UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA ZDRAVSTVENA NEGA, 1. STOPNJA
Antonela Brčina
VLOGA MEDICINSKIH SESTER V PREVENTIVNIH PROGRAMIH ZA ODKRIVANJE DEPRESIJE PRI
OTROCIH IN MLADOSTNIKIH
diplomsko delo
ROLE OF NURSES IN PREVENTION PROGRAMS OF DEPRESSION IN CHILDREN AND
ADOLESCENTS
diploma work
Mentor: pred. Aljoša Lapanja
Recenzentka: doc. dr. Andreja Kvas
Ljubljana, 2022
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju pred. Aljoši Lapanji in recenzentki doc. dr. Andreji Kvas za pomoč, spodbudo, potrpežljivost in koristne komentarje, s katerimi sta pripomogla k nastanku mojega diplomskega dela.
Velika zahvala gre tudi mojim staršem za neizmerno podporo, spodbudo in razumevanje med celotnim študijem. Za podporo in vse spodbudne komentarje se zahvaljujem tudi prijateljem, ki so mi stali ob strani skozi celoten proces študija.
IZVLEČEK
Uvod: Depresija je ena od bolj pogostih duševnih motenj, ne samo pri odraslih, njena pojavnost se povečuje tudi med otroki in mladostniki. Preventivni programi pripomorejo staršem in otrokom k prepoznavi simptomov depresije in življenju z njo. Pomembno je, da otroka poučimo o depresiji, saj to pomembno vpliva na preventivo in zdravljenje depresije pri otrocih in mladostnikih. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti depresijo pri otrocih in mladostnikih ter delo medicinskih sester v preventivnih programih in prisotnost le-teh v Sloveniji. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s pregledom strokovne in znanstvene literature, ki smo jo iskali z oddaljenim dostopom do digitalne knjižnice DiKUL in v mednarodnih podatkovnih bazah Medline, CINAHL, ScienceDirect in PubMed. Ob iskanju in pregledu literature smo upoštevali naslednje vključitvene kriterije: depresija pri otrocih in mladostnikih, omejitev letnice objave med letoma 2011 in 2021, izvirni in pregledni znanstveni članki, članki, objavljeni s celotnim besedilom, prosto dostopni članki in jezik objave (slovenščina in angleščina).
Izključili smo članke, starejše od deset let, ki govorijo o depresiji pri odraslih in se ne osredotočajo na zastavljeno starostno skupino, ter članke, ki so si podobni po vsebini.
Rezultati: Preventivni programi imajo pomembno vlogo pri prepoznavi otrok in mladostnikov, ki so v rizični skupini za pojav depresije, ter pri pomoči otrokom in mladostnikom ter njihovim družinam, v katerih imajo otroci in mladostniki že prisotne simptome depresije. Medicinske sestre so pogosto prve osebe, ki stopijo v stik z otrokom in mladostnikom ter njegovimi starši, zato je pomembno, da znajo vzpostaviti varno, zaupljivo in sproščeno okolje. Pomemben je njihov terapevtski odnos in da poznajo primeren ter razumljiv način prenosa informacij. Zaključek: Pojav depresije pri otrocih in mladostnikih narašča, zato imajo medicinske sestre pomembno vlogo pri preventivi in izobraževanju mladoletnih oseb o tej duševni motnji. S pomočjo preventive lahko zmanjšamo pojavnost depresije med otroki in mladostniki.
Ključne besede: medicinska sestra, razpoloženjska motnja, duševno zdravje, učenje
ABSTRACT
Introduction: Depression is one of the most common mental illnesses not only with the adults, but it is becoming more frequent among children and adolescents. Preventive programs help children and their parents in recognizing symptoms of depression, and how to lead the life after diagnosis. It is important that we educate young individuals about depression, because it can have an important impact on prevention and treatment of depression in children and adolescents. Purpose: The purpose of this thesis is to present depression in children and adolescents, present the work of nurses in prevention programs and existence of them in Slovenia. Methods: In this thesis we will use a descriptive method with a review of professional and scientific literature, which we will find with the help of remote access to the digital library DiKUL, and international databases MEDLINE, CINAHL, ScienceDirect, and PubMed. When searching and reviewing the literature, we considered the following criteria: depression in children and adolescents, limitation of the publication year between 2011 and 2021, original scientific and review articles published in full version, freely available articles and language of publication (Slovenian and English). We excluded articles older than 10 years that deal with depression in adults and do not focus on set age group, and articles that are similar in content. Results: Prevention programs have an important role in recognizing children and adolescents, which are in risk of developing depressive disorder, and they offer help to children and adolescents and their families, when there are already developed symptoms of depression. Nurses are often the first contact with children and adolescents and with their parents, therefore, it is important that they make a safe, trusting and relaxed environment. It is also important that they know how to give important information’s to families and their children, and that they know how to establish a therapeutic relationship. Discussion and conclusion: Depression is lately on the rise in children’s and adolescents’ lives that is why nurses have an important role in prevention and health education about this mental illness. With help of prevention we can lower the number of children and adolescents with depression in future.
Keywords: nursing care, nurse, mood disorder, mental health, education
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ... 1
1.1 Duševno zdravje ... 2
1.2 Duševno zdravje otrok in mladostnikov ... 3
1.3 Depresija ... 4
1.4 Depresija pri otrocih in mladostnikih ... 6
1.5 Preventivni programi ... 9
2 NAMEN ... 11
3 METODE DELA... 12
4 REZULTATI ... 14
4.1 Varovalni dejavniki in dejavniki tveganja za pojav depresije pri otrocih in mladostnikih ... 14
4.2 Obstoječi sistemi pomoči v Republiki Sloveniji na področju preventive in zgodnjega odkrivanja duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih ... 16
4.3 Vloga medicinskih sester v preventivnih programih za odkrivanje depresije pri otrocih in mladostnikih ... 20
5 RAZPRAVA ... 24
6 ZAKLJUČEK ... 28
7 LITERATURA IN DOKUMENTACIJSKI VIRI... 30
KAZALO TABEL
Tabela 1: Rezultati pregleda literature ... 13 Tabela 2: Programi psihosocialne pomoči v Sloveniji ... 18 Tabela 3: Preventivni in promocijski programi za duševno zdravje ... 19
SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV
APA American psychiatric association (Ameriško psihiatrično združenje) CDC
CDZOM
Centers for Disease Control and Prevention (Centri za nadzor bolezni in preventivo)
Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov
LGBTQ lesbian, gay, bisexual, transgender and questioning (lezbijke, geji, biseksualci, transspolni in neheteroseksualni)
NHS NIH
National health service (Državna zdravstvena služba)
National institute of mental health (Nacionalni inštitut za mentalno zdravje)
NIJZ Nacionalni inštitut za javno zdravje RCN
ZDAJ
Royal College of Nursing (Kraljevi univerza za zdravstveno nego) Zdravje danes za jutri
WHO World health organization (Svetovna zdravstvena organizacija)
1
1 UVOD
Dobra skrb za otroka od njegovega spočetja do obdobja odraslosti pomeni veliko za njegov pozitiven razvoj, saj negativne izkušnje lahko pustijo posledice skozi njegovo celotno življenje. Obdobje otroka je pomembno za njegovo zdravstveno stanje in razvoj v obdobje odraslega, na njegov razvoj pa poleg genov vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so izkušnje otroka v socialnem okolju, dobra prehrana, izpostavljenost različnim toksičnim snovem in infekcijam (CDC Centers for Disease Control and Prevention, 2021a).
Otroci se med seboj razlikujejo, zato je potrebno razumevanje in strpnost pri delu z njimi.
Med seboj se razlikujejo po izgledu, bioloških potrebah, po tem, da vsak otrok v različnem časovnem obdobju doseže določene razvojne mejnike, po zdravstvenem stanju, inteligentnosti, različnem načinu odzivanja na težave, razlikujejo se tudi po temperamentu.
Vsak otrok drugače deluje v svojem okolju (Mikuš Kos, 2017).
Zaradi teh razlik morata biti vzgoja in zdravljenje duševnih motenj prilagojena vsakemu posamezniku, saj je vsak otrok individualna oseba, ki potrebuje drugačen pristop k težavi, s katero se sooča (Mikuš Kos, 2017).
Duševne motnje v otroštvu in adolescenci so deležne posebne skrbi na področju javnega zdravja zaradi njihove razširjenosti, zgodnjega nastanka in vpliva na otroke, družine in skupnosti. Negativno vplivajo na zdrav razvoj s poseganjem v otrokove sposobnosti doseganja socialnih, čustvenih in kognitivnih ter učnih dosežkov in delovanja v vsakdanjem okolju (Ghandour et al., 2019).
Veliko otrok doživlja obdobja žalosti in brezupnosti, izkusijo tudi občutke strahu in skrbi.
Močni občutki strahu se lahko pojavijo v različnih stopnjah odraščanja, kot na primer pri malčkih, ki jim oddaljenost od staršev povzroči velik stres, tudi če so v varnem okolju.
Prisotnost občutkov strahu in žalosti pri otrocih je torej normalen pojav, vendar nenehen in močan pojav teh občutkov lahko nakazuje depresijo ali anksioznost (CDC, 2021b).
Otroci z depresijo lahko pokažejo občutek žalosti, brezupja, iritacijo, ne želijo sodelovati v otrokom zabavnih aktivnostih, pokažejo se spremembe v prehranjevanju, spanju in v energičnosti, težave imajo s koncentracijo, nosijo občutek krivde, neuporabnosti, kažejo se znaki samopoškodbe. Vse to so pomembne spremembe v obnašanju, ob katerih je pomembno, da starši ali skrbniki poiščejo strokovno pomoč (CDC, 2021b).
2
Za to, da bi lahko dobro vplivali in varovali otrokovo duševno zdravje, je pomembno, da tako otroka kot tudi njegovo družino dobro spoznamo. Pomembno je izobraževanje, ozaveščanje in informiranje o duševnem zdravju otrok ter svetovanje staršem, vzgojiteljem in učiteljem. V veliko programov za izobraževanje o duševnem zdravju otrok se vključujejo starši, ki najbolje poznajo svoje otroke, premalo pa se vključujejo ostali, ki so prav tako prisotni v otrokovem življenju. Pomembno je spodbuditi vzgojitelje in učitelje k vključitvi v izobraževanje, saj s tem pridobijo veliko koristnih informacij. Delavci v šolah in vrtcih, ki se vključijo v izobraževanja, navajajo, da pridobljene informacije težje vključijo v svoje delo, saj so te posplošene in niso usmerjene v šolsko okolje, kjer se srečujejo z otroki, ki se spopadajo z duševnimi motnjami, zato imajo še vedno težavo pristopiti in se soočiti s to temo v šolskem okolju. Treba bi bilo tudi vzpostaviti načrt, kako otroke izobraziti in poučiti o duševnem zdravju ter prevenciji in zdravljenju duševnih motenj (Mikuš Kos, 2017).
1.1 Duševno zdravje
Duševno zdravje je ena od glavnih komponent celostnega zdravja posameznika. Je stanje dobrega počutja, v katerem posameznik prepozna svoje sposobnosti, lahko deluje pod normalnim vsakodnevnim življenjskim stresom, lahko je produktiven in koristno prispeva k svoji skupnosti. Duševno zdravje je tudi temeljni del človeka, ki prispeva k temu, da lahko razmišlja, čustvuje in komunicira z drugimi, ter služi za preživetje in vodenje dobrega življenja. Socialni, psihološki in biološki dejavniki določajo stanje posameznikovega duševnega zdravja. Kot primer se lahko vzame nasilje in socialno- ekonomske pritiske, ki so prepoznani kot tveganja za posameznikovo duševno zdravje. S slabim stanjem duševnega zdravja se povezujejo tudi nenehne socialne spremembe, stresno delovno okolje, diskriminacija glede na spol, socialna izključenost, nezdrav življenjski slog, slabo telesno zdravje in kršitve človekovih pravic (WHO World health organization, 2018).
Nova predlagana definicija duševnega zdravja slednje opredeljuje kot stanje notranjega ravnovesja, ki posameznikom omogoča, da svoje sposobnosti uporabljajo v skladu z vrednotami družbe. Sestavine, ki so pomembne pri vzdrževanju notranjega ravnovesja, so osnovne kognitivne in socialne veščine, sposobnost prepoznavanja, izražanja lastnih čustev in sočutja z drugimi, prilagodljivost in sposobnost spoprijemanja z neugodnimi
3
življenjskimi dogodki ter delovanje v družbenih vlogah, harmonično razmerje med telesom in duhom (Galderisi et al., 2015).
Težave v duševnem zdravju niso velik izziv le za posameznika, temveč tudi za osebe, ki so ob posamezniku, pa tudi za širšo skupnost. Posamezniki z duševnimi motnjami težje pripomorejo h gospodarstvu zaradi izgube produktivnosti in zgodnje upokojitve, kar pomeni izgubo 3–4 % bruto domačega proizvoda. Soočajo se tudi z diskriminacijo v skupnosti, kar prizadene posameznika in njihove bližnje ter prispeva k temu, da te osebe težje pridejo do pomoči (Maučec Zakotnik et al., 2019).
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) letno objavi zdravstveni statistični letopis, iz katerega lahko pridobimo nekaj podatkov o duševnem stanju prebivalcev Slovenije. Po podatkih NIJZ za leto 2019 je bilo kurativnih obiskov v psihiatrični ambulantni dejavnosti skupno 321.252, največ jih je bilo v starostni skupini od 20 do 64 let. V specialističnih ambulantah je 64.275 prebivalcev dobilo končno diagnozo duševnih in vedenjskih motenj.
Zaradi duševnih in vedenjskih motenj je bilo hospitaliziranih 6144 moških in 5806 žensk, skupno 11.950 prebivalcev. Smrti zaradi duševnih in vedenjskih motenj je bilo skupno 498. Velika pa je tudi pojavnost samomorilnosti, skupno je zaradi tega umrlo 394 prebivalcev Slovenije, od tega 307 moških in 87 žensk. Izrazito izstopa število samomorov v višjih starostnih skupinah (NIJZ, 2019).
1.2 Duševno zdravje otrok in mladostnikov
Dobro duševno zdravje otrok in mladostnikov je zelo velikega pomena, saj vpliva na dobro kakovost življenja in lažje opravljanje njihovih nalog v šoli, doma in v skupnosti. Duševne motnje se v tej starosti prepoznajo z resnimi spremembami obnašanja, obvladanja čustev in po spremembah v učenju. Če so spremembe in simptomi resni ter vplivajo na otrokov vsakdan, je pomembno poiskati pomoč, saj obstaja možnost diagnoze duševne bolezni.
Najpogostejše diagnoze mladoletnikov v tem obdobju so motnja aktivnosti in pozornosti, anksioznost in vedenjske motnje (CDC, 2021c).
Težave v duševnem zdravju prizadenejo enega od šestih otrok, kar vključuje depresijo, anksioznost in vedenjske motnje, vse to je po navadi direkten odraz temu, kar se dogaja v njihovem življenju. Kar velik odstotek teh otrok (75 %) ne dobi pomoči, ki jo potrebujejo.
4
Dobro duševno zdravje je v otroštvu izrednega pomena, saj to v odraslosti omogoča dobro spopadanje z različnimi težavami, ki jih prinese življenje, in omogoča razvoj v zdravo odraslo osebo (Mental Health Foundation, 2021a).
V Sloveniji je bila leta 2019 opravljena analiza podatkov o duševnem zdravju otrok in mladostnikov, starih od rojstva do 19 let. Večina otrok in mladostnikov ocenjuje svoje duševno zdravje kot dobro, kar je podobno stanju v drugih državah. Opazno je, da so posamezniki, ki v družini ne zaznajo finančne stiske in so dobro sprejeti med vrstniki, učitelji in v družini, veliko bolj zadovoljni s svojim življenjem. Na primarni ravni so v Sloveniji izvedli skupno 52.690 prvih obravnav zaradi duševnih in vedenjskih motenj, na sekundarni ravni pa so zabeležili 59.976 končnih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj.
Ugotovili so tudi, da trenutna javna zdravstvena mreža za obravnavo otrok in mladostnikov na področju duševnega zdravja ni skladna s trenutnimi potrebami. Za izboljšanje duševnega stanja otrok in mladostnikov v Sloveniji bi bilo treba ustvariti pozitivno okolje za preprečevanje in ohranjanje duševnega zdravja, potrebni so destigmatizacija, zgodnje odkrivanje in ukrepanje, javnozdravstvena mreža, ki je odzivna na njihove potrebe, ter spremljanje in raziskovanje na področju duševnega zdravja (Roškar et al., 2019).
Otroci in mladostniki se morajo zavedati, da je mentalno zdravje pomembno toliko kot fizično zdravje, zato morajo spregovoriti o svojih čustvih z osebami, ki jim zaupajo.
Osebe, ki jim lahko zaupajo, so velikokrat tudi starši, ki najbolj poznajo svoje otroke. Če te osebe po pogovoru z otrokom zasledijo zaskrbljujoče informacije ali pa prepoznajo drugačno obnašanje doma, v šoli in s prijatelji, se lahko obrnejo k otrokovemu zdravniku po pomoč. Zgodnje ukrepanje je pomembno, saj tako lahko zdravstveni delavci zgodaj postavijo diagnozo in s tem začnejo z ustreznim zdravljenjem. V celotnem procesu je torej pomembno sodelovanje otroka in ljudi v njegovi bližnji okolici, saj se tako zgodaj prepozna otrokove težave, da lahko dobi primerno pomoč (CDC, 2021c).
1.3 Depresija
Izraz depresija je uporabljen v vsakdanjem pogovoru za opis različnih stopenj izkušenj razpoloženja; od manj opazne in začasne spremembe do močno prizadetega razpoloženja in celo življenje ogrožajoče motnje. Ko je beseda uporabljena za opis razpoloženja, je z njo mišljen občutek začasne žalosti in primanjkljaja energije ali motivacije, ki lahko traja
5
kratek čas, nekaj ur ali celo nekaj dni. Po navadi je povezana z normalno reakcijo na vznemirljiv dogodek ali pa je uporabljena kot pretiran opis normalnega dogodka (npr. »to vreme je depresivno«). Depresija kot motnja pa opisuje ne le razpoloženje, temveč tudi fizične, duševne in vedenjske izkušnje, ki opisujejo daljše poslabšanje in huda stanja, ki so lahko klinično diagnosticirana (Hammen, Watkins, 2018).
Depresija je afektivna motnja ali motnja razpoloženja, za katero je značilna manifestacija nenormalnega počutja posameznika, na primer depresivno razpoloženje, žalost, občutek praznosti, včasih pa je najbolj prepoznavna značilnost razdražljivost (še posebej pri depresivnih otrocih). Nekateri poročajo, da se počutijo, kot da je vse izgubilo smisel, stvari, ki so jim prej nudile veselje in užitek, so zdaj izgubile privlačnost in pri nekaterih celo predstavljajo nekaj negativnega. Nekateri so poimenovali depresijo kot motnjo razmišljanja, saj imajo depresivni posamezniki večinoma negativne misli o sebi, svetu in prihodnosti. Sebe opisujejo kot nesposobne, dolgočasne, kritizirajo svoja dejanja in svoje karakteristike ter se pogosto počutijo krive, ko razmišljajo o svojih pomanjkljivostih. Poleg negativnega razmišljanja je depresija po navadi povezana še s težavami v duševnih procesih, povezanih s koncentracijo, sprejemanjem odločitev in spominom. Za posameznike je večkrat značilno, da se povlečejo iz socialnih aktivnosti ali pa spremenijo svoje tipično obnašanje. Pri zelo težki obliki depresije lahko posameznik ostane v postelji daljše časovno obdobje. Pacienti večkrat delujejo upočasnjeni v premikanju in govoru.
Poleg teh motoričnih sprememb so zanje značilne še spremembe v apetitu, spanju in energiji, pogosto navajajo prav pomanjkanje energije (Hammen, Watkins, 2018).
Zgoraj našteti poročani simptomi morajo trajati vsaj dva tedna in morajo predstavljati spremembo v prejšnjem obnašanju ter stopnji funkcionalnosti osebe, da bi ta pridobila diagnozo depresije. Nekatere medicinske diagnoze (kot so možganski tumor, primanjkljaj vitaminov, težave s ščitnico) lahko pokažejo simptome, podobne depresiji, zato je pomembno, da se te možne diagnoze pravočasno izloči. Depresija prizadene eno od 15 oseb vsako leto in ena od šestih oseb izkusi depresijo v eni stopnji svojega življenja. Lahko se pojavi v kateremkoli življenjskem obdobju, vendar se večinoma pojavi v obdobju od poznih najstniških let do sredine dvajsetih (APA – American psychiatric association, 2020).
Depresija se v obdobju srednjih let lahko pojavi v stiku z nekaterimi drugimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen, rak, srčne bolezni in Parkinsonova bolezen. Te bolezni se po
6
navadi poslabšajo, ko je prisotna depresija. Včasih zdravila za fizične bolezni s svojimi stranskimi učinki vplivajo na pojav depresije pri posamezniku (NIH – National institute of mental health, 2018).
Obvladovanje simptomov depresije se uravnava s pomočjo psihoterapije, zdravil ali pa kombinacije obeh. Preden pa se začne takšno zdravljenje, je pomembno preveriti, da pacient ne jemlje zdravil, ki lahko potencialno poslabšajo njegovo razpoloženje, se pozanimati o tem, ali pri osebi obstaja odvisnost od kakšnih substanc, pomembno jih je spodbuditi k ustrezni higieni spanja, rednemu gibanju in zdravi prehrani. Pri blažji obliki depresije je lahko za zdravljenje dovolj že sama psihoterapija. Pri težjih oblikah pa je priporočena uporaba obeh načinov zdravljenja, s tem da se že takoj uvede antidepresive.
Da bi bilo zdravljenje čim bolj učinkovito, je pomembno, da se depresija prepozna na začetku pojava, da se lahko čim prej začne z zdravljenjem (Malhi, Mann, 2018).
1.4 Depresija pri otrocih in mladostnikih
Pojav depresije pri otrocih in mladostnikih vedno bolj narašča, zato je aktualna in pomembna tema. Brathwaite in sodelavci (2020) navajajo, da lahko pojav depresije v tej starosti pusti posledice tudi v odrasli dobi z možnostjo pojava kroničnih bolezni, obstaja pa tudi večja možnost samomora. Zato menijo, da je pomemben dvig ozaveščenosti ne samo strokovne, temveč tudi laične javnosti o problemu depresije, njenih simptomov in tudi vzrokov oziroma dejavnikov tveganja, saj se na področju zgodnje preventive in prepoznavanja lahko največ naredi v smeri pravočasne strokovne pomoči.
Otroci in mladostniki lahko pokažejo nekaj simptomov, ki kažejo na pojav depresije, ni pa nujno, da so opazne vse spodaj navedene spremembe (NHS, 2020):
žalost, slabo razpoloženje, ki ne izgine,
so razdražljivi,
interesi, ki so jih imeli in so jih veselili, jim niso več zanimivi,
so utrujeni,
imajo slaba koncentracija,
manj komunicirajo z družino in prijatelji,
so neodločni,
7
imajo slabo samozavest,
tožijo nad fizičnimi bolečinami, katerih vzroka ne poznamo, kot so glavobol, bolečine v trebuhu itd.,
opazen je zmanjšan ali povečan apetit in s tem sprememba v teži,
kažejo se spremembe v spanju,
niso se sposobni sprostiti,
lahko omenijo, da se počutijo manjvredne,
počutijo se prazno oziroma niso sposobni čutiti občutkov (otopelost),
imajo misli o samomoru ali samopoškodovanju ali to tudi storijo,
imajo težave v šoli.
Med 10 in 20 % mladostnikov po svetu doživlja težave z duševnim zdravjem. Povprečna starost pojava le-teh je 12–24 let, pri čemer se 50 % vseh duševnih motenj začne pred 14.
letom starosti. Anksiozne motnje in motnje razpoloženja so najbolj razširjene duševne motnje pri mladostnikih, pri čemer je depresija močno povezana s samomorom. Duševne motnje pri mladostnikih so povezane z resnejšimi težavami v duševnem zdravju v odrasli dobi, pa tudi z učnim neuspehom, kriminalnim vedenjem, oslabljenimi zaposlitvenimi možnostmi, finančnimi težavami in udeležbo v tveganem vedenju. Nasprotno pa dobro duševno zdravje v adolescenci pomaga pri razvoju zdravo delujočih odraslih, ki lahko pomembno prispevajo k družbenoekonomskemu razvoju države (Sapthiang et al., 2019).
Tudi manj izraženi depresivni in anksiozni simptomi povečajo tveganje za razvoj duševnih motenj v odrasli dobi, zlasti depresije. Več težav z duševnim zdravjem, ki so jih opazili v odraslosti, bi lahko nastalo v povezavi s slabimi izkušnjami v otroštvu in mladostništvu.
Tudi socialni dejavniki lahko pomembno vplivajo na otrokovo zdravje. Otroci mater, pri katerih je bila diagnosticirana duševna motnja, prav tako kažejo večje tveganje za razvoj duševnih težav. Debelost pri otrocih je še en dejavnik tveganja, ki bi ga lahko povezali z duševnim zdravjem otrok. Debelost lahko pri mladostnikih privede do depresije, prekomerna telesna teža ali debelost pa sta lahko glavni razlog za zadrego in ustrahovanje mladih. V povezavi s spolom so dokumentirane mešane ugotovitve, dokazane pa so pogostejše duševne težave med deklicami kot med fanti. Fizična aktivnost je bila povezana z manjšo verjetnostjo simptomov anksioznosti in depresije (Costa et al., 2020).
8
Opravljena je bila raziskava, v kateri potrjujejo, da lahko socialni dejavniki igrajo pomembno vlogo pri pojavu težav z duševnim zdravjem v otroštvu in mladostništvu.
Najpomembnejši ugotovljeni dejavniki tveganja za nastanek duševnih motenj so ločitev staršev, smrt starša in finančne stiske družine (Paananen et al., 2013).
Obstajajo tudi podatki za manjšine, kot je LGBTQ (lesbian, gay, bisexual, transgender and queer or questioning), kjer so težave z duševnim zdravjem precej pogoste. V raziskavi, ki je bila opravljena leta 2021 in je zajela približno 35.000 posameznikov iz Amerike v starostnem obdobju med 13. in 24. letom, so pridobili podatke, da se je 53 % cisspolnih oseb in kar 70 % transspolnih oseb spopadalo z veliko depresivno motnjo, največ v starostnem obdobju med 13. in 17. letom. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da jih je 42 % resneje razmišljalo o samomoru (The Trevor Project, 2021).
Tudi v Sloveniji se otroci in mladostniki soočajo z depresijo. V starostnem obdobju od šest do 19 let je bilo od leta 2008 do 2015 zaradi diagnoze depresije 2156 obravnav na primarni ravni zunajbolnišnične obravnave, od tega je bilo 1891 depresivnih epizod in 265 obravnav v povezavi s ponavljajočo se depresivno motnjo. Na sekundarni ravni zunajbolnišnične obravnave je bilo obravnavanih 2067 otrok in mladostnikov z diagnozo depresivne motnje, z diagnozo depresivne epizode pa 234. Diagnoza depresije se pogosteje pojavlja pri dekletih kot fantih in v višjem starostnem obdobju, in sicer od 15. do 19. leta. V bolnišnični obravnavi so v enakem obdobju zabeležili 444 obravnav posameznikov v starostnem obdobju od šest do 19 let zaradi depresivne epizode ali zaradi ponavljajoče se depresivne motnje. Tudi tukaj je opazno, da je v bolnišnični obravnavi večje število deklet kot fantov, opazno pa je tudi, da število naraste pri starejših otrocih oziroma mladostnikih (Klanšček Jeriček et al., 2018).
V Sloveniji je bila leta 2018 izvedena raziskava o zdravstvenem stanju mladostnikov v šolskem obdobju. Zajela je mladostnike v starosti 11, 13, 15 in 17 let, na raziskavo se jih je odzvalo 7449. V anketi so bila tudi vprašanja o njihovem duševnem zdravju. Iz odgovorov na vprašanje, povezano s psihosomatskim stanjem mladostnikov, so izvedeli, da ti največkrat izkusijo simptome, kot so nervoza, razdražljivost in nespečnost. Pri 9,2 % anketiranih so zaznali, da obstaja možnost prisotnosti težav z duševnim zdravjem, pri 13,4 % pa možnost pojava depresije. Anketirani so v velikem deležu (30 %) poročali o prisotnem občutku obupanosti in žalosti, ki traja vsaj dva tedna in obremenjuje njihove vsakodnevne aktivnosti (Klanšček Jeriček et al., 2019).
9
1.5 Preventivni programi
Preventiva je pomemben pristop k izboljšanju duševnega zdravja. Preventiva pomeni ustavitev možnih težav, ki bi lahko nastale v duševnem zdravju posameznika, in preprečitev, da bi se stanje poslabšalo ali da bi se težave vrnile. Preventiva lahko pomaga vsem, ne glede na to, ali imamo trenutno dobro mentalno zdravje ali ne, saj se stanje vedno spreminja glede na to, kaj se dogaja v našem življenju (Mental Health Foundation, 2021b).
Pri reševanju stisk in težav si po navadi sprva skušamo pomagati sami, če pa vidimo, da rešitve ne najdemo, se obrnemo na zunanje vire pomoči. Otrok je še bolj odvisen od zunanje pomoči pri reševanju in obvladovanju težav. Viri, ki jih otrok lahko uporabi za pomoč pri duševnem zdravju, so starši in socialni stiki v njegovi okolici, učitelji ali vzgojitelji, strokovne službe, zdravstveni delavci, verske organizacije, pravna zaščita in nevladne organizacije. Ker otrok sam težje prepozna težave in spremembe v svojem duševnem zdravju, sta pomembna preventiva in zgodnje odkrivanje njihovih duševnih motenj. Prevencija pojava duševnih motenj je nekoliko kompleksnejša kot prevencija nekaterih fizičnih stanj, saj imamo za slednje razvitih več preventivnih ukrepov (Mikuš Kos, 2017).
Preventivni pristop k varovanju zdravja je idealno vključen pred začetkom težav, kar pomeni, da je izrednega pomena že za otroke in mladostnike. Preventivni programi se izvajajo kot splošni programi za skupino (splošno preprečevanje) ali pa so ciljani za posameznike s povišanimi rizičnimi faktorji (selektivno preprečevanje) ali tistim, ki že kažejo določene simptome (indicirano preprečevanje). Končni cilj preventivnih programov v primeru depresije je zmanjšati pojav novih primerov, kar pogosto vključuje ciljno usmerjenost in zmanjševanje simptomov, tako da se s tem zmanjša tveganje za pojav depresivne motnje (Werner-Seidler et al., 2021).
Poznamo tri obstoječe načine preventive (Mental Health Foundation, 2021b):
primarna: tukaj se osredotoča na ustavitev težav z duševnim zdravjem, preden se te začnejo, in na promocijo dobrega mentalnega zdravja za vse. Po navadi se osredotoča in ustvari pozitivne spremembe v celotni skupnosti. Primeri so kampanje za zmanjševanje stigme o duševnem zdravju, kot je teden duševnega zdravja, ter učenje otrok v šoli o emocijah in slabem mentalnem zdravju;
10
sekundarna: tukaj se preventiva osredotoča na ljudi, ki so bolj dovzetni k razvoju težav v duševnem zdravju zaradi značilnosti, s katerimi so rojeni, ali zaradi izkušenj, ki so jih imeli v življenju. Vključuje LGBTG+ skupnosti, ker obstaja večja možnost ustrahovanja in nasilja nad njimi, ljudi, ki so doživeli travme, posameznike s kroničnimi fizičnimi težavami in žrtve zločinov iz sovraštva. To so le nekateri primeri skupine ljudi, ki so ogroženi za razvoj duševnih težav;
terciarna: tukaj gre za pomoč ljudem z razvitimi težavami v duševnem zdravju pri ohranjanju zdravja in dobre kakovosti življenja. Osredotoča se na zmanjšanje simptomov, opolnomoči se posameznike, da poskrbijo za svoje dobro počutje, in da se zmanjša možnost ponovitve.
Preventiva pri duševnem zdravju je odvisna tudi od posameznika samega. Če oseba ponoči dovolj spi, pije manj alkohola, skrbi za fizično zdravje z gibanjem, vse to prispeva k pozitivnemu duševnemu zdravju. Pomembno je tudi, da se poskrbi za odnos z osebami, ki so nam pomembne, da se ohrani dober odnos z družino, da se pridobi dobre prijatelje, tudi pomoč drugim osebam in prijaznost prispevajo k ohranjanju posameznikovega dobrega duševnega zdravja. Ne glede na to, kaj sami storimo, je pomembna tudi sprememba v družbi. Počasi se skozi aktivizem v družbi z znanimi osebnostmi, ki se odprejo in povedo o svojih izkušnjah z duševnim zdravjem, stigma, povezana z duševnim zdravjem, zmanjšuje.
Počasi se zavedamo, kako pomembna je preventiva za duševno zdravje, da sta pomembna zdravljenje in edukacija na tem področju. Naslednje pomembne spremembe v družbi bi lahko prinesle veliko na področju duševnega zdravja: pomoč staršem pri skrbi za otroka, zaščita otrok pred travmami, izobraževanje mladih na področju razumevanja lastnih emocij in kako jih nadzorovati, podpora ljudem, ki so pod velikim stresom v službi, zmanjšanje osamljenosti starejše generacije, vzpostavitev pozitivnih odnosov v skupnosti, skrb za ljudi s samomorilnimi mislimi, pomoč ljudem, da se lahko pozdravijo in poskrbijo zase. Vsi lahko začnemo pri sebi in svojih družinah ter poskrbimo, da se spremembe začnejo v naši bližnji okolici (Mental Health Foundation, 2019).
11
2 NAMEN
Namen diplomskega dela je raziskati delo medicinskih sester v preventivnih programih za odkrivanje depresije pri otrocih in mladostnikih ter raziskati prisotnost teh programov v Sloveniji.
Cilji diplomskega dela so:
opredeliti varovalne dejavnike in dejavnike tveganja za pojav depresije pri otrocih in mladostnikih;
opisati obstoječi sistem pomoči v Republiki Sloveniji na področju preventive in zgodnjega odkrivanja duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih;
ugotoviti, kakšna je vloga medicinskih sester na področju preventive in zgodnjega odkrivanja depresije pri otrocih in mladostnikih.
12
3 METODE DELA
Uporabili smo deskriptivno metodo dela s pregledom strokovne in znanstvene literature, ki smo jo poiskali z oddaljenim dostopom do digitalne knjižnice DiKUL, v mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL, Medline, ScienceDirect in PubMed.
Pri iskanju in pregledu literature smo upoštevali določene vključitvene in izključitvene kriterije. Vključitveni kriteriji so bili: omejitev letnice objave literature med letoma 2011 in 2021, izvirni in pregledni znanstveni članki, članki z objavljenim celotnim besedilom, prosto dostopni članki, članki v slovenskem ali angleškem jeziku ter članki s področja depresije otrok in mladostnikov in preventivnih programov. Izključitveni kriteriji so bili:
literatura o depresiji pri odraslih, literatura, ki ni pretežno s področja medicine, literatura, ki se ne osredotoči na zastavljeno starostno skupino, in tista, ki si je podobna po vsebini.
Za iskanje literature smo ključne besede in besedne zveze povezovali z veznikom AND.
Uporabili smo naslednje: children AND depression, adolescents AND depression, nurses AND children with depression, nurses AND adolescents with depression, health prevention AND children AND depression, health prevention AND adolescents AND depression, parents AND children AND depression, parents AND adolescents AND depression, otroci in mladostniki AND depresija, medicinske sestre AND otroci in mladostniki z depresijo, preventivni programi AND depresija AND otroci in mladostniki.
V procesu iskanja literature smo pridobili 5377 zadetkov (tabela 1). Od tega smo po pregledu in upoštevanju zastavljenih kriterijev v celotnem besedilu uporabili 46 enot literature. V končni pregled smo vključili 17 člankov.
13
Tabela 1: Rezultati pregleda literature.
Baza podatkov Ključne besede Št. zadetkov (brez vključenih
kriterijev)
Št. zadetkov (z vključenimi
kriteriji)
DiKUL
children and adolescents AND depression AND health prevention
169.747 3825
CINAHL
children and adolescents AND depression AND health prevention
103 52
PubMed
children and adolescents AND depression AND health prevention
1401 1039
ScienceDirect
children and adolescents AND depression AND health prevention
21.299 265
Medline
children and adolescents AND depression AND health prevention
922 196
SKUPAJ 193.472 5377
14
4 REZULTATI
V rezultatih so glede na zastavljene cilje diplomskega dela predstavljene ugotovitve pregleda literature. V začetnem delu so opisani varovalni dejavniki in dejavniki tveganja za pojav depresije pri otrocih in mladostnikih. Nato so opisani obstoječi sistemi pomoči v Republiki Sloveniji na področju preventive in zgodnjega odkrivanja duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih. Poudarjen je pomen preventivnih programov pri obravnavi otrok in mladostnikov z depresijo, nazadnje pa so analizirane najpomembnejše aktivnosti medicinskih sester na področju preventivnih programov za preprečevanje depresije pri otrocih in mladostnikih.
4.1 Varovalni dejavniki in dejavniki tveganja za pojav depresije pri otrocih in mladostnikih
Depresija pri otrocih in mladostnikih je svetovni problem. Povezana je z večjim nagnjenjem h kajenju, uporabi drog ali alkohola in debelosti. Znano je tudi, da je imela več kot polovica mladoletnikov, ki so bili žrtve samomora, v času smrti depresivno motnjo.
Depresija pri mladoletnikih je po navadi večkrat nediagnosticirana, saj so simptomi precej podobni značilnemu obnašanju mladostnikov v tem obdobju življenja in ker jih po navadi manj poišče pomoč. V mnogih državah je dostop do potrebne pomoči precej omejen (Parada et al., 2018).
Vsak otrok pa lahko izkusi različne težave v življenju, tako tudi težave v duševnem zdravju in pojav depresije. Seveda pa pri nekaterih otrocih in mladostnikih obstajajo večje možnosti za pojav depresije, zato je pomembno, da poznamo možne dejavnike tveganja za pojav depresije. S poznavanjem teh dejavnikov pripomoremo k zmanjševanju pojavnosti depresije med otroki in mladostniki. Nekateri od teh dejavnikov so naslednji (Bajt, 2017):
zgodovina depresije v družini,
ženski spol,
večja občutljivost, čustvenost ali anksioznost,
negativne izkušnje v otroštvu, kot sta nasilje in pomanjkanje oskrbe,
ekonomske in socialne težave,
posameznik je del socialno-kulturne manjšinske skupine,
15
težave v šoli, kot so težave z učenjem, nadlegovanje s strani sovrstnikov,
negativne izkušnje v življenju, kot so izkušnje kriminala ali smrti v družini, nadlegovanje,
ločitev staršev,
posameznik je brez osebe, ki se ji lahko zaupa,
resna fizična bolezen,
že diagnosticirana duševna motnja, kot so anksioznost, psihotična motnja, težave s substancami,
depresija kot direktna posledica nekaterih zdravstvenih stanj, kot so na primer pomanjkanje vitamina B12, težave s ščitnico, HIV, nekatere oblike raka,
depresija kot stranski učinek nekaterih zdravil ali drog.
Tako kot je dobro poznati negativne dejavnike, je dobro poznati tudi pozitivne oziroma varovalne dejavnike, ki jih lahko spodbujamo in razvijamo pri otrocih in mladostnikih.
Torej da bi otrok ohranjal in razvijal dobro duševno zdravje, je pomembno, da ima v svojem življenju tudi nekatere varovalne dejavnike, ki so naslednji (RCN Royal College of Nursing, 2014):
dober in pozitiven začetek otrokovega življenja,
dober odnos staršev do otroka,
način vzgoje, ki ga starši uporabljajo,
otrokov občutek, da je ljubljen in varen,
stabilno domače okolje,
zaposleni starši,
dobro duševno zdravje staršev,
udeleževanje otrok in mladostnikov v različnih aktivnostih in interesih, ki jih veselijo,
pozitivni odnosi s sovrstniki, odsotnost nadlegovanja,
čustvena stabilnost in pozitivno razmišljanje,
veselje in humor,
zanimanje za izobrazbo.
16
4.2 Obstoječi sistemi pomoči v Republiki Sloveniji na področju preventive in zgodnjega odkrivanja duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih
Da bi čim bolje poskrbeli za otrokovo duševno zdravje, je pomembno, da zanj poskrbimo že pred otrokovim rojstvom. Da bi otroku zagotovili zdravo okolje za odraščanje in dober razvoj duševnega zdravja, je pomembno, da opazujemo in izobražujemo že nosečnico ter v sklopu vzgoje za zdravje starše pripravimo na skrb za otroka in tako krepimo njihovo duševno zdravje (Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 20182028, 2018).
V razvoju otroka in mladostnika je pomembno opazovanje le-tega, saj tako pridobijo možnost, da se pravočasno prepozna, če spadajo v rizično skupino za razvoj duševnih motenj, in so tako napoteni v razvojne ambulante. Pomen teh v Sloveniji je v preventivi duševnih motenj otrok in mladostnikov. V Sloveniji imamo tudi dobro razvito svetovalno službo, ki deluje v vrtcih in šolah, kjer prepoznajo ter pomagajo razrešiti različne stiske otrok, srečujejo se z različnimi socialnimi, učnimi, duševnimi in razvojnimi stiskami otrok (Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 20142018, 2014).
V Republiki Sloveniji imamo tudi nekaj programov za otroke in mladostnike, ki njim in njihovim družinam ponujajo pomoč pri preventivnem zmanjševanju čustvenih in vedenjskih težav, pomoč pri izboljšanju komunikacije med družinskimi člani, pomoč pri učenju, spodbujanje pozitivne samopodobe ipd. Storitve teh programov so brezplačne (Dernovšek et al., 2018).
Na primarni ravni zdravstva v Sloveniji se preventivno zdravstveno varstvo za otroke in mladostnike izvaja po programu ZDAJ – Zdravje danes za jutri. Izvajalci tega programa so izvajalci bolnišničnih in ambulantnih dejavnosti v porodnišnicah, osebni zdravniki pediatrije ali šolske medicine, diplomirane medicinske sestre, psihologi in logopedi.
Nekateri od glavnih ciljev programa so (Pravilnik o spremembah Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni, 2021):
zmanjšanje tveganih dejavnikov, ki lahko privedejo do kroničnih bolezni in preprečevanje poškodb;
pravočasno prepoznati otroke in mladostnike, ki so ogroženi za razvoj bolezni;
17
izobraževanje, poučevanje otrok in mladostnikov o zdravih življenjskih navadah, o pravilni skrbi za zdravje in izboljšati znanje o zdravju;
vzpostaviti povezavo z izvajalci preventivnih programov ter šolami in vrtci v lokalni skupnosti, vključevanje ranljivih otrok in mladostnikov v aktivnosti za krepitev zdravja.
Če se pri otroku ali mladostniku na preventivnih pregledih prepoznajo povečani dejavniki tveganja za razvoj bolezni, se ga usmeri na obravnavo v Center za krepitev zdravja (CKZ), kjer izvajajo zdravstveno-vzgojne delavnice, prenos pomembnih informacij, učenje in pomoč pri spremembi življenjskega sloga in uravnavanje zdravega načina življenja. Pod program ZDAJ spada tudi vzgoja za zdravje. Izvajalci vzgoje za zdravje so diplomirane medicinske sestre ter drugi zdravstveni delavci, ki spadajo pod tim Centra za krepitev zdravja (Pravilnik o spremembah Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni, 2021).
Centri za krepitev zdravja delujejo v zdravstvenih domovih kot samostojne enote, kjer so zaposleni dodatno strokovno usposobljeni zdravstveni delavci. Na področju dela z otroki in mladostniki se izvajajo naslednji programi: vzgoja za zdravje, dejavnosti za krepitev zdravja in preventivna obravnava, promocija zdravja v lokalnih skupnostih in zobozdravstvena vzgoja. Vzgoja za zdravje se lahko izvaja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, zdravstvenih ustanovah ali v lokalni skupnosti. Pod vzgojo za zdravje se izvajajo tudi vsebine na temo duševnega zdravja (NIJZ, 2020).
Z vzgojo za zdravje želijo vzpostaviti pozitiven odnos otrok in mladostnikov do njihovega zdravja, jim omogočiti, da pridobijo potrebna znanja, z aktivnim sodelovanjem pa lahko pridobijo tudi potrebne veščine za obvladovanje ali prepoznavanje bolezni. Program se izvaja za starše že med nosečnostjo matere in tudi kasneje, za otroke pa od šestega do 19.
leta starosti (Pucelj et al., 2016).
V Sloveniji imamo v 16 zdravstvenih domovih prisotne tudi Centre za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM), ki so namenjeni preprečevanju, pravočasnemu odkrivanju, zdravljenju in preprečevanju posledic duševnih motenj. Po pomoč se lahko obrnejo otroci in mladostniki sami ali pa njihovi starši. V CDZOM strokovnjaki nudijo podporo otrokom in mladostnikom ter ostalim članom družine, zdravljenje, izobraževanje in psihoterapijo. Ko se posameznik odloči za iskanje pomoči, najprej stopi v stik z
18
diplomirano medicinsko sestro, kjer se z njo pogovori o težavah in dobi termin za prvi obisk. Na prvi obisk pride otrok ali mladostnik, lahko so vključeni tudi starši ali skrbniki ter celotna družina, in se sestavi načrt pomoči (MIRA, 2020).
V tabeli 2 so predstavljeni nekateri programi psihosocialne pomoči otrokom in mladostnikom v Republiki Sloveniji s kratkimi opisi njihovih dejavnosti.
Tabela 2: Programi psihosocialne pomoči otrokom in mladostnikom v Sloveniji (povzeto po Bajt, 2017).
Programi psihosocialne pomoči otrokom in mladostnikom v Republiki Sloveniji
Zavod Gremo naprej Svetovanje otrokom in mladostnikom ter njihovim staršem
Študijsko-raziskovalni center za družino
Terapevtsko delo, reševanje konfliktov, svetovanje, izobraževanje
Družinski inštitut Bližina Psihoterapevtska pomoč otrokom in družinam
Stik psihoterapija Družinska terapija, terapija z otroki in mladostniki, šola za starše
Center za izobraževanje, supervizijo in terapevtsko pomoč Maribor
Psihosocialna pomoč otrokom in mladostnikom
Družinski center mir Psihosocialna pomoč, terapija, delavnice za otroke in mladostnike
Zavod Center za igralno terapijo Igralna terapija za otroke od četrtega do 12. leta Terapevtski inštitut Sidro Terapija za družine, otroke in mladostnike
Manipura Zavod za svetovanje in kreativno delo z mladimi in družinami
Združenje bonding psihoterapevtov Slovenije
Psihosocialna pomoč
Javni zavod Mala ulica Delavnice in aktivnosti za starše in otroke
Vzgon Društvo za psihološko ravnovesje, kakovostne odnose,
19
uspešno vzgojo in ustvarjalnost
V tabeli 3 so predstavljeni preventivni in promocijski programi za duševno zdravje otrok in mladostnikov v Republiki Sloveniji s kratkimi opisi njihovih dejavnosti.
Tabela 3: Preventivni in promocijski programi za duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji (povzeto po Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2014–2018
in Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028).
Preventivni in promocijski programi za duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji
Šola za bodoče starše Vsebujejo vsebine s področja duševnega zdravja
Vzgoja za zdravje Izvajajo se v okviru preventivnega sistematskega pregleda za predšolske in šolske otroke, kjer so vključene različne vsebine o zdravju, tudi vsebine o duševnem zdravju
Zdrave šole Promocija zdravja v osnovnih in srednjih šolah
To sem jaz Preventivno-promocijski program za pozitivno samopodobo otrok in mladostnikov
www.tosemjaz.net Spletna stran za mlade, kjer lahko anonimno postavijo vprašanja tudi glede duševnega zdravja, na katera odgovarjajo strokovnjaki
SEYLE Promocija zdravja v šolah v evropskih državah, preprečevaje samomorov
A (se) štekaš?!? Pomoč s promocijo zdravja šolam in preprečevanje samomorov Centri za duševno zdravje
otrok in mladostnikov
Delujejo v zdravstvenih domovih, prvi pogovor je opravljen z diplomirano medicinsko sestro, ki pacienta naroči na prvi pregled; namenjeni so premagovanju naslednjih težav: težave z učenjem, čustvene in vedenjske težave, obvladovanje tikov, motnje hranjenja, težave v razvoju, tesnobnost, obsesivno- kompulzivne motnje
20
4.3 Vloga medicinskih sester v preventivnih programih za odkrivanje depresije pri otrocih in mladostnikih
Medicinske sestre veliko časa preživijo z otroki in mladostniki, ki jih lahko dokaj dobro spoznajo in opazujejo, zato lahko opazijo zaskrbljujoče spremembe ali znake, ki kažejo na težave v njihovem duševnem zdravju. Zato so izvajalci zdravstvene nege dolžni tako etično kot pravno ta opažanja posredovati naprej in tako poskrbeti za dobro in celostno oskrbo otrok in mladostnikov (RCN, 2014).
Medicinske sestre so del zdravstvenega tima, katerega vodja je zdravnik. V ta tim se vključujejo tudi ostali strokovnjaki glede na potrebe pacienta. Medicinska sestra je torej strokovna sodelavka zdravnika, po njegovem naročilu opravlja in sodeluje v medicinskih diagnostičnih in terapevtskih postopkih, sama pa je nosilka zdravstvene nege, kjer je odgovorna za njeno izvajanje (Lubi, 2011).
Uspešnost dela medicinske sestre na področju zdravstvene nege je odvisna od samega pristopa v komunikaciji z otroki in mladostniki. Zavedati se je treba, kako na medicinsko sestro vpliva njeno osebno prepričanje in okolje, v katerem prebiva, ter da tega ne kaže navzven, temveč ostane nevtralna. Zavedati se je treba tudi posameznikovih kulturnih prepričanj in raznolikosti, ki lahko vplivajo na njegovo delo in presojanje. Ena od pomembnih aktivnosti je aktivno poslušanje, ki vključuje (RCN, 2014):
opazovanje verbalnega in neverbalnega izražanja posameznika, kot so izraz na obrazu, spremembe v tonu glasu, premikanje telesa itd.;
pozorno poslušanje in razumevanje tega, kar nam skušajo povedati;
poslušanje in razumevanje osebe kot celote, vključno z njenimi socialnimi in kulturnimi posebnostmi;
razumevanje, da so posameznikova čustva in vizije o njih samih veljavne.
Pomembno je, da je pri poslušanju medicinska sestra prisotna in ne obsoja tistega, kar ji povedo, glede na njeno osebno prepričanje. Pomembno je tudi, da se prepriča, da je otrok sproščen in da jo razume ter lahko v celoti izrazi svoje težave. Če otrok ali mladostnik bolj tekoče govori v katerem drugem jeziku, je pomembno, da se mu to omogoči, saj se tako lahko bolje izrazi (RCN, 2014).
21
Duševno zdravje otrok in mladostnikov je izrednega pomena za dober potek njihovega razvoja, zato je pomembno, da otroku pomagamo pokazati in izraziti njegovo pozitivno stran, pozitivno mišljenje, poudarimo njegove močne karakteristike. Spodbujamo jih k postavljanju vprašanj, za to pa potrebujemo zaupljiv odnos, saj bodo tako pridobili pogum, da zastavijo vprašanja, na katera sami ne znajo odgovoriti. Da ohranimo pozitiven in zaupljiv odnos, moramo pokazati interes na zastavljeno vprašanje in se truditi odgovoriti nanj ne glede na naše mnenje, ali je vprašanje smiselno ali ne. Če opazimo, da bi se otrok bolje počutil oziroma da potrebuje individualen pogovor, mu to tudi ponudimo, saj bomo tako pridobili še bolj realen vpogled v njegovo situacijo. Če zaznamo potrebo po strokovni pomoči za otroka ali mladostnika, je pomembno, da mu to tudi svetujemo in mu pomagamo pri izbiri pomoči ter mu svetujemo, kje lahko pridobi še več informacij in odgovorov na njegova vprašanja, na katera morda nimamo vseh potrebnih odgovorov oziroma znanja zanje (NIJZ, 2011).
Pomembno je tudi, da vzpostavimo dober in zaupljiv odnos z družino. Medicinska sestra mora ugotoviti, koliko znanja imajo starši o depresiji, kakšne cilje glede zdravljenja imajo in kakšen je njihov odnos do otrokove bolezni. Staršem razložimo otrokove simptome ter zakaj ima določena zdravila in terapijo. Za zdravila je še posebej pomembna obrazložitev, zakaj, kdaj in v kakšni količini jih otrok ali mladostnik mora uporabljati ter kateri so možni stranski učinki, ki jih lahko starši prepoznajo (Haefner, 2016).
Medicinske sestre morajo vsako informacijo, ki jo dobijo od pacienta, zadržati v zaupnosti med njo in pacientom, razen če ta dovoli, da prenesemo informacijo dalje.
Kljub temu se mora upoštevati tudi dobrobit otrok in mladostnikov; če obstaja velika nevarnost za otroka, je medicinska sestra primorana informacijo prenesti naprej. To je pomembno v situacijah, ko izvemo, da je otrok žrtev nasilja, da je mladostnik vpleten v kakšno kriminalno dejavnost, ali če je velika verjetnost, da se samopoškoduje ali poškoduje osebe v svoji okolici. Varovanje podatkov nas ne sme ovirati pri komunikaciji s starši, saj lahko tudi brez direktne predaje informacij dobro komuniciramo s celotno družino. Privolitev je ena od tem, povezanih z otroki in mladostniki. Pri mladoletnih osebah namreč starši privolijo v njihovo zdravljenje ali ga zavrnejo, še vedno pa je pomembno vprašati otroka o njegovem mnenju in starše spodbuditi, da se z otrokom pogovorijo in dosežejo skupno stališče, saj bo otrok tako
22
pridobil najboljšo obravnavo, če je tudi sam motiviran za iskanje pomoči. Upoštevanje posameznikove kulture je prav tako pomembno za medicinske sestre, saj se v teh razlikuje razumevanje duševnih bolezni in otrokovih čustvenih ter duševnih težav.
Medicinske sestre morajo biti dobro izobražene in pozorne na te razlike v različnih kulturah. Zavedati se je treba, da razlike obstajajo in da se ne bomo strinjali in imeli enakega pogleda na vsako temo; ni treba, da se opravičujemo in razlagamo, zakaj imamo različen pogled na določeno težavo, pomembno je, da se spoštljivo izražamo.
Izrednega pomena je, da se na trenutke ustavimo in premislimo, saj ni treba, da manjša težava ali upor v komunikaciji uničita celotno delo, ki smo ga opravili in načrtovali (RCN, 2014).
Diplomirane medicinske sestre so v Sloveniji aktivno vključene v preventivni program Vzgoje za zdravje. Za delo v preventivnem programu imajo pridobljena dodatna znanja iz pedagogike, saj imajo pri delu zelo dobro priložnost poučevanja otrok in mladostnikov o duševnem zdravju. V programu se izvajajo tudi delavnice na temo duševnega zdravja za otroke in mladostnike. Dejavnosti se izvajajo v obliki predavanj, učnih delavnic ali dela v majhnih skupinah v sklopu preventivnega zdravstvenega varstva. Izvajajo se v dveh oblikah: ob sistematskih pregledih ter kot redno sodelovanje s šolami in vrtci. Pomembno je, da poznamo posamezno starostno skupino, za katero pripravljamo delavnico, in se za to ustrezno pripravimo s pravilno metodo in obliko dela, s katero lahko vzdržujemo koncentracijo poslušalcev. Treba je tudi poskrbeti za otroke in mladostnike, ki zaradi različnih razlogov nimajo enakih možnosti kot ostali vrstniki, da bi pridobili znanja, ki jih ponujamo. Pomembno je, da imajo vsi otroci in mladostniki enake možnosti in znanja, saj le tako lahko poskrbimo za dobro preventivo in vzdrževanje zdravja med otroki in mladostniki (Pucelj et al., 2016).
Kot primer ene od delavnic na področju duševnega zdravja, ki spada pod program Vzgoje za zdravje, je pozitivna samopodoba in stres, ki je namenjena za sedmi razred osnovne šole. Delo izvajalca je, da sprva naredi okolje varno za vsakega otroka, saj se bodo le tako sprostili in sodelovali v delavnici. Zato je treba vzpostaviti medosebno spoštovanje in občutek sprejetosti med otroki. Otroke se motivira za sodelovanje, vendar se jih ne sili, da govorijo, če jim je neprijetno. Cilji te delavnice so (NIJZ, 2021):
otrok izgradi in ustali pozitivno razmišljanje o sebi,
23
razume potek stresa v svojem telesu in kako poteka sproščanje,
nauči se tehnik sproščanja,
krepi duševno zdravje.
Mcallister (2019) meni, da študij zdravstvene nege zajame veliko vsebin z vseh področij zdravstva in jih posploši, tako da medicinske sestre pridobijo nekaj osnovnih znanj, vendar še vedno premalo, da bi lahko obvladale določeno področje zdravstva. Meni, da je tudi v zdravstveni negi nastopil pravi trenutek, da se uvede specializacijo za področje, kjer se medicinska sestra želi zaposliti. Na določenih delovnih mestih se od medicinskih sester pričakujejo posebna znanja, ki bi jih ob specializaciji pridobile brez potrebnih dodatnih izobraževanj. Veliko medicinskih sester na področju psihiatrije nima potrebnih znanj, da bi lahko dobro opravljale svoje delo. S specializacijo na področju psihiatrije bi pridobile veliko potrebnih psihosocialnih znanj, ki bi jim pomagala pri delu z otroki in mladostniki, ki imajo duševne motnje, s tem pa bi jim tudi omogočili dobro celostno oskrbo.
24
5 RAZPRAVA
Veselje, navdušenje in sreča so besede, ki opisujejo pozitivna čustva, ki jih lahko otroci izkusijo in bi jih tudi morali občutiti. Vendar so žalostna čustva tudi del življenja. Za otroke je pomembno s strani preventive, da imajo v družini dober odnos s starši, da ima otrok dobro samozavest, pripomore tudi višja stopnja izobrazbe staršev. Pomembno je, da se z otrokom starši oziroma njihovi skrbniki redno pogovarjajo, da otroku pokažejo z dejanji in s tem, da ga poslušajo, da so njegovo mnenje in njegovi občutki pomembni, da se spodbudi otroke k sprejemanju odločitev v družini, da omogočijo otroku varno okolje, kjer lahko sporoča svoje občutke brez strahu, da se vključujejo v aktivnosti skupaj z otrokom in da izkažejo ljubezen do otroka (Schwartz et al., 2017).
Socialni, čustveni in telesni razvoj otrok in mladostnikov se je izkazal kot pomemben pokazatelj rezultatov zdravja in dobrega počutja. Naloga vseh strokovnjakov, ki so kakorkoli vključeni v delo z otroki in mladimi, je, da promovirajo in zaščitijo vse vidike zdravja in preprečijo, da bi negativni učinki slabega zdravja v prihodnosti povzročili škodljive posledice. Vendar se predvideva, da otroci in mladostniki pogosto ne prepoznajo ali ne morejo prepoznati svojih potreb ali potreb drugih oseb v duševnem zdravju.
Razvojni dejavnik in pomanjkanje znanja lahko zavirata prepoznavanje simptomov, medtem ko tisti, ki so pri sebi odkrili težave in simptome, le s težavo poiščejo pomoč, saj se jih na eni strani hitro spregleda, na drugi strani pa se bojijo stigme, povezane s težavami v duševnem zdravju (Bartlett, 2015).
Otrok največ časa v življenju preživi s svojimi starši, zato so ti med prvimi, ki lahko opazijo pomembne spremembe pri njegovem fizičnem in psihološkem razvoju. Zato je že zaradi tega podatka pomembno, da ti pridobijo vso potrebno znanje tako v času, ko pričakujejo otroka, kot kasneje med otrokovim odraščanjem. K znanju staršev pa seveda prispevajo tudi zdravstvene službe, ki poskrbijo za dobre preventivne dejavnosti in zdravstveno vzgojo (Lubi, 2011).
Da bi preventiva in zgodnje odkrivanje duševnih motenj potekala čim bolje, da bi starši in njihovi otroci pridobili potrebne informacije in čim prej poiskali pomoč, bi morale biti v čakalnicah na voljo zloženke s pomembnimi informacijami o depresiji in o tem, kje vse lahko poiščejo pomoč in pridobijo dodatne informacije. Pomembno je tudi, da se na vseh področjih v zdravstvu, kjer se opravlja delo s to starostno skupino, vzpostavi stik s
25
strokovnjaki na področju duševnega zdravja in pridobi informacije o tem, kako poteka sprejem v različne programe oziroma bolnišnično obravnavo in kakšno je zdravljenje. Te informacije lahko nato posredujemo staršem in njihovim otrokom (Haefner, 2016).
Medicinske sestre, ki se na svojem področju dela srečujejo z otroki in mladostniki, so v odličnem položaju, saj jim lahko prisluhnejo, pri njih prepoznajo težave in pomagajo tistim, pri katerih se nakazujejo težave z duševnim zdravjem. Za čim lažje prepoznavanje težav pri otrocih in mladostnikih, ki jim lahko nudijo pomoč, pa potrebujejo dobro izobrazbo na tem področju. Tako kot dodatna izobraževanja potrebujejo tudi veliko izkušenj, s katerimi lahko pridobijo spretnosti v aktivnem poslušanju, empatičnem odzivu, pojasnilu, razlagi in izogibanju medicinskemu žargonu, kako izvajati oceno duševnega zdravja, kako prepoznati simptome depresije in kako sestaviti načrt oskrbe za otroke in mladostnike z depresijo (Bruder et al., 2017).
NIJZ (2019) je objavil statistični letopis, v katerem so navedli podatke o preventivnih programih, ki so se izvajali leta 2019 v Sloveniji. Zajeli so vzgojo za zdravje, ki je proces učenja, kjer izvajalci, kjer so ene od glavnih izvajalcev medicinske sestre, spodbudijo pozitiven odnos, navade in stališča do zdravja med posamezniki in skupnostmi. Te dejavnosti se izvajajo v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, zdravstvenih domovih ali v lokalni skupnosti. Največ vzgoje za zdravje se je izvajalo med mladimi, več v osnovni kot v srednji šoli. Program v osnovni šoli, imenovan Pozitivna samopodoba in stres, ki spada pod temo duševnega zdravja, je bil izveden v veliki večini osnovnih šol po Sloveniji. V srednji šoli se pojavijo tudi teme o duševnem zdravju, ki spadajo k delu o medosebnih odnosih in samopodobi, ki pa je med slabše izvajanimi dejavnostmi.
Šole so pomemben prostor in, kot smo navedli, eden od varovalnih dejavnikov otrokovega duševnega zdravja. Medicinske sestre v šoli pridobijo veliko verodostojnosti pri otrocih, učiteljih in starših, zato imajo dobre pogoje za izvajanje zdravstvene vzgoje in promocije zdravja. Ker imajo vsakodnevni stik z otroki, imajo dobro priložnost pogovora in izobrazbe otrok o duševnem zdravju in depresiji. Tako lahko vključijo tudi starše, jim na starševskih sestankih predstavijo programe prevencije pojava depresije pri otrocih in mladostnikih ter jih izobrazijo o duševnem zdravju in depresiji. Z izkoriščanjem te odlične priložnosti, ki je v nekaterih ostalih zdravstvenih okoljih nimamo, lahko veliko pripomoremo k promociji in zdravstveni vzgoji o depresiji pri otrocih in mladostnikih (Carnevale, 2015).
26
V Resoluciji o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028 (2018) je navedeno, da se na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov načrtuje krepitev bolnišničnih timov, referenčnih ambulant in centrov za krepitev zdravja. Poudarjena je tudi pomembnost promocije, preventive in izobraževanja na področju duševnega zdravja z različnimi kampanjami, s posredovanjem informacij po družbenih omrežjih in medijih, z zagotavljanjem socialne in ekonomske varnosti ter ustanovitvijo programov, ki so usmerjeni v zdrav življenjski slog.
V Sloveniji je potrebna nadgradnja preventivnega programa, ki ga izvajajo patronažne medicinske sestre na domu družine, na področju duševnega razvoja in zanemarjanja ter nasilja nad otrokom ter uvedba presejalnih testov in zgodnje odkrivanje duševnih težav.
Kaže se tudi potreba po ustanovitvi regionalnih centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov po državi, kjer se opravlja zgodnjo diagnostiko, urgentno triažo, multidisciplinarno timsko obravnavo v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki, svetovanje in izobraževanje staršev ter lokalnega okolja. Potrebna je tudi ustanovitev subspecialističnih ambulantnih timov za otroke in mladostnike s kompleksnejšimi motnjami. Zastavljen je tudi cilj za večji dostop otrok in mladostnikov z duševnimi motnjami do interdisciplinarnih timov in storitev, ki nudijo vzgojo in izobraževanje na tem področju. V državi je potrebno izobraževanje o duševnem zdravju v vseh šolskih programih in tudi uvedba dodiplomske smeri v zdravstveni negi na področju duševnega zdravja (Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 20182028, 2018).
V Sloveniji imamo prisotnih nekaj preventivnih programov na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Preventiva se začne na začetku nosečnosti, kjer se dodatno usposobi starše za pravilno ravnanje in vzgojo otroka. Če se pri otroku opazijo določeni dejavniki, ki bi lahko vplivali na njegovo duševno zdravje, je ta napoten v razvojno ambulanto. Otroci in mladostniki ter njihovi starši se lahko posvetujejo v centrih za duševno zdravje, če opazijo težave in spremembe v duševnem zdravju.
V Sloveniji nismo odkrili prisotnih preventivnih programov, ki bi bili osredotočeni na depresijo pri otrocih in mladostnikih. Preventiva se izvaja na splošno o duševnem zdravju, zato se otroke in mladostnike ter njihove družine, kjer je možnost pojava depresije ali so že prisotni določeni simptomi, obravnava v zgoraj naštetih programih.
27
Izpostavili bi omejitve pri pisanju diplomskega dela v primanjkljaju literature, ki bi bila osredotočena na preventivne programe za depresijo pri otrocih in mladostnikih v Sloveniji, ter vloge medicinskih sester na tem področju. Uvesti bi bilo treba preventivne programe na tem področju v Sloveniji, saj je iz podatkov razvidno, da je depresija prisotna v dokaj velikem številu med mladimi v Sloveniji. Potrebne bi bile še dodatne raziskave in članki na to temo.
28
6 ZAKLJUČEK
Depresija je pri otrocih in mladostnikih aktualna problematika. Z dobro preventivo in izobraževanjem družbe lahko naredimo spremembe v pozitivno smer. S seznanjenostjo širše javnosti o pojavnosti depresije lahko pripomoremo k temu, da več otrok in mladostnikov ter njihovih družin pravočasno poišče potrebno pomoč.
Medicinske sestre so v dobrem položaju, da prepoznajo otroke in mladostnike, ki so lahko bolj nagnjeni k razvoju depresije zaradi različnih negativnih dejavnikov, ki so prisotni v njihovem življenju, ter lahko prepoznajo spremembe, ki se pojavijo pri otroku, ki bi lahko nakazovale na depresijo.
Dobra komunikacija s pacienti je pomembna za kakovostno izvajanje zdravstvene nege, zato morajo medicinske sestre aktivno poslušati in sodelovati v pogovoru ter poskrbeti, da se otrok dobro počuti in z njimi vzpostavi zaupanje.
Ugotovili smo, da je tako kot dobro sodelovanje z otrokom ali mladostnikom pomembno tudi, da imajo medicinske sestre dober odnos z njegovimi starši, saj so oni tisti, ki skrbijo zanje in odločajo o otroku ali mladoletniku. Preveriti morajo, če starši znajo prepoznati spremembe in simptome pri otroku ali mladostniku. Če se pri otroku pojavijo določeni simptomi ali če je pri njem prepoznana možnost pojava depresije zaradi različnih ogrožajočih dejavnikov v njegovem življenju, je potrebno, da medicinske sestre preverijo znanje staršev o depresiji ter kako lahko poskrbijo za pozitivno okolje in vzpostavljanje varovalnih dejavnikov.
V Sloveniji delujejo preventivni programi za duševno zdravje otrok in mladostnikov, kjer se lahko otroci in mladostniki ter njihove družine obrnejo po pomoč. Nismo pa odkrili preventivnih programov, ki bi bili osredotočeni na depresijo. Glede na to, koliko težav z duševnim zdravjem se pojavlja pri otrocih in mladostnikih v Sloveniji, bi bila prekritost s temi programi po državi lahko večja, saj bi to omogočilo večjo seznanjenost in lažji dostop do pomoči. Prisotnost programov, ki so osredotočeni le na depresijo, bi lahko pomembno pripomogla otrokom in mladostnikom v Sloveniji, saj je prisotnost depresije v porastu, zato bi bilo dobro, da se izvedejo raziskave na tem področju v naši državi. Z večjo seznanjenostjo o depresiji bi lahko pravočasno ukrepali in zmanjšali pojavnost le-te.
29
Že s primerom programa »Vzgoja za zdravje« bi lahko medicinske sestre vključile pod temo delavnic tudi depresijo in tako seznanile otroke in mladostnike o tej duševni motnji ter s tem pripomogle tudi k zmanjševanju stigme in bi tako mladi prej poiskali pomoč. Z ustrezno preventivo lahko pomembno prispevamo k zmanjšanju pojavnosti depresije med otroki in mladostniki, pri čemer imajo medicinske sestre odgovorno in pomembno vlogo.
