e n e i n v e d e n j s k e t e ž a v e p r i o t r o c i h in m la d o s t n i k i h ... 144

7.2 Uvod ... 146

7.3 Namen ... 146

7.5 Doživljanje stresa ... 148

7.6 Psihosomatski simptomi ... 153

7.7 Vedenjske in čustvene težave ... 154

(7)

8 . D e p r e s i j a in a n k s i o z n o s t ... 165

8.2 Uvod ... 165

8.3 Namen ... 167

8.5 Depresija in depresivnost ... 169

8.5.1 Zunajbolnišnične obravnave zaradi depresije ... 169

8.5.2 Bolnišnične obravnave zaradi depresije ... 172

8.5.3 Zdravila za zdravljenje depresije (antidepresivi) ... 174

8.5.4 Podatki presečnih raziskav ... 176

8.6 Anksiozne motnje ... 177

8.6.1 Zunajbolnišnične obravnave zaradi anksiozne motnje ... 177

8.6.2 Bolnišnične obravnave zaradi anksiozne motnje ...181

8.6.3 Zdravila za zdravljenje anskiozne motnje (anksiolitiki) ... 182

9 . H ip e r k in e t i č n a m o t n j a ... 192

9.2 Uvod ... 192

9.3 Namen ... 193

9.5 Hiperkinetična motnja ... 194

9.5.1 Zunajbolnišnične obravnave zaradi hiperkinetične motnje ... 194

9.5.2 Bolnišnične obravnave zaradi hiperkinetične motnje ... 196

9.5.3 Zdravila za zdravljenje hiperkinetične motnje ... 196

1 0 . M o t n j e h r a n j e n j a ... 203

10.2 Uvod ... 203

10.3 Namen ... 204

10.5 Zunajbolnišnične obravnave zaradi motenj hranjenja ... 206

10.6 Bolnišnične obravnave zaradi motenj hranjenja ...211

10.6.1 Umrljivost ...213

10.6.2 Podatki presečnih raziskav ...213

10.7 Razprava ... 215

(8)

1 1 . R a z li č n e o b l ik e s a m o m o r i l n o s t i ... 221

11.2 Uvod ... 221

11.3 Namen ... 222

11.5 Samomorilne misli ... 225

11.6 Namerno samopoškodbeno vedenje z namenom smrti in brez tega namena ... 227

11.7 Samomor ... 230

11.8 Razprava ... 234

1 2 . P r e d lo g i u k r e p o v n a p o d r o č j u d u š e v n e g a z d r a v j a o t r o k i n m l a d o s t n i k o v ... 241

12.1 Ukrepi, povezani s promocijo duševnega zdravja otrok in mladostnikov ... 241

12.1.1 Predlogi ukrepov, ki ustvarjajo okolja in pogoje za ohranjanje, krepitev in varovanje duševnega zdravja otrok in mladostnikov ter izhajajo iz predhodnih ugotovitev in resolucije ... 241

12.2 Ukrepi, povezani z zbiranjem podatkov o duševnem zdravju otrok in mladostnikov ... 242

12.2.1 Predlogi ukrepov, ki izboljšujejo kakovost, veljavnost in zanesljivost podatkov o duševnem zdravju otrok in mladostnikov ... 243

12.3 Ukrepi, povezani z mrežo izvajalcev zdravstvenih storitev ... 243

12.3.1 Predlogi ukrepov, povezanih z mrežo izvajalcev zdravstvenih storitev ... 244

12.4 Ukrepi za preprečevanje, spremljanje in obvladovanje duševnih težav in motenj pri otrocih in mladostnikih ... 245

12.4.1 Predlogi ukrepov, ki ustvarjajo okolja in pogoje za preprečevanje, spremljanje in obvladovanje duševnih težav in motenj ... 245

12.4.2 Ukrepi za starostno skupino 0–5 let ... 245

12.5 Ukrepi za destigmatizacijo duševnih težav in iskanja pomoči pri otrocih in mladostnikih ... 246

12.5.1 Predlogi ukrepov za destigmatizacijo duševnih težav in iskanja pomoči pri otrocih in mladostnikih ... 246

12.6 Literatura... 248

1 3 . Z a k l j u č e k ... 247

P r i lo g a ... 250

Razporeditev duševnih in vedenjskih motenj po sklopih (MKB-10) ... 250

S e z n a m s l ik ... 251

S e z n a m t a b e l ...257

S t v a r n o k a z a l o ... 260

(9)

RECENZIJE

Maribor, 11. 12. 2017

Doc. dr. Hojka Gregorič Kumperščak, dr. med., spec. otr.

in mladostniške psihiatrije

Publikacija Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji je prišla ob pravem času, saj je zapolnila statistično praznino, s katero smo se v Sloveniji že nekaj časa soočali. Ob različnih priložnostih smo vedno naleteli na dejstvo, da o psihopatologiji otrok in mladostnikov v Sloveniji enostavno nimamo aktualnih ali pa sploh nobenih statističnih podatkov. Ob vsaki študiji smo naleteli na to dejstvo, tudi ob snovanju mreže pomoči otrokom in mladostnikom z duševnimi motnjami ter ob pisanju Resolucije o duševnem zdravju.

Publikacija je napisana zelo jasno, pregledno, s točno določenimi viri in strokovnimi definicijami.

V prvem delu se usmerja na varovalne dejavnike duševnega zdravja in ugotavlja, da je večina otrok in mladostnikov v Sloveniji sicer duševno zdravih, vendar to še ne pomeni, da imajo visoko stopnjo pozitivnega duševnega zdravja. Pozitivno duševno zdravje je opredeljeno kot stanje optimalnega psihološkega delovanja in kakovosti življenja. Žal avtorji ugotavljajo, da o pozitivnem duševnem zdravju slovenskih otrok in mladostnikov ni na voljo zadosti podatkov; za mlajše od 11 let pa ni na voljo sploh nobenih podatkov.

Osrednji del publikacije je namenjen obravnavi otrok in mladostnikov v zdravstvenem sistemu in predpisovanju zdravil. Šokanten, a ne nepričakovan je podatek, da se je v obdobju od leta 2008 do leta 2015 število obravnav otrok in mladostnikov s končno diagnozo duševne in vedenjske motnje povečalo za 71 %. V osrednjem delu publikacije se seznanimo tudi s podatki o številu zunajbolnišničnih in bolnišničnih obravnav, s podatki po posameznih diagnozah, razdeljenih po spolu in starostnih skupinah.

Drugi šokanten, a ponovno ne nepričakovan je podatek, da se je v obdobju od leta 2008 do leta 2015 število receptov, izdanih za zdravila za zdravljenje duševnih motenj otrok in mladostnikov, povečalo za slabih 50 %.

Sledi opis obstoječe javnozdravstvene mreže služb za obravnavo težav in motenj v duševnem zdravju otrok in mladostnikov, ki jasno prikazuje zaskrbljujoče stanje v Sloveniji, saj nekatere regije – koroška, posavska, pa

Duševno zdravje otrok in

mladostnikov v Sloveniji

(10)

tudi pomurska – nimajo tovrstne pomoči. Presenetijo podatki, da je največji porast psihopatologije v podravski regiji, kjer naj bi bilo tudi največ služb za pomoč pri duševnih motnjah.

Sledijo podaki po posameznih duševnih motnjah, stresu, depresiji, anksioznosti, hiperkinetični motnji, motnjah hranjenja in samomorilnosti.

Vsako poglavje se zaključi s predlogi ukrepov, temu pa je namenjen tudi zadnji del publikacije. Jasno so zapisani ukrepi, povezani s promocijo, zbiranjem podatkov, mrežo izvajalcev ter preprečevanjem, spremljanjem, obvladovanjem in destigmatizacijo duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih.

Ta publikacija bo dobra osnova za raziskave ter nujno izhodišče pri snovanju politike na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Avtorji si zaslužijo vse priznanje in zahvalo, da so se lotili zbiranja podatkov o duševnem zdravju in motnjah najranljivejše populacije, za katero do sedaj ni bilo dovolj dobro poskrbljeno. Nekoč dobro delujoči multidisciplinarni timi so razpadli, razpršili so se izvajalci pomoči in se skoncentrirali le v nekaterih regijah, otroških in mladostniških psihiatrov je bilo v preteklih letih manj kot 20 za celotno Slovenijo ter tako za ambulantno kot za bolnišnično obravanavo. Varovanega oddelka za otroke in mladostnike Slovenija nikoli ni imela, kakor tudi ne subspecialističnih ambulant in rehabilitacijskih programov, ki se šele sedaj sporadično pojavljajo. Na vse te anomalije publikacija opozarja in tudi predlaga zelo jasne in realne ukrepe za izboljšanje stanja.

Ljubljana 21. 12. 2017

Prof. dr. Mojca Z. Dernovšek , dr. med., spec. psihiatrije

Znanstveno utemeljene in poglobljene monografije o duševnem zdravju otrok in mladostnikov so pomembne vedno in povsod. Podatki, ki so jih avtorji zbrali, skrbno analizirali in jih podrobno predstavili, so na voljo vsem zainteresiranim javnostim, da jih uporabljajo pri svojem delu, pri zastopanju skupnih interesov in pri vseh dejavnostih za izboljšanje blaginje.

Prav zdaj pa je še posebej pomembno imeti pri roki takšne analize, saj je ravnokar v javni razpravi ponoven predlog Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja, ki še posebej opozarja na alarmantno stanje na nekaterih področjih glede nudenja pomoči otrokom, mladostnikom in staršem.

Če bo predlog Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja sprejet in implementiran, je takšna monografija vzorčen primer spremljanja stanja in evalvacije sprememb.

(11)

Če usoda predlogu Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja ne bo naklonjena, pa monografija še dodatno opredeljuje resno problematiko in olajšuje spremembe v prihodnosti.

Vesela sem, da se zavedanje o pomenu duševnega zdravja v Republiki Sloveniji krepi in da se aktivnostim pridružuje tudi znanstvena sfera.

21. 1. 2018

Dr. Peter Janjušević, univ. dipl. psih., spec. klin. psih.

Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji je delo skupine avtoric in avtorjev, po večini strokovnjakov oz. raziskovalcev, zaposlenih na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Republike Slovenije. Gre za publikacijo, ki je nadvse aktualna in bi bila aktualna v kateremkoli času, saj bi morala biti skrb za duševno zdravje (tako pozitivno oz. visoko izraženo kot negativno oz. nizko izraženo) ena pomembnih prioritet zdravstvene, socialne, izobraževalne in širše politike ter prakse države in njenih ustanov.

Avtorji in avtorice publikacije na več kot 250 straneh obravnavajo dostopne podatke s področja duševnega zdravja otrok in mladostnikov različnih starostnih skupin v Sloveniji za različna obdobja, tako z vidika stopnje duševnega zdravja kot z vidika motenj na področju duševnega zdravja in sistema skrbi na tem področju.

V publikaciji avtorji in avtorice obravnavajo koncepte (pozitivnega in negativnega) duševnega zdravja, doživljanje stresa in psihosomatskih simptomov pri otrocih in mladostnikih ter nekatere najpogostejše motnje v tem razvojnem obdobju, kot so depresija, anksioznost, hiperkinetična motnja, samomorilnost, motnje hranjenja ipd. Vsako poglavje obravnava stanje na posameznem področju in se pri tem naslanja na rezultate dlje časa trajajočih domačih in mednarodnih študij, v katere je več let vključena tudi Slovenija, ter na podatke iz različnih statistik, ki se zbirajo v sistemu zdravstvenega varstva. Predvsem podatki mednarodnih študij, ki temeljijo na velikih, tudi reprezentativnih vzorcih, omogočajo primerjavo epidemioloških trendov na področju duševnega zdravja v tujini. Avtorji in avtorice na več mestih sami poudarijo nekatere pomembne težave pri reprezentativnosti podatkov, predvsem tistih, ki jih črpajo iz uradnih statistik, in s tem omejitve izpeljanih zaključkov. Ena pomembnih omejitev je na primer omejena zanesljivost podatkov o diagnozah zaradi pomanjkljivega sistema poročanja diagnoz na primarni in sekundarni ravni obravnave otrok in mladostnikov z duševnimi motnjami.

(12)

Ob tem avtorji in avtorice ob vsakem obravnavanem problemskem področju predlagajo tudi ukrepe na področju preventive in odkrivanja motenj pri otrocih in mladostnikih, katerih vsakdanje funkcioniranje je oteženo zaradi doživljanja stresa, posameznih simptomov ali pa motenj, ter pomoči tem otrokom in mladostnikom. Glede na metodološke omejitve pri zbiranju podatkov je tehtno vprašanje, ali lahko na njihovi podlagi z zadostno mero gotovosti sklepamo o stanju in oblikujemo priporočila za delovanje (specialističnega) sistema pomoči otrokom in mladostnikom s hujšimi, v klinični praksi običajno kompleksnimi, predvsem pa sopojavljajočimi se motnjami s področja duševnega zdravja. Soobolevnost je namreč, kot je že dolgo znano, v razvojnem obdobju otroštva in mladostništva prej pravilo kot izjema.

Zaradi neurejenega sistema poročanja diagnoz so bili avtorji in avtorice pri prikazovanju stanja (virov pomoči in vrst obravnav) primorani izpustiti pomemben del strokovnjakov v javnem sistemu skrbi za duševno zdravje – specialiste klinične psihologije, ki delajo v zdravstvenih domovih, koncesijskih ordinacijah in v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Ljubljana. Le upamo lahko, da bo ta publikacija dodaten argument ali spodbuda odločevalcem za ureditev enotnejšega, celostnega sistema zajema statistik na tem področju.

Publikacija, ki je tematsko izjemno relevantna, je nedvomno izkaz obsežnega analitičnega dela avtoric in avtorjev. Pogrešam pa bolj poglobljen, morda tudi samoreflektiven razmislek o razlogih za pomanjkljivosti pri zbiranju podatkov s področja duševnega zdravja ter predloge za vzpostavitev učinkovitejšega sistema, ki je po mojem mnenju ključen pogoj za učinkovito načrtovanje mreže strokovnjakov in programov pomoči – tudi glede na to, da gre po večini za delo strokovnjakov Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja, ene osrednjih ustanov, ki bi morala imeti pomemben vpliv na razvoj zdravstvenega sistema in s tem na zdravje otrok in mladostnikov. Vsekakor pa je vsakršen prispevek k razumevanju področja, ki ga obravnava to delo, potencialno korak k izboljšanju skrbi za eno najranljivejših skupin prebivalstva, otroke in mladostnike s težavami oz. motnjami na področju duševnega zdravja. Ta publikacija kljub omejitvam, ki jih prepoznavajo tudi avtorice in avtorji, pomembno dopolnjuje in povezuje obstoječi mozaik informacij. Predlagani ukrepi in rešitve morda nekoliko preveč ostajajo bolj ali manj na ravni splošnih, resolucijskih principov, vendar so nedvomno lahko pomembno izhodišče za akcijske, operativno naravnane dokumente in smernice za zagotavljanje dostopnih, pravočasnih, z dokazi podprtih oblik pomoči, ki jih na tem področju nujno potrebujemo.

(13)

Ne šteje vse, kar se da prešteti,

in ne da se prešteti vsega,

kar šteje.

(14)

Publikaciji na pot

Jožica Maučec Zakotnik, dr. med., državna sekretarka Leta 1854 je v londonskem predelu Soho izbruhnila epidemija kolere. Ker z dotedanjimi prepričanji in ustaljenimi praksami izbruha ni bilo mogoče zajeziti, se je John Snow problema lotil drugače. Z natančnim opazovanjem in spremljanjem značilnosti pojava – število obolelih, območje, kjer so se pojavili novi primeri, življenjske okoliščine in navade obolelih itd. – je ugotovil izvor in vzrok epidemije, kar je omogočilo načrtovanje ukrepov, ki so epidemijo zajezili. Epidemiologija je s tem postala temeljni kamen javnega zdravja, na podlagi katerega se med drugim sooblikujejo politične odločitve in na podatkih temelječe učinkovite prakse.

Publikacija Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji je v tem, epidemiološkem oziru pomemben mejnik. Raznovrstni podatki o duševnem zdravju otrok in mladostnikov, zbrani na enem mestu – podatki mednarodnih in nacionalnih študij, podatki iz zdravstvene statistike itd. –, bodo zapolnili pomembno vrzel, ki je bila do sedaj prisotna v slovenskem prostoru. Čeprav sta zanesljivost in veljavnost podatkov na nekaterih mestih bolj šibki, kot transparentno opozarjajo tudi sami avtorji, so na ta način zbrani podatki o duševnem zdravju otrok in mladostnikov najbolj trden posnetek trenutnega stanja.

Podatki, razgrnjeni v publikaciji, bralcu s prefinjeno mero opreznosti, a hkrati znanstvene utemeljenosti, približajo potrebne politične odločitve in usmeritve na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov (nekaj teh je predstavljenih v aktualni Resoluciji nacionalnega plana za duševno zdravje 2018–2020), predloge za na podatkih temelječe ukrepe in prakse (bržkone je med temi najpomembnejša enakomerna razporeditev služb na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov) in ne nazadnje predloge za izboljšanje beleženja in spremljanja podatkov.

Vsebina, predstavljena v publikaciji, je jasen opomnik na to, da je v Sloveniji število otrok in mladostnikov, ki se soočajo z duševnimi težavami, zaskrbljujoče, saj se je v zadnjih desetih letih povečalo za dve tretjini. Ob zavedanju, da se skoraj polovica duševnih težav, ki so prisotne v odraslosti, prvič pojavi do štirinajstega leta starosti, se upravičeno lahko vprašamo, kdaj, kaj in kako bomo ukrepali, da bodo ti otroci imeli možnost odrasti v duševno zdrave odrasle ljudi. In na drugi strani, da bodo tisti, ki so zdravi, zdravi tudi ostali.

(15)

Vsak navidezno neoseben podatek v publikaciji, kot tudi vsi skupaj, nam pripovedujejo še kako osebno zgodbo. Želim si, da bi jo razumeli in slišali, saj bi to pomenilo, da je publikacija dosegla svoj namen in postala pomemben usmerjevalnik na poti k boljšemu duševnemu zdravju slovenskih otrok in mladostnikov.

Prim. prof. dr. Ivan Eržen

Dobro duševno zdravje je temelj zdravja, posledično pa tudi socialne in gospodarske stabilnosti, družbene blaginje in kakovosti življenja ljudi.

Čeprav v zadnjih letih duševne motnje tako v Sloveniji kot v svetu naraščajo in čeprav je slabo duševno zdravje pomemben del družbenega bremena, pa je področje duševnega zdravja in iskanja pomoči zaradi duševnih motenj še vedno stigmatizirano in zapostavljeno. To velja za vsa starostna obdobja, še posebej pa za obdobje otroštva in mladostništva. Čeprav večina otrok in mladostnikov nima znakov in simptomov duševnih motenj, pa to ne pomeni, da imajo visoko stopnjo pozitivnega duševnega zdravja.

Duševno zdravje v otroštvu in mladostništvu je pomemben napovednik duševnega zdravja odraslih, saj se polovica vseh duševnih motenj začne do 14. leta starosti, tri četrtine pa do 24. leta. Zato bi skrb vsake družbe za duševno zdravje morala temeljiti na dobrem duševnem zdravju otrok in mladih, na varovanju, ohranjanju in krepitvi duševnega zdravja ter na preprečevanju nastanka duševnih težav in motenj. Osnova za ukrepanje in delovanje na kateremkoli področju, tudi na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov, je analiza stanja. Avtorjem publikacije je kljub številnim težavam in omejitvam pri dostopnosti in posledično analizi podatkov, na katere so naleteli, uspelo zaključiti pomembno delo. Gre za prvo tovrstno publikacijo pri nas, ki prinaša prvi celovit prikaz dostopnih podatkov iz nacionalnih raziskav in podatkovnih baz NIJZ o pozitivnem in negativnem duševnem zdravju, obravnavah, mreži zdravstvene dejavnosti na področju skrbi za obravnavo težav in motenj v duševnem zdravju otrok in mladostnikov in o najpogostejših motnjah ter predlaga ukrepe v okviru javnega zdravja, s katerimi lahko stanje izboljšamo.

Podatki so zaskrbljujoči, saj se je v obdobju od leta 2008 do leta 2015 število prvih obiskov otrok in mladostnikov zaradi duševnih in vedenjskih motenj izrazito povečalo, na primarni ravni za 26 %, na sekundarni pa za 70 %.

Zaskrbljujoč pa je tudi porast porabe zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj pri osebah, mlajših od 20 let, saj se je ta v obdobju od leta 2008 do leta 2015 povečala za 48 %, med mladostniki od 15. do 19. leta starosti je bila leta 2015 za 73 % večja kot leta 2008. Največ obravnav je bilo v starostni skupini med 15. in 19. letom; vzroki zanje so podobni kot pri

(16)

odraslih – reakcije na hud stres in prilagoditvene motnje, druge anksiozne motnje, depresivne epizode in motnje hranjenja. Pomembna ugotovitev je povezana tudi z neenakostjo v dostopnosti do pomoči v različnih slovenskih regijah. Tako na primer koroški, posavski in primorsko-notranjski regiji ZZZS sploh ne zagotavlja finančnih sredstev za izvajanje tega programa v okviru dejavnosti otroške in mladostniške psihiatrije.

Publikacija je pomembno izhodišče za pripravo programa za izboljšanje stanja na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov, pa tudi za izboljšanje kakovosti sistema zbiranja, proučevanja in vrednotenja podatkov. Takšen pristop je ključnega pomena za ustrezno spremljanje, načrtovanje in vrednotenje uvedenih ukrepov. Želim si, da bi publikacija spodbudila širšo razpravo med različnimi strokovnjaki, političnimi odločevalci in vsemi, ki jim ni vseeno za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter celotne populacije.

(17)

Moj problem je v tem, da ne vem kdo sem in kaj si sploh zelim poceti. Ne govorim le v poklicni smeri, temvec nasploh v zivljenju.

stara sem 12 let in sem v depresiji. že od poletnih

počitnic. preden smo šli na morje. sem bla cel čas sama pa sem samo brala in si dan pa noč obrnila in ja postala zelo osamljena. ful sem jokala pa začela sem se rezat. pol smo šli na morje pa sem mela prehrambene motnje. sam se je zadnji teden pa pol vse srečna.

Spletna svetovalnica www.tosemjaz.net

je priljubljeno spletno srečališče mladih iz vse Slovenije.

Omogoča anonimen, javen, brezplačen, hiter in preprost dostop do strokovnega nasveta. Mladim je na voljo multidisciplinarna spletna svetovalna mreža

strokovnjakov - prostovoljcev.

V spletni svetovalnici je od ustanovitve v letu 2001 do danes razvidna obsežna unikatna spletna baza več kot 42.000 dialogov - vprašanj o težavah mladine in odgovorov strokovnjakov. V tej publikaciji so na uvodnih straneh v vsa poglavja vključeni zapisi mladih iz spletne svetovalnice.

(18)

18

1. Uvod

Svetovna zdravstvena organizacija zdravje opredeljuje kot »… stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja/ugodja in ne zgolj kot stanje odsotnosti bolezni ali betežnosti/nemoči«. Izhajajoč iz te definicije, lahko torej zaključimo, da je zdravje samo eno in da je ločevanje med telesnimi, duševnimi in socialnimi vidiki zdravja mogoče zgolj na teoretični ravni.

Brez duševnega zdravja ni zdravja, brez zdravja ni kakovostnega življenja in brez kakovostnega življenja ni prave učinkovitosti v družbi (Marušič in Temnik, 2009). Duševno zdravje je temeljni del dobrega počutja in učinkovitega delovanja za posameznika in skupnost (Kovess-Masfety, Murray in Gureje, 2005). Dobro duševno zdravje omogoča posamezniku, da udejanja svoje umske in čustvene zmožnosti ter je uspešen v poklicnem, družbenem in zasebnem življenju. Kljub temu se je dolgo časa več pozornosti namenjalo telesnim vidikom zdravja. Hkrati s tem je bila pozornost pri telesnih vidikih zdravja večino časa usmerjena v bolezni in negativne izide. V zadnjih desetletjih je prišlo do sprememb, in vse večja pozornost se namenja duševnim in v zadnjem desetletju tudi socialnim vidikom zdravja (Mental Health Action Plan, 2013–2020). Podobno kot pri telesnih vidikih zdravja, se je tudi pri duševnih razpravljalo pretežno o negativnih izidih, npr. duševnih motnjah, simptomih duševnih težav in motenj. V preteklosti je pristop k vsebinam duševnega zdravja temeljil predvsem na patogenetskem modelu in posledično na preventivi duševnih motenj in težav. Pozornost je bila usmerjena predvsem v dejavnike tveganja za nastanek duševnih težav in motenj. Šele v zadnjem desetletju se vse večji pomen daje tudi pozitivnemu duševnemu zdravju oziroma pozitivnim vidikom zdravja nasploh. Napredek pri razumevanju duševnega zdravja in usmeritev v pozitivno duševno zdravje (kot tudi v pozitivne vidike drugih komponent zdravja) sta med drugim povezana z razvojem novih konceptov in področij delovanja v javnem zdravju. Med slednje zagotovo sodi razvoj promocije zdravja, ki izhaja iz salutogeneze in se usmerja k preučevanju determinant zdravja, neenakosti v zdravju, varovalnih dejavnikov in pozitivnih vidikov zdravja (Antonovsky, 1996). Promocija duševnega zdravja je za razliko od preventive duševnih motenj in težav usmerjena v povečevanje stopnje zdravja celotne populacije, tako zdravih, bolnih kot tudi ranljivih ali ogroženih skupin. Dolgoletno razumevanje in obravnavanje duševnega zdravja z negativnih vidikov se odraža tudi v spremljanju kazalnikov, ki so bili v preteklosti večinoma povezani z duševnimi težavami, motnjami in v manjši meri s pozitivnimi vidiki duševnega zdravja, zadovoljstvom, občutkom sreče, dobrega počutja, pozitivno samopodobo itd.

Dobro duševno zdravje, njegovo varovanje in krepitev ter preprečevanje nastanka duševnih težav so pomembni v vseh starostnih obdobjih, vse od rojstva naprej, še posebej pa v obdobju otroštva in mladostništva. Duševno zdravje v otroštvu in adolescenci je po mnenju raziskovalcev (Ravens- Sieberer idr., 2008) namreč pomemben napovedni dejavnik duševnega zdravja v odrasli dobi, po drugi strani pa je povezano z doseganjem razvojnih nalog in s šolsko uspešnostjo, z odnosi s starši in vrstniki itd. Za obdobje otroštva in mladostništva je značilno, da velika večina (80 %) nima duševnih motenj, so pa v tem obdobju, glede na dolgoročni vpliv na duševno zdravje, zato toliko pomembnejši pozitivni vidiki duševnega zdravja – sposobnosti zaznavanja, razumevanja in interpretacije okolja ter prilagajanja okolju, sposobnosti medosebnega komuniciranja, dobre samopodobe, optimizma ipd. (Keyes, 2006).

(19)

V tej publikaciji želimo – kolikor je to mogoče – prispevati k aktualnim spoznanjem na področju duševnega zdravja ter predstaviti glavne značilnosti omenjenega področja (pozitivnih in negativnih vidikov) pri otrocih in mladostnikih. Predstavili bomo glavne potrebe in prioritete na področju duševnega zdravja pri otrocih in mladostnikih v Sloveniji ter podali nekaj predlogov za ukrepanje na tem področju.

Publikacija je namenjena vsem, ki se ukvarjajo s področjem duševnega zdravja – strokovnjakom, političnim odločevalcem in tudi splošni/laični javnosti.

1.1 Opredelitev duševnega zdravja

Duševno zdravje je opredeljeno kot pozitiven odnos do sebe in drugih, uspešno soočanje z izzivi, pozitivna samopodoba, visoko samospoštovanje, občutek moči, optimizem in sposobnost soočanja s težavami. Vendar pa se opredelitve duševnega zdravja med seboj razlikujejo glede na to, ali duševno zdravje razumemo kot stanje ali kot kontinuum. Tradicionalne opredelitve duševno zdravje pojmujejo kot stanje, ki je ločeno od duševnih motenj (WHO, 2014). Kritiki opozarjajo, da je tako definirano duševno zdravje nedosegljivo in preveč statično. Zato se novejše opredelitve naslanjajo na koncept kontinuuma, po katerem se duševno zdravje razume kot nekaj spremenljivega na kontinuumu od pozitivnega k negativnemu oz. obratno. Na eni strani kontinuuma je pozitivno duševno zdravje, sledijo težave z duševnim zdravjem, na drugem koncu kontinuuma pa so duševne motnje (The University of Michigan, 2009; »Understanding U«, 2015, slika 1). Posameznik se po kontinuumu premika v smeri boljšega ali slabšega duševnega zdravja, odvisno od zunanjih vplivov, psihofizične kondicije itd.

Slika 1. Kontinuum duševnega zdravja (prirejeno po The University of Michigan, 2009) Pozitivno

duševno zdravje

Težave z duševnim zdravjem

Duševne motnje

(20)

20

Koncept kontinuuma duševnega zdravja torej zajema tako pozitivno kot negativno komponento duševnega zdravja (Lehtinen, Sohlman in Kovess-Masfety, 2005). Negativna komponenta se nanaša na duševne motnje, simptome in težave, pozitivna komponenta pa na pozitivno duševno zdravje, npr. dobro samopodobo, harmonične odnose, učinkovito reševanje problemov, soočanje s težavami, problemi in stresom (Marušič in Temnik, 2009). Čeprav je takšna opredelitev bolj fleksibilna od opredelitve duševnega zdravja kot stanja, nekateri avtorji (Greenspoon in Saklofske, 2001) opozarjajo na njene slabosti. Pomanjkljivost naj bi bila predvsem ali ravno to, da so kategorije pozitivnega in negativnega duševnega zdravja nanizane v istem kontinuumu, kar v danem trenutku omogoča zavzemanje samo ene kategorije: posameznik z duševno motnjo lahko v danem trenutku zavzema mesto samo na skrajnem desnem koncu kontinuuma (kjer so duševne motnje), kar povsem izključuje možnost za opredelitev kakršnegakoli pozitivnega duševnega stanja; po drugi strani lahko posameznik brez duševnih težav zaseda mesto samo na skrajnem levem koncu kontinuuma, kar povsem izključuje možnost opredelitve kakršnegakoli negativnega duševnega stanja, kot je npr. stres. Zato avtorji navajajo, da ni dovolj en kontinuum, ampak bi morali govoriti o dveh ločenih, a povezanih kontinuumih: o kontinuumu duševnega zdravja in kontinuumu duševnih motenj.

Kontinuum duševnega zdravja, ki je na sliki 2 prikazan na navpični osi, zajema različne stopnje duševnega zdravja – dobro oziroma visoko izraženo duševno zdravje (lahko mu rečemo tudi pozitivno duševno zdravje) na eni strani kontinuuma ter slabo oziroma nizko izraženo duševno zdravje (lahko mu rečemo tudi negativno duševno zdravje) na drugi strani. Kontinuum duševnih motenj (vodoravna os) pa zajema različne stopnje duševnih motenj – prisotne in izražene duševne motnje na eni strani kontinuuma ter neprisotne in neizražene duševne motnje na drugi strani.

Rezultat sovplivanja obeh kontinuumov so štirje kvadranti, ki predstavljajo različne kombinacije stanj: optimalno/dobro duševno zdravje (pozitivno duševno zdravje) brez simptomov duševnih motenj, slabo duševno zdravje (negativno duševno zdravje) brez simptomov duševnih motenj, slabo oziroma negativno duševno zdravje s simptomi duševne motnje in optimalno/visoko duševno zdravje (pozitivno duševno zdravje) s simptomi duševne motnje. Prednost takšnega razumevanja duševnega zdravja in duševnih motenj je, da je možno prehajanje med posameznimi kategorijami oziroma stanji. Odsotnost duševnih motenj ali težav namreč še ne pomeni nujno dobrega duševnega zdravja in obratno. Dobro duševno zdravje in duševne motnje ali težave se lahko pojavljajo sočasno in se ne izključujejo. Tako imajo lahko osebe brez duševnih motenj hkrati tudi nizko zadovoljstvo z življenjem oziroma nizko stopnjo duševnega zdravja (npr. v obdobju povečanega stresa itd.) in obratno, posamezniki z duševnimi motnjami imajo lahko visoko izraženo zadovoljstvo z življenjem oziroma visoko stopnjo duševnega zdravja. Omenjeni dvofaktorski model se je na vzorcu otrok potrdil v raziskavi Greenspoona in Saklofskega (2001).

Po pričakovanjih se je kot najbolj neugodna izkazala kombinacija nizkega duševnega blagostanja s prisotnostjo duševne motnje. Tudi ugotovitve drugih avtorjev (Keyes, 2002, 2006) potrjujejo, da je za posameznika najbolj obremenjujoča kombinacija nizkega duševnega zdravja s prisotnostjo duševne motnje.

(21)

Slika 2. Dvofaktorski model duševnega zdravja (prirejeno po Greenspoon in Saklofske, 2001)

1.2 Varovalni dejavniki in dejavniki tveganja

Posameznikovo duševno zdravje je rezultat sovplivanja različnih dejavnikov. Pomembni so tako dejavniki na individualni ravni kot tudi tisti na socialno-ekonomski, okoljski in družbeni ravni.

Odvisno od tega, ali ima dejavnik pozitiven ali negativen vpliv na zdravje, govorimo o varovalnih dejavnikih oziroma o dejavnikih tveganja. Varovalni dejavniki zmanjšajo verjetnost pojava težav in ugodno vplivajo na (duševno) zdravje ter hkrati zmanjšajo posameznikov odziv na dejavnike tveganja (Berntsson, Köhler in Gustafsson, 2001). Po drugi strani pa dejavniki tveganja povečajo verjetnost neugodnih zdravstvenih izidov in pojavnosti simptomov duševnih težav in motenj (Poikolainen, Kanerva in Lönnqvist, 1995).

Dejavniki in njihovi učinki so v medsebojnem sovplivanju. To lahko ponazorimo na primeru neuspeha v šoli. Vpliv slabe šolske uspešnosti na duševno zdravje je tako lahko neposreden (s povečanjem števila psihosomatskih simptomov) kot tudi posreden (z večanjem števila konfliktov v družini) (Hurrelmann, Engel, Holler in Nordlohne, 1988).

N. Wille, S. Bettge in Ravens-Sieberer (2008) so v svoji študiji ugotavljali, da je prisotnost več varovalnih dejavnikov hkrati (npr. pozitivno družinsko okolje, visoka socialna podpora in nekatere osebnostne lastnosti) povezana z manjšo pojavnostjo težav z duševnim zdravjem. Tako npr. v primeru, da je prisotnih več varovalnih dejavnikov in en dejavnik tveganja, znake težav v duševnem zdravju izraža 7 % mladostnikov, medtem ko se v primeru odsotnosti varovalnih dejavnikov in prisotnosti enega dejavnika tveganja ta delež poveča na 26 %. Ista skupina avtorjev navaja, da se dejavniki tveganja redko pojavljajo izolirano (en sam) in da medsebojno sovplivajo.

Kadar se skupaj pojavlja več dejavnikov tveganja hkrati, je tudi verjetnost težav z duševnim zdravjem večja. Ob sočasnem pojavljanju 6 dejavnikov tveganja ali več, o težavah v duševnem zdravju poroča kar 67 % mladostnikov (Wille idr., 2008).

V tabeli 1 prikazujemo nekaj najpomembnejših varovalnih dejavnikov in dejavnikov tveganja za področje duševnega zdravja.

Pozitivno (dobro ali visoko) duševno zdravje

Odsotnost duševne motnje

Negativno (slabo ali nizko) duševno zdravje pozitivno

duševno zdravje s simptomi duševne motnje

pozitivno duševno zdravje brez

simptomov duševnih motenj

negativno duševno zdravje s

simptomi duševne motnje

negativno duševno zdravje brez

simptomov duševnih motenj

Prisotnost duševne motnje

(22)

22

Tabela 1. Dejavniki tveganja in varovalni dejavniki na področju duševnega zdravja

Vrsta dejavnika Dejavniki tveganja Varovalni dejavniki

Individualni Prenatalna poškodba možganov

Prezgodnje rojstvo Poškodbe ob rojstvu

Nizka porodna teža, zapleti ob rojstvu Kronična bolezen

Slabo zdravje v otroštvu Negotova navezanost v otroštvu Določene oblike temperamenta (npr.

neprilagodljivost)

Fizične in/ali intelektualne manjzmožnosti Slabe socialne spretnosti

Nizka samopodoba Impulzivnost Čustvena nedozorelost Slabše veščine komuniciranja Osamljenost, žalovanje

Določene značilnosti temperamenta (npr.

prilagodljivost) Uravnotežena prehrana

Nadpovprečne intelektualne sposobnosti Dobro razvite veščine reševanja problemov

Notranja kontrola

Dobro razvite socialne veščine Dobri načini spoprijemanja s problemi Optimistična naravnanost

Moralna prepričanja Vrednote

Skrb zase

Dobro fizično zdravje, dobra telesna pripravljenost

Dobra samopodoba

Dobre komunikacijske sposobnosti Dejavniki, povezani z družino Odsotnost enega ali obeh staršev

Socialno neprilagojeni starši

Nerazumevanje med staršema, ločitev Dolgotrajna brezposelnost v družini Izpostavljenost kriminalu, nasilju, zlorabi Zloraba substanc s strani staršev Duševna motnja pri starših

Slab nadzor in slabo spremljanje s strani staršev

Socialna izolacija družine

Pomanjkanje topline in naklonjenosti, zapostavljenost

Smrt družinskega člana Nizki dohodki, revščina družine

Povezanost družine

Dobra komunikacija družinskih članov Podporni, skrbni starši

Družinska harmonija Varno družinsko okolje Majhna družina

Visoka raven odgovornosti v družini Trdne družinske norme in morala Ekonomska varnost

Dejavniki, povezani s šolo Slab odnos do šole Sodelovanje pri trpinčenju Biti žrtev trpinčenja Zavračanje s strani vrstnikov Nezadostno obvladovanje neugodnih vedenjskih vzorcev

Pripadnost težavnim vrstniškim skupinam Šolski neuspeh, težave v šoli

Pogosto menjavanje šole

Dobri dosežki v šoli Občutek pripadnosti šoli Pozitivno ozračje v šoli Prosocialne vrstniške skupine Visoka pričakovanja in ambicije Ustrezna odgovornost do drugih in podpora drugim

Priložnosti za uspeh in prepoznavanje uspeha

Družbeni in okoljski dejavniki, povezani s skupnostjo, kulturni dejavniki

Slabši socialno-ekonomski položaj Socialna/kulturna diskriminacija Nasilje in kriminal v soseski Prenaseljenost

Pomanjkanje možnosti za rekreacijo Pomanjkanje podpornih služb Omejen dostop do osnovnih dobrin in storitev

Socialna nepravičnost in diskriminacija Socialna neenakost, neenakost spola Vojne, katastrofe

Občutek povezanosti in pripadnosti v skupnosti

Dobro socialno omrežje v skupnosti Močna kulturna identiteta Dostop do podpornih storitev Skupnostne norme proti nasilju Skrbnost v soseski

Dostop do osnovnih dobrin in storitev Socialna pravičnost in toleranca Socialna enakost, enakost spolov Fizična varnost

(Vir: WHO, 2012; Anuradha idr., 2012.)

(23)

1.3 Literatura

Antonovsky, A. (1996). The salutogenic model as a theory to guide health promotion. Health promotion international, 11(1), 11–18.

Anuradha, S., Yagnik, L. R., in Sharma, V. (2012). Improving positive mental wellbeing among adolescents:

Current need. Delhi Psychiatry Journal, 15, 22–27.

Berntsson, L. T., Köhler, L., in Gustafsson, J. E. (2001). Psychosomatic complaints in schoolchildren: A Nordic comparison. Scandinavian Journal of Public Health, 29, 44–54.

Greenspoon, P. J., in Saklofske, D. H. (2001). Toward an integration of subjective well-being and psychopathology. Social Indicators Research, 54(1), 81–108.

Hurrelmann, K., Engel, U., Holler, B., in Nordlohne, E. (1988). Failure in school, family conflicts, and psychosomatic disorders in adolescence. Journal of Adolescence, 11, 237–249.

Keyes, C. L. M. (2002). The Mental Health Continuum: From Languishing to Flourishing in Life. Journal of Health and Social Research, 43, 207–222.

Keyes, C. L. M. (2006). Mental health in adolescence: Is America's Youth Flourishing? American Journal of Ortopsychiatryn 76(3) 395–402.

Kovess-Masfety, M., Murray, M., in Gureje, O. (2005). Evolution of our understanding of positive mental health. V: H. Herrman, S. Saxena in R. Moodie. (ur.), Promoting mental health: Concepts, emerging evidence, practice: Report of the World Health Organization, Department of Mental Health and substance Abuse in collaboration with the Victorian Health Promotion Foundation and the University of Melbourne (str. 35–45). Geneva: World Health Organization.

Lehtinen, V., Sohlman, B., in Kovess-Masfety, V. (2005). Level of positive mental health in the EU. Results from the Eurobarometer 2002 survey. Clinical Practice and Epidemiology in Mental Health, 1(1), 9–16.

Marušič, A., in Temnik, S. (2009). Javno duševno zdravje. Celje: Celjska Mohorjeva družba.

Poikolainen, K., Kanerva, R., in Lönnqvist, J. (1995). Life events and other risk factors for somatic symptoms in adolescence. Pediatrics, 96(1), 59–63.

Ravens-Sieberer, U., Wille, N., Erhart, M., Bettge, S., Wittchen, H. U., Rothenberger, A. … Döpfner, M.

(2008). Prevalence of mental health problems among children in Germany: Results of the BELLA study within the National Health Interview and Examination Study. European Child and Adolescent Psychiatry, 17(1), 22–33.

The University of Michigan. (2015). Understanding U: Managing the ups and downs of life. Pridobljeno s https://hr.umich.edu/benefits-wellness/health/mhealthy/mental-emotional-well-

being/understanding-mental-emotional-health.

Wille, N., Bettge, S., in Ravens-Sieberer, U. (2008). Risk and protective factors for children's and adolescent's mental health: Results of the BELLA study. European Child and Adolescent Psychiatry, 17(1), 133–147.

World Health Organization. (2014). Mental Health Action Plan: 2013-2020. Geneva: World Health Organization. Pridobljeno s

http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/89966/1/9789241506021_eng.pdf.

World Heath Organization. (2012). Risks to Mental Health: An Overview of Vulnerabilities and Risk Factors.

Background Paper by WHO Secretariat for Development of a Comprehensive Mental Health Action Plan. Geneva: World Health Organization. Pridobljeno s

http://www.who.int/mental_health/mhgap/risks_to_mental_health_EN_27_08_12.pdf.

(24)

24

K temu pripomore moja zaprtost zgleda, ki je že od nekdaj zakoreninjena v meni..

ne znam se vklopit v pogovor, ne znam komunicirat..

Zapis iz spletne svetovalnice www.tosemjaz.net

(25)

2. Opredelitev problema in namen publikacije

Kot smo že omenili v prejšnjem poglavju, je duševno zdravje kompleksen, večplasten (procesni in dinamičen) pojav, ki ga težko natančno in enoznačno merimo in razmejimo. To velja za vse populacijske skupine, tudi za otroke in mlade. Če izhajamo iz navedb različnih avtorjev (Ravens- Sieberer idr., 2008), da je duševno zdravje v otroštvu in adolescenci pomemben napovedni dejavnik duševnega zdravja v odrasli dobi, sta raziskovanje in merjenje duševnega zdravja kljub nekaterim metodološkim izzivom osnova za ukrepanje na področju javnega duševnega zdravja.

Po pregledu dosedanjih študij in predvsem razpoložljivih podatkov na slovenskih vzorcih ugotavljamo, da kazalniki pozitivnih in negativnih vidikov duševnega zdravja otrok in mladostnikov niso enakomerno zastopani. Dostopni kazalniki so večinoma povezani z duševnimi težavami in motnjami ter v manjši meri s pozitivnimi vidiki duševnega zdravja, zadovoljstvom, občutkom sreče, dobrega počutja, pozitivno samopodobo itd. Prav tako ugotavljamo, da v slovenskem prostoru manjka publikacija, v kateri bi bili na enem mestu zbrani podatki o duševnem zdravju otrok in mladostnikov iz različnih virov (obdobne oziroma presečne raziskave, različne podatkovne zbirke itd.), kar bi omogočalo bolj celostni pregled področja in optimizacijo predlogov ukrepov.

V skladu s tem želimo s to publikacijo doseči dvoje. V prvi vrsti želimo narediti pregled obstoječih in dostopnih podatkov na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Posebno pozornost bomo namenili pregledu kazalnikov pozitivnega duševnega zdravja. Obetamo si, da nam bo s takšnim pregledom uspelo (i) identificirati področja duševnega zdravja, ki niso dovolj dobro zajeta v smislu zbiranja in spremljanja podatkov, ter (ii) razširiti in dopolniti obstoječa spoznanja na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov v Sloveniji. V drugi vrsti pa želimo na podlagi pregleda podatkov in izsledkov predlagati nekaj usmeritev za izvajanje ukrepov na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov v Sloveniji. Predlogi ukrepov, ki jih bomo navedli, bodo vsebinsko usklajeni s predlogi, ki so zapisani v Resoluciji Nacionalnega plana za duševno zdravje.

(26)

Zanima me če lahko stres, živčnost in če hodim bos vplivajo na plodnost.

Prosim za čim prejšnji odgovor. Hvala!

Zapis iz spletne svetovalnice www.tosemjaz.net

(27)

3. Metoda

3.1 Starostna skupina

V analize smo vključili podatke otrok in mladostnikov v starostni skupini od 0 do 19 let. Posamezna poglavja imajo zaradi specifike proučevanega problema prilagojene starostne razrede, kar je posebej razloženo in opredeljeno v vsakem poglavju posebej (npr. v analizo so vključeni podatki za starostno skupino od 6 do 19 let, ker bi bilo zaradi odsotnosti težav v nižjih starostnih razredih nesmiselno prikazovati vse starostne skupine). Izjema je poglavje o pozitivnem duševnem zdravju, kjer smo zaradi pomanjkanja podatkov ponekod razširili starostno skupino obravnavane populacije. Za izračun stopenj zunajbolnišničnih in bolnišničnih obravnav (na 1000 oziroma 100.000 oseb) smo upoštevali število oseb v referenčni starostni skupini.

3.2 Viri podatkov

V publikaciji smo želeli uporabiti čim več razpoložljivih podatkov o duševnem zdravju in duševnih motnjah pri otrocih in mladostnikih v Sloveniji. V nadaljevanju so opisane glavne podatkovne zbirke in raziskave, iz katerih smo črpali podatke.

Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC)

HBSC ali slovensko Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju je periodična mednarodna kvantitativna raziskava, ki se izvaja v štiriletnih intervalih in zajema številne vidike mladostnikovega zdravja in življenja: samooceno (duševnega) zdravja, zadovoljstva, poškodbe, ustno zdravje, z zdravjem povezana vedenja (npr. tvegana vedenja, prehrana, gibanje) in tudi socialni kontekst (družina, šola, vrstniki). Raziskava se že dlje časa izvaja v 42¹državah in zajema 220.000 mladostnikov v starosti 11, 13 in 15 let (podatek za leti 2013 in 2014) v Evropi in Severni Ameriki, zato nam podatki omogočajo mednarodno primerjavo. Izvaja se med 11-, 13- in 15- letniki, saj so to leta, ki so zaznamovana s povečanjem avtonomije posameznika, kar pa vpliva tudi na vedenje, povezano z zdravjem. Otroci in mladostniki v šolskem obdobju so namreč z vidika zdravja ranljiva skupina, čeprav so navadno bolj zdravi kot odrasli. Njihove zdravstvene težave so v glavnem povezane z značilnostmi rasti in razvoja, načinom življenja in s širšimi družbenimi dogajanji. Anketiranje se izvaja v času pouka v šolah, tako da so v raziskavo vključeni samo šolajoči se otroci in mladostniki. Enota vzorčenja je razred oziroma oddelek, vzorčenje pa je dvostopenjsko stratificirano. Slovenija se je raziskavi HBSC pridružila leta 2002. V letu 2014 je bilo za razliko od let 2002, 2006 in 2010, ko so se ankete izpolnjevale samo pisno (v fizični obliki, s svinčnikom in papirjem), izvedeno tudi spletno anketiranje oziroma izpolnjevanje anket na šolskih računalnikih, v računalniških učilnicah ali v knjižnicah izbranih šol. Poleg tega so bila v letu 2014 dodana tudi nova vprašanja in novi vsebinski sklopi, npr. uporaba e-tehnologije. HBSC se izvaja s poenoteno metodologijo v 45 državah Evrope in širšega sveta, zato nam podatki omogočajo tudi mednarodne primerjave. Samoocenjevalni vprašalnik HBSC ima obvezen del (ki ga morajo vključiti vse države) ter opcijski oziroma izbirni del, ki ga države vključujejo po potrebi oziroma po

1 Armenija, Republika Moldavija, Albanija, Nizozemska, Švica, Danska, Finska, Slovenija, Islandija, Avstrija, Romunija, Norveška, Litva, Belgija, Španija, Izrael, Estonija, Hrvaška, Bolgarija, Ukrajina, Latvija, Grčija, Grenlandija, Malta, Škotska, Italija, Belgija (flamski, francoski del), Kanada, Nemčija, Irska, Madžarska, Slovaška, Švedska, Ruska federacija, Portugalska, Češka republika, Luksemburg, Wales, Anglija, Poljska, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija.

(28)

28

lastni presoji za posamezno starostno skupino. Končni cilj raziskave je izboljšati zdravje in dobro počutje med mladostniki. Podatki, ki so uporabljeni v publikaciji, so bili zbrani v raziskavah v letih 2002, 2006, 2010 in 2014. V končni vzorec je bilo v letu 2014 zajetih 2449 fantov in 2548 deklet, leta 2010 2765 fantov in 2671 deklet, leta 2006 2558 fantov in 2572 deklet ter leta 2002 1996 fantov in 1960 deklet.

Baza o zdravju otrok in mladostnikov v Evropi (WHO CAHD)

Baza o zdravju otrok in mladostnikov v Evropi ali Europe child and adolescent Health Data base (WHO CAHD) je mednarodna podatkovna zbirka Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), ki je vir podatkov o duševnem zdravju otrok in mladostnikov v različnih državah. Podatkovna zbirka predstavlja nabor podatkov iz mednarodnih raziskav (npr. HBSC) in zbirk, ki temeljijo na indikatorjih, povezanih z zdravjem in počutjem otrok in mladostnikov. O negativnem duševnem zdravju je na voljo vrsta indikatorjev, medtem ko so o pozitivnem duševnem zdravju iz mednarodne podatkovne zbirke na voljo le podatki o zadovoljstvu z življenjem, ki služijo primerjavi zadovoljstva z življenjem otrok in mladostnikov v različnih državah (WHO, 2016).

Raziskava o življenjskih pogojih (SILC)

Raziskava o življenjskih pogojih (SILC) je mednarodna raziskava, ki se izvaja na območju EU in jo koordinira Statistični urad Evropske skupnosti (Eurostat). V Sloveniji raziskavo izvaja Statistični urad Republike Slovenije (SURS). Izvaja se v enoletnem intervalu z namenom ugotavljanja kakovosti življenja, življenjskih razmer oseb v gospodinjstvih, vključevanja posameznikov v družbo in dejavnikov, ki vplivajo na večjo ali manjšo socialno vključenost. Osrednji namen raziskave je ugotoviti, kako se ljudje vključujejo v družbo. Socialna vključenost je odvisna predvsem od dohodkov, ki jih prejema gospodinjstvo. Poleg dohodkov odločajo o socialni vključenosti tudi drugi dejavniki, npr. stanovanjski pogoji, dostopnost do zdravstvenih storitev ipd. Podatki iz raziskave SILC so osnova za izračunavanje stopnje tveganja revščine in drugih socialnih kazalnikov, ki jih objavljata SURS in Eurostat. Gre za t. i. relativni koncept merjenja revščine, po katerem so revni vsi, ki živijo v gospodinjstvih, katerih ekvivalentni razpoložljivi dohodek ne dosega praga tveganja revščine. Osnova za vzorčni okvir v Sloveniji je Centralni register prebivalstva (CRP), poleg tega pa se v postopku določitve okvira uporabijo kot vir še podatki iz registra nepremičnin, registra gospodinjstev ter anketni podatki iz preteklih let. Del raziskovalnih vprašanj se nanaša na gospodinjstvo kot celoto, del pa na osebe, ki živijo v gospodinjstvu, poseben sklop vprašanj pa samo na izbrano osebo. Kazalniki se izračunavajo v vseh državah članicah EU po enotni metodologiji, zato so med seboj primerljivi. V vzorčni okvir so vključene osebe, stare vsaj 16 let, ki so v času izbora vzorca prebivalci Slovenije in ne živijo v institucijah (socialnovarstveni zavodi, domovi za ostarele, zapori, študentski domovi, vojašnice ipd.).

Za namene te publikacije so bile izbrane osebe v starostnem intervalu od 16 do 25 let (SURS, 2017).

Raziskava Mladina

Gre za presečno raziskavo, ki vključuje različne vidike življenja in zdravja mladine. V publikaciji so uporabljeni podatki iz dveh presečnih raziskav mladih, in sicer Mladina 2010 in Mladina 2013.

Raziskava Mladina 2010 je nastala pod pokroviteljstvom Urada za mladino. Temeljna področja, ki jih raziskava zajema, so demografske spremembe in medgeneracijsko sodelovanje, izobraževanje in usposabljanje, ustvarjalnost, kultura, prosti čas, virtualizacija vsakodnevnega življenja, zaposlovanje in podjetništvo, trajnostni način družbenega delovanja, bivanjske in stanovanjske razmere, zdravje in dobro počutje, participacija in socialna vključenost, prostovoljne

(29)

dejavnosti, mobilnost mladih in globalizacija. V raziskavo so bili vključeni mladi od 15 do 29 let.

Od predvidene velikosti vzorca 2000 oseb je anketo v celoti rešilo 1257 mladih. Osebe/vzorčne enote so bile v vzorec izbrane s pomočjo dvostopenjskega vzorčenja. Zbiranje podatkov je potekalo v obliki osebnega anketiranja na terenu. Vse osebe, vključene v vzorec, so bile pred začetkom terenskega dela o anketiranju pisno obveščene in povabljene k sodelovanju (Lavrič idr., 2010).

Raziskava Mladina 2013 vključuje mlade od 16 do 27 let. Posebni poudarek raziskave je na življenjskih pogojih in socialno-ekonomskem položaju mladih, zaposlovanju in mobilnosti, izobraževanju, prostem času in življenjskih slogih, uporabi medijev, zdravju in za zdravje tveganem vedenju, družini, strahovih in pričakovanjih, zaupanju in pripadnosti, politiki in demokraciji ter upravljanju in razvoju. Tako kot pri raziskavi iz leta 2010 je tudi v izvedbi leta 2013 zbiranje podatkov potekalo v obliki osebnega anketiranja na terenu, predvsem v gospodinjstvih.

Vprašalnik je bil sestavljen iz dveh delov – ustnega in pisnega. V okviru ustnega dela je spraševalec izpolnjeval vprašalnik na podlagi odgovorov, prejetih od respondenta, kasneje pa je respondenta prosil, naj sam izpolni odgovore pisnega dela vprašalnika. K sodelovanju v raziskavi je bilo povabljenih 1163 potencialnih respondentov, od tega je bilo skupaj opravljenih 907 veljavnih intervjujev (Flere idr., 2013).

Anketa o zdravju in zdravstvenem varstvu (EHIS)

Anketa o zdravju in zdravstvenem varstvu se v Sloveniji izvaja pod koordinatorstvom NIJZ. Glavni namen raziskave je ugotoviti, kakšno je zdravstveno stanje prebivalcev, kako pogosto se uporabljajo različne zdravstvene storitve in kakšen je življenjski slog prebivalcev, povezan z zdravjem. V Sloveniji je bila anketa v letu 2007 izvedena prvič, leta 2014 drugič, predvidoma pa naj bi se izvajala vsakih 5 let. Osnova za vzorčni okvir raziskave je okvir popisnih okolišev in Centralni register prebivalstva. Enota opazovanja v raziskavi so bili prebivalci Slovenije, stari 15 let ali več (za potrebe publikacije je bil izbran starostni interval od 15 do 19 let), ki živijo v zasebnih gospodinjstvih (niso institucionalizirani). Vzorec je stratificiran dvostopenjski. Eksplicitno je bilo stratificirano po velikosti in tipu naselja, implicitno pa po statističnih regijah. Podatki so se zbirali z osebnim anketiranjem na naslovih izbranih oseb z vprašalnikom na papirju (PAPI). V izvedbi raziskave EHIS leta 2014 so se podatki zbirali tudi s pomočjo spletnega vprašalnika. Večina anket je trajala od pol do ene ure. Anketo o zdravju in zdravstvenem varstvu je v letih 2007–2010 izvedla večina držav Evropske unije, zato so njeni izsledki mednarodno primerljivi. V metodologiji (načinu vzorčenja, vsebini vprašalnikov) slovenske ankete o zdravju in zdravstvenem varstvu so bila upoštevana priporočila Eurostata. Končni vzorec v letu 2007 je zajemal 3387 oseb. Leta 2014 je v anketi EHIS sodelovalo okrog 6300 oseb (celoten začetni, predvideni vzorec), dobra polovica z osebnim anketiranjem, slaba polovica pa preko spletnega vprašalnika (Anketa o zdravju in zdravstvenem varstvu, 2015).

Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino (ESPAD) V raziskavi ESPAD sodeluje več kot 40 evropskih držav. Slovenija je v raziskavo vključena že od samega začetka, od leta 1995. Podobno kot HBSC tudi raziskava ESPAD poteka v štiriletnih intervalih. Vzorčna populacija so dijaki prvih letnikov srednjih šol, kar pomeni, da gre za mladostnike, stare 15 in 16 let. Zbiranje podatkov poteka s pomočjo samoocenjevalnih vprašalnikov. Podatki se zbirajo v stratificiranih slučajnih vzorcih, reprezentativnih za dijake, ki v letu zbiranja dopolnijo 16 let. Enota vzorčenja je razred. Razredi se naključno izberejo s seznamov vseh oddelkov prvega letnika slovenskih srednjih šol za štiri vrste programov srednjega izobraževanja. Glavni namen raziskave je zbiranje podatkov o uživanju psihoaktivnih substanc