DRUŽBENOGOSPODARSKI RAZVOJ OBMEJNIH OBMOČIJ V SLOVENIJI
Marijan M . K l e m e n č i č *
Izvleček UDK 9113:33(497.12-04) Skoraj vsa obmejna območja v Sloveniji zaostajajo v driižbeno-gospodarskem razvoju. Osnovni vzrok je v naravnih mejah, po katerih poteka državna meja ter gospodarska nerazvitost območij na drugi strani meje.
Ključne besede: Družbenogospodarski razvoj, obmejno območje, Slovenija
Abstract UDC 911.3:33(497.12-04) SOCIO-ECONOMIC DEVELOPMENT OF THE BORDER AREAS IN SLOVENIA
Greater part of the border areas in Slovenia remain behind the average degree of the socio-economic develop
ment. The main reason lies inphysical obstacles diminishing the contacts between the areas on the both sides of the border as the existence of depressed areas along the border in the neighbouring countries.
Key words: Socio-economic development, border area. Slovenia
U V O D
Z a povojni d r u ž b e n o g o s p o d a r s k i razvoj Slovenije j e značilna z e l o m o č n a industrializacija.
Le-ta ima izredno p o m e m b n o v l o g o v g o s p o d a r s k i p r e o b r a z b i s l o v e n s k e d r u ž b e tudi zaradi tega, k e r j e n e n a v a d n o d o l g o ohranjala v l o g o industrije kot n a j m o č n e j š e g a g o s p o d a r s k e g a sektorja. O m e n j e n a g o s p o d a r s k a struktura in policentrični r a z v o j sta p o v z r o č i l a dokaj p r e g l e d n o in e n o s t a v n o d r u ž b e n o g o s p o d a r s k o p r e o b r a z b o S l o v e n i j e , s l o n e č o na o b č i n a h k o t g o s p o d a r s k o m o č n o zaključenih enotah.
O s n o v n i cilj r a z i s k a v e j e bil ugotoviti stopnje p o v o j n e g a d r u ž b e n o g o s p o d a r s k e g a razvoja o b m e j n i h o b m o č i j v primerjavi z r a z v o j e m c e l o t n e d r ž a v e .
P o l e g t e g a naj bi analiza p o t r d i l a ali ovrgla t e z o , da naj bi o b m e j n a lega v e č i n e s l o v e n s k e g a o z e m l j a in precejšnja živahnost p r e k o m e j n i h tokov, p o s e b n o od 6 0 . let dalje, vplivala na d r u ž b e n o g o s p o d a r s k i razvoj obmejnih o b m o č i j .
A n a l i z a d e j a v n o s t n e sestave prebivalstva, ki j e o s n o v a za ugotavljanje stopenj d r u ž b e n o g o s p o d a r s k e g a razvoja, j e d o p o l n i t e v raziskave za o b d o b j e 1 9 5 3 - 1 9 8 1 . ( M . K l e m e n č i č ,
1989)
' Dr, d o c . Oddelek za geografijo. Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 61000 Ljubljana, SLO
P R E V L A D U J O Č G O S P O D A R S K I S E K T O R
P o v o j n e m u d r u ž b e n o g o s p o d a r s k e m u razvoju lahko zelo enostavno s l e d i m o z izpostavitvijo p r e v l a d u j o č e g a g o s p o d a r s k e g a sektorja. Popisi prebivalstva kažejo naslednji r a z v o j . V p e t d e s e t i h letih j e bila slika e n o s t a v n a : Slovenija j e bila razdeljena na industrijski del, ki j e o b s e g a l o b m o č j e industrijskega p o l m e s e c a , ter n a kmetijski del, ki j e z a v z e m a l večji
preostali del Slovenije.
Š e s t d e s e t a leta so p r i n e s l a le manjši s p r e m e m b i : vključitev š k o f j e l o š k e g a o b m o č j a v industrijski p o l m e s e c in terciarizacijo K o p r s k e g a primorja.
V s e d e m d e s e t i h letih j e prišlo d o velikopotezne industrializacije večine s l o v e n s k e g a ozemlja ter d o širjenja terciarizacije na s e ž a n s k o in p o s t o j n s k o o b m o č j e .
V o s e m d e s e t i h letih s e j e zaključila faza industrializacije. N a večini s l o v e n s k e g a o z e m l j a j e p r e v l a d o v a l s e k u n d a m i sektor. Zaostajal j e agrarni s e v e r o v z h o d n i del Slovenije, m e d t e m k o se j e o b p r i m o r s k e m j e d r u terciarizacije pojavilo še o s r e d n j e s l o v e n s k o n a o b m o č j u ljubljanskih o b č i n .
D e v e t d e s e t a leta p o m e n i j o kvaliteten s k o k v d r u ž b e n o g o s p o d a r s k e m razvoju. M o č n o so se razširila o b m o č j a , n a katerih p r e v l a d u j e v t e r c i a r n e m sektorju z a p o s l e n o p r e b i v a l s t v o , p r e d v s e m v s e v e r o v z h o d n i Sloveniji.
R A Z V O J N I T I P I O B Č I N
P r e h i t e v a n j e ali zaostajanje v razvoju j e bilo ugotovljeno na sledeči način. Z a i z h o d i š č e j e b i l o v z e t o n a č e l o razvojnih stopenj d r u ž b e n o g o s p o d a r s k e g a razvoja: a g r a m i fazi sledi s e k u n d a r n a (industrializacija), tej pa terciarna. Za prehitevanje razvoja morajo biti za o b č i n o deleži n i ž j e g a r a z v o j n e g a sektorja nižji, kot j e p o v p r e č j e za d r ž a v o v d o l o č e n e m p o p i s n e m letu. O b r a t n o velja za zaostajanje.
S p r e m e m b a z a p o s l i t v e n e sestave a k t i v n e g a prebivalstva j e n e p o s r e d n i o d r a z g o s p o d a r s k i h s p r e m e m b , ki se v zadnjih desetletjih Icažejo v p r e h o d u iz p r e t e ž n o a g r a r n e g a v p r e t e ž n o industrijsko ter v postindustrijsko g o s p o d a r s t v o .
D e j a v n o s t n a sestava aktivnega prebivalstva j e o b r a v n a v a n a v sklopu treh osnovnih sektorjev:
p r i m a r n e g a , s e k u n d a r n e g a in terciarnega, in sicer po o b č i n a h . O b r a v n a v a p o o b č i n a h sicer zabriše l o k a l n e razlike, v e n d a r so na drugi strani g o s p o d a r s k o z a o k r o ž e n e enote, M o č n a zgostitev industrije v o b č i n s k e m središču j e izoblikovala o b č i n e v p r a v e funkcijske e n o t e najnižje stopnje.
Slika 1: Prevladujoči g o s p o d a r s k i sektor v o b č i n a h R Slovenije S l o v e n i a - P r e d o m i n a n t sector by c o m m u n i t i e s
5 0 k m -i
\ / / \ P R I M A R N I / P R I M A R V
S E . K I J N DAR . N I / S E C O . N D A R V
T E R C I A R N I / T E R C I A R V
G l e d e n a p o v p r e č n e vrednosti z a vse tri sektorje z a c e l o Slovenijo p o p o v o j n i h p o p i s i h so bile o b č i n e r a z v r š č e n e v e n e g a o d štirih tipov:
1. o b č i n e , ki so v v s e m o b d o b j u prehitevale p o v p r e č n i r a z v o j ; 2. o b č i n e , ki so dohitele in p r e h i t e l e p o v p r e č n i r a z v o j ;
3. o b č i n e , ki so p o u s p e š n e m r a z v o j u v p r v e m o b d o b j u v d r u g e m o b d o b j u z a o s t a l e za njim;
4 . o b č i n e , ki v c e l o t n e m p o v o j n e m o b d o b j u zaostajajo z a d r ž a v n i m p o v p r e č j e m .
N a o s n o v i n a v e d e n e tipologije relativnega razvoja d r u ž b e n o g o s p o d a r s k e strukture občin Slovenija r a z p a d e n a dokaj z a k l j u č e n a o b m o č j a . Stalno p o v o j n o zaostajanje z a p o v p r e č n i m Slika 2 : D r u ž b e n o g o s p o d a r s k i razvoj občin v R Sloveniji 1953-91
S o c i o - e c o n o m i c d e v e l o p m e n t of c o m m u n i t i e s o f t h e R e p u b l i c of Slovenia, 1 9 5 3 - 1 9 9 1 , as t o the a v e r a g e growth
UJ
•-> C UJ
UJ ^
^ '<
a. O O X , H UJ
< X X . H
u i S
X . Q
c:
<;
O O
<
H X.
w
3 > : O O UJ
< >
= -
g
6
V . TI:
5S
U X . - Q
O B M E J N O S T I N D R U Ž B E N O G O S P O D A R S K I R A Z V O J
Pregled d r u ž b e n o g o s p o d a r s k e g a razvoja celotne Slovenije j e ž e n a k a z a l n e k a t e r e o s n o v n e p o t e z e r a z v o j a o b m e j n i h o b m o č i j . Č e s l e d i m o n a j m o č n e j š e m u s e k t o r j u p o p o p i s i h prebivalstva za o b m e j n e občine lahko u g o t o v i m o , d a j e razvoj zelo različen. M e d obmejnimi o b m o č j i n a j d e m o najbolj in najmanj r a z v i t a o b m o č j a ( k o p r s k o o z i r o m a m u r s k o s o b o š k o o b m o č j e ) . P o m e m b n e j š e g a v p l i v a p r e k o m e j n i h središč na d r u ž b e n o g o s p o d a r s k i razvoj o b m e j n i h občin ni m o g o č e zaslediti. D e l o m a bi lahko govorili le o p o s r e d n e m vplivu Trsta n a razvoj s e ž a n s k e in k o p r s k e o b č i n e . P o d o b n e g a vpliva ni m o g o č e zaznati c e l o v p r i m e r u b r e ž i š k e o b č i n e , ki leži skoraj na r o b u Z a g r e b a .
Tak razvoj n a m j e bolj razumljiv o b p r e g l e d u p o t e k a d r ž a v n e m e j e in značilnosti o b m e j n i h o b m o č i j na drugi strani d r ž a v n e meje. Večina d r ž a v n e meje p o t e k a p o t a k o i m e n o v a n i h naravnih mejah, p o gorskih grebenih in rekah. Te n a r a v n e meje m o č n o razmejujejo Slovenijo od sosednjih držav, celo z nekaj kilometrov širokim p a s o m težje p r e h o d n e g a in g o s p o d a r s k o le m a l o z a n i m i v e g a sveta. P o d o b n o t a m p o n s k o c o n o predstavljajo o b s e ž n i g o z d o v i na m e j n e m o b m o č j u s H r v a š k o .
r a z v o j e m d o ž i v l j a širše o b m e j n o o b m o č j e s e v e r o v z h o d n e , v z h o d n e in j u g o v z h o d n e Slovenije. V ta tip spadajo še štiri o b m e j n e in g o s p o d a r s k o s l a b o r a z v i t e o b č i n e : R i b n i c a , Ilirska Bistrica, Tolmin in Mozirje.
Najstarejša industrijska o b m o č j a , ki so bila še v 6 0 . letih s i n o n i m za g o s p o d a r s k o razvitost, zaostajajo v razvoju. V ta tip se uvršča razširjena osrednja Slovenija o d A j d o v š č i n e d o Radelj ter o d Jesenic do K o č e v j a z izjemo o b m o č j a ljubljanskih o b č i n ter d o m ž a l s k e in v r h n i š k e o b č i n e . N a d p o v p r e č e n d r u ž b e n o g o s p o d a r s k i razvoj v s m e r i terciarizacije doživlja o s K o p e r - M a r i b o r s tremi o s n o v n i m i o b m o č j i : k o p r s k i m , ljubljanskim in m a r i b o r s k i m ter d v e m a j e d r o m a : celjsko in r a v e n s k o o b č i n o .
Č e t r t o o b m o č j e j e p r e h o d n o in gre za p r v o t n o m o č n o a g r a r n e o b č i n e , ki z a r a d i b l i ž i n e dinamičnih območij p o s p e š e n o doživljajo terciarizacijo: n o v o g o r i š k a , s e ž a n s k a , postojnska, g r o s u p e l j s k a in d r a v o g r a j s k a o b č i n a .
Sedanja p r o s t o r s k a r a z p o r e d i t e v občin g l e d e na hitrost d r u ž b e n o g o s p o d a r s k e p r e o b r a z b e i z k a z u j e z n a č i l n i s r e d i š č n o - p e r i f e r n i m o d e l r a z v o j a . T e m u l a h k o s l e d i m o ž e v č a s u industrializacije, ki s e j e širila bolj ali manj koncentrično iz p o s a m e z n i h industrijskih središč.
P o d o b n o j e s terciarizacijo, pri č e m e r j e ta p r o c e s hitrejši, kot pri industrializaciji. Tako j e prišlo v 9 0 . letih do d e l n e g a prehitevanja terciarizacije vsaj v brežiški, š m a r s k i , šentjurski in ptujski občini. V teh občinah ni prišlo d o temeljite industrializacije, ki bi d a l a o s n o v o za terciarizacijo, a m p a k s e j e začel močneje razvijati terciarni sektor o b s o r a z m e r n o s k r o m n e m s e k u n d a r n e m sektorju in še m o č n e m p r i m a r n e m sektorju.
p r i m a r n i sektor s e k u n d a r n i s. terciarni s.
1953 5 3 , 8 2 8 , 3 17,9
1961 3 9 , 5 3 7 , 9 2 2 , 6
1971 2 7 , 3 4 6 , 2 26,5
1981 14,7 49,1 36,2
1991 13,7 4 0 , 6 4 5 , 7
Vir: Podatki Zavoda R Slovenije za statistiko
N a drugi strani so vsa o b m o č j a v sosednjih državah, ki mejijo n a Slovenijo, g o s p o d a r s k o manj razvita, ali p a vsaj v g o s p o d a r s k e m zastoju. R a z u m l j i v o j e , d a si od t a k e g a s o s e d s t v a n e m o r e m o obtati večje v z p o d b u d e za razvoj slovenskih obmejnih o b m o č i j . O b t e m zbledi p o m e n g e o p o l i t i č n e g a položaja Slovenije, n a katerega prevečkrat p o s t a v l j a m o p r e v e l i k e u p e , da b o p r i p o m o g e l k razvoju Slovenije. Dosedanji d r u ž b e n o g o s p o d a r s k i razvoj o č i t n o k a ž e n a t o , d a j e slonel n a razvoju notranjega g o s p o d a r s t v a in ni p o m e m b n e j e izkoriščal g e o p o l i t i č n e g a p o l o ž a j a Slovenije.
Z a n i m i v j e p r i m e r štirih o b m e j n i h občin: B r e ž i c , Š m a r i j , Šentjurja in Ptuja, ki so se leta 1991 p r e b i l e m e d o b č i n e , v katerih prevladuje terciarni sektor. V s e štiri o b č i n e imajo še v i s o k d e l e ž a k t i v n e g a k m e č k e g a prebivalstva (nad 2 7 % ) in komaj za spoznanje višji d e l e ž v s e k u n d a r n e m sektorju z a p o s l e n e g a prebivalstva. T a k o o d p a d e na terciarni sektor le d o b r a tretjina a k t i v n e g a p r e b i v a l s t v a , razen v brežiški občini, kjer znaša 4 5 % . Ti p o s e b n i primeri k a ž e j o , d a j e v d o l o č e n i h p o g o j i h m o ž e n p r e h o d v t e r c i a r i z a c i j o b r e z p r e t i r a n e
industrializacije. Č e ni čutiti vpliva obmejnosti na spreminjanje vloge gospodarskih sektorjev, naj bi se ta o d r a ž a l a vsaj znotraj t e r c i a r n e g a sektorja. V dobri polovici občin v t e r c i a r n e m sektorju p r e v l a d u j e t r g o v i n a . V o b m e j n i h o b č i n a h so kot n a j m o č n e j š e z a s t o p a n e vse dejavnosti znotraj terciarnega sektorja. Tudi regionalna razporeditev posameznih tipov občin ne daje o p o r e z a tehtnejše d o k a z e o v e č j e m vplivu obmejnosti na d r u ž b e n o g o s p o d a r s k o s e s t a v o o b č i n .
M A R G I N A L I Z A C I J A O B M E J N I H O B M O Č I J
Z a o b m e j n a o b m o č j a negativna slika se p o k a ž e tudi o b primerjavi med strukturo zaposlenih p o p o s a m e z n i h sektorjih v občinah in m e d državnim povprečjem. Č e o s t a n e m o le pri zadnjem p o p i s u p r e b i v a l s t v a leta 1 9 9 1 , se p o k a ž e naslednja slika. C e l o t n a s u b p a n o n s k a Slovenija s e v e r n o od S a v e j e izrazito n a d p o v p r e č n o agrarna. V j u ž n i Sloveniji (razen P r i m o r s k e Slovenije) se prepletata primarni in s e k u n d a m i sektor kot n a d p o v p r e č n o zastopana. P o d o b n o T a b . 2 : G o s p o d a r s k a sestava a k t i v n e g a p r e b i v a l s t v a Slovenije 1 9 5 3 - 1 9 9 1
E c o n o m i c structure of active p o p u l a t i o n in S l o v e n i a 1 9 5 3 - 1 9 9 1
S K L E P
P o d a t k i o dejavnostni sestavi a k t i v n e g a p r e b i v a l s t v a p o o b č i n a h k a ž e j o , d a Slovenija ni izkoristila u g o d n e g a o b m e j n e g a položaja za hitrejši d r u ž b e n o g o s p o d a r s k i r a z v o j o b m e j n i h o b m o č i j . N a s p r o t n o , skoraj vsa o b m e j n a o b m o č j a zaostajajo v r a z v o j u z a s l o v e n s k i m p o v p r e č j e m . Povojni razvoj ima izrazit s r e d i š č n o - p e r i f e m i z n a č a j . Veliko o v i r o za hitrejši razvoj obmejnih območij predstavljajo n a r a v n e meje ( g o r s k e verige, r e k e , g o z d o v i ) , ki prekinjajo intenzivneje poseljeni p r o s t o r na o b e h straneh meja.
L I T E R A T U R A
K l e m e n č i č , M., 1989, D r u ž b e n o g o s p o d a r s k i p r e h o d v Sloveniji, D e l a 6, Ljubljana, s. 2 3 0 - 2 4 3 .
S O C I O - E C O N O M I C D E V E L O P M E N T O F T H E B O R D E R A R E A S I N S L O V E N I A
S u m m a r y
T h e aim of t h e research w a s to establish d e g r e e s of s o c i o - e c o n o m i c d e v e l o p m e n t in the S l o v e n i a n b o r d e r areas and c o m p a r i n g it vvith d e v e l o p m e n t of entire S l o v e n i a after the s e c o n d World War.
R e g a r d i n g the large extension of b o r d e r a r e a s and the intensive t r a n s b o r d e r traffic through- out the last thirty y e a r s , an important question a b o u t t h e impact of t h e e c o n o m i c structure j e tudi z o b m o č j e m ob severni in z a h o d n i meji, kjer j e izpostavljen p r e d v s e m s e k u n d a m i
sektor.
Več kot očitno j e , d a so o b m e j n a o b m o č j a hkrati tudi m a r g i n a l n a v smislu g o s p o d a r s k e g a razvoja. Njihova dediščina kot p r e t e ž n o g o s p o d a r s k o zaostalih, m o č n o a g r a r n i h o b m o č i j , ni p r e m a g a n a , saj velika večina o b m e j n i h občin še v e d n o zaostaja za d r ž a v n i m p o v p r e č j e m . Izjema j e le ožje p r i m o r s k o o b m o č j e , ki j e izkoristilo s p r e m e n j e n e g e o g r a f s k o p o l i t i č n e r a z m e r e p o drugi svetovni vojni. Razvila s e j e N o v a G o r i c a kot n a d o m e s t n o središče Posočja n a m e s t o izgubljene G o r i c e . P r a v t a k o j e bilo treba razviti infrastrukturne p o t e n c i a l e K o p r a , da bi se nevtralizirala izguba Trsta. Učinki terciarizacije so bili še hitrejši zaradi slabih (pretežno kraških) naravnih pogojev za kmetijstvo, dolgotrajne g o s p o d a r s k e krize (upadanje p o m e n a Trsta za gravitacijsko zaledje) in slabo razvite industrije, zaradi česar s e j e precejšen del prebivalstva izselil. Terciarni sektor j e t a k o že v z a č e t n i fazi d e a g r a r i z a c i j e d e l o m a nadomestil industrijo.
e n the o t h e r side of the state b o r d e r on t h e s o c i o - e c o n o m i c d e v e l o p m e n t o f S l o v e n i a n b o r d e r a r e a s arrises.
T h e research is b a s e d on an analysis of the e c o n o m i c structure of the active p o p u l a t i o n in individual c o m m u n i t i e s .
T h e p r e v a i l i n g e c o n o m i c sector (primary, secondary, tertiary) s h o w e d that in the p o s t - w a r p e r i o d the S l o v e n i a e x p e r i e n c e d a transition from the agrarian t o w a r d s an industrial and into t h e tertiary p h a s e of the society p a s s i n g the following stages:
- in t h e fifties, the s e c o n d a r y sector w a s p r e d o m i n a n t in a quarter of c o m m u n i t i e s and the p r i m a r y sector in t h e rest of t h e m .
- in t h e sixties, the tertiary s e c t o r b e g a n t o e m e r g e as a major e m p l o y e r in the c o m m u n i t i e s a l o n g the c o a s t a s a result of the traffic, t r a d e and touristic d e v e l o p m e n t .
- in the s e v e n t i e s , in most c o m m u n i t i e s the s e c o n d a r y sector d o m i n a t e d . In t h e vvestern part o f S l o v e n i a the tertiary s e c t o r b e c a m e t h e m o s t important o n e in a n o t h e r t w o c o m m u n i ties m o r e .
- in t h e eighties, t h e s e c o n d a r y sector r e a c h e d t h e m a x i m u m of its regional extent. In s o m e c o m m u n i t i e s of t h e north-eastern part of S l o v e n i a the p r i m a r y sector vvas stili p r e d o m i - n a t e d . Ter tiary sector prevailed in the centre of the Ljubljana basin.
T h e s o c i o - e c o n o m i c d e v e l o p m e n t reached the highest stage in the nineties. T h e area vvith the p r e d o m i n a n c e o f the active p o p u l a t i o n e m p l o y e d in the tertiary sector e x t e n d e d . T h e actual s o c i o - e c o n o m i c structure of the frontier areas is diverse. Well d e v e l o p e d and less d e v e l o p e d c o m m u n i t i e s are represented. T h e analysis could not confirm the h y p o t h - esis that highly d e v e l o p e d areas on the other side of the b o r d e r h a v e d e c i s i v e i m p a c t on the c h a n g e of t h e s o c i o - e c o n o m i c structure of the b o r d e r areas in Slovenia.
T h e r e a s o n s for s u c h d e v e l o p m e n t are:
- state b o r d e r s foUovv natural b o r d e r s as r a n g e s of m o u n t a i n s , vast forests, and rivers in m o s t c a s e s , and
- t h e b o r d e r a r e a s o f t h e n e i g h b o u r i n g countries are mostly d e p r e s s e d areas.
T h e r e g i o n a l d e v e l o p m e n t of S l o v e n i a in t h e post-vvar period is a typical čase of the central- p e r i p h e r a l m o d e l vvhere b o r d e r areas are marginal areas. T h e coast a r e a is the only e x c e p - tion, t a k i n g a d v a n t a g e of the c h a n g e d geo-political c i r c u m s t a n c e s after World War I I , as it d e v e l o p e d traffic and transportation routes, enlarged and c o n s t r u c t e d industrial e n t e r p r i s e s and d e v e l o p e d t o u r i s m .
