1
23. 6. 2017, dopolnjeno 26. 6. 2017 (v prilogi dodano mnenje AGRFT, prejeto pred kolegijem dekanov)
Predlog Sklepa o ustanovitvi Knjižnice Univerze v Ljubljani
Najbolj pogosta vprašanja članic UL, prejeta po kolegiju dekanov, ki je bil dne 18. 5. 2017 na FS
Mnenje je poslalo 17 članic UL, Komisija za razvoj knjižničnega sistema in Delovna skupina za izhodišča strategije knjižničnega sistema. Dodana so v prilogi na koncu tega dokumenta.
Kakšen je namen ustanovitve Knjižnice UL, zakaj hitimo z ustanavljanjem, kakšen je resnični primarni cilj ustanovitve Knjižnice UL po »hitrem postopku«?
V Strategiji UL 2012-2020 je v poglavju 2.4. Ustvarjalne razmere za delo in študij naveden cilj: „2.4.3. Z vzpostavitvijo univerzitetne knjižnice, ki bo povezovala samostojne knjižnice v integriran, v register vpisan in posebej financiran knjižnični sistem.“
V skladu s ciljem strategije je v 19. členu Statuta UL med skupnimi organizacijskimi enotami univerze določena tudi Knjižnica UL.
Za izvedbo določil novega Statuta je bil pripravljen predlog Sklepa o ustanovitvi Knjižnice UL.
Ustanovitev univerzitetne knjižnice bo omogočila pridobivanje namenskih sredstev za knjižnično dejavnost UL. Sedaj UL ne prejema namenskih sredstev za knjižnično dejavnost (razen sofinanciranja nakupa revij s strani ARRS), ki obsega 66 % knjižnične dejavnosti slovenskih univerz (prejemata jih UM in UP).
Z namenskim financiranjem knjižnične dejavnosti UL bo možno doseči večjo kakovost knjižnične dejavnosti UL in v večjem obsegu vzpostaviti sodobne storitve za podporo študiju, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti UL. Tudi zaradi večje kakovosti knjižnične dejavnosti bodo dosežki študentov, predavateljev in raziskovalcev boljši, kar se bo odrazilo v boljši uvrščenosti UL na svetovnih lestvicah univerz.
Knjižnica UL v organizacijski obliki »samostojna organizacijska enota univerze« ne bo upravičena do namenskega financiranja po Uredbi o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov
V skladu z Uredbo so namensko financirane univerzitetne knjižnice v organizacijski obliki »druga članica univerze«.
Med pripravo novega Statuta UL je bila v začetnih različicah predvidena ustanovitev univerzitetne knjižnice kot druge članice UL, vendar se članice UL niso strinjale s tem, zato je v novem Statutu UL za Knjižnico UL določena organizacijska oblika »skupna organizacijska enota univerze«.
UL je maja 2017 MIZŠ-ju poslala zbir pripomb na Uredbo, med katerimi je tudi predlog o financiranju drugih oblik univerzitetnih knjižnic, ne samo oblike »druga članica univerze«.
Kakšne bodo finančne posledice Sklepa o ustanovitvi Knjižnice UL za članice UL in njihove knjižnice?
Ustanovitev Knjižnice UL, kot je predvidena v predlogu Sklepa, ne bo imela finančnih posledic za članice UL in njihove knjižnice. Ustanovitev Knjižnice UL bo Univerzi omogočila pridobivanje namenskih sredstev za knjižnično dejavnost UL.
Zaradi pridobljenih namenskih sredstev in večje koordinacije procesov ter storitev knjižnic članic UL je pričakovati večjo kakovost procesov in storitev knjižnic članic UL in s tem boljšo podporo študiju, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti članic UL.
Kdo je nadrejeni vodjem knjižnic članic UL: predstojnik Knjižnice UL ali kot sedaj – vodstvo članice UL?
V 17. členu Statuta UL je navedeno:
Organizacijske enote članice so praviloma službe, oddelki, katedre, inštituti, klinike, laboratoriji, centri in knjižnice.
Način oblikovanja in prenehanja ter vodenja organizacijskih enot uredijo članice s pravili.
2
Iz določila izhaja, da knjižnica članice UL sodi v organizacijsko shemo članice UL, ki upravlja z njo (vodstvo članice UL je nadrejeno vodji knjižnice članice UL in ne predstojnik Knjižnice UL).
Na enak način deluje Doktorska šola kot skupna organizacijska enota univerze.
Dejstvo, da so knjižnice članic UL organizacijske enote članic UL in da s knjižnico članice UL upravlja vodstvo članice UL naj se zapiše v Sklep o ustanovitvi Knjižnice UL
Ni potrebno. Da je knjižnica članice UL njena organizacijska enota, je določeno v nadrejenem aktu – v 17. členu Statuta UL.
Ali se načrtuje presistemizacija kadrov iz knjižnic članic UL v osrednjo enoto Knjižnice UL?
Ne.
FSD meni, da predlog Sklepa določa eno centralizirano organizacijsko enoto, ki bo nadomestila knjižnični sistem UL Ne drži. Knjižnica UL ni knjižnični sistem UL. Knjižnični sistem UL sestavljajo Knjižnica UL, NUK in CTK. Knjižnica UL je skupna organizacijska enota univerze, ki jo sestavljajo osrednja enota in knjižnice članic UL.
Ali sta predvideni novi pogodbi s CTK in NUK? Kakšen naj bi bil njun novi status?
Novi pogodbi o pridruženem članstvu s CTK in NUK nista predvideni. UL pričakuje enak obseg sodelovanja s pridruženima članica CTK in NUK tudi po ustanovitvi Knjižnice UL. Ustanovitev Knjižnice UL je notranja aktivnost UL in ne posega v samostojna zavoda CTK in NUK ali v razmerja med UL in CTK ter NUK.
Določila v predlogu Sklepa o ustanovitvi Knjižnice UL so preveč splošna
Določila v predlogu Sklepa o ustanovitvi Knjižnice UL določajo osnovno organizacijsko shemo Knjižnice UL in najpomembnejše naloge Knjižnice kot celote, osrednje enote in knjižnic članic UL (identično Sklepu o ustanovitvi Doktorske šole).
Rektor bo na predlog članic UL imenoval predstojnika, ki bo v sodelovanju z vsemi deležniki pripravil predlog pravil Knjižnice UL s podrobnimi določili o njenem delovanju.
Sigla Knjižnice UL in sigle knjižnic članic UL [Sigla je nacionalna identifikacijska koda oziroma številčna oznaka za enoznačno označevanje knjižnice …; vir CeZaR]
Knjižnice članic UL ohranijo sigle, saj ostanejo organizacijske enote članic UL. Univerza si bo prizadevala za pridobitev sigle Knjižnice UL.
Na enak način so urejene davčne številke na UL. UL kot celota ima davčno številko, članice UL imajo davčne številke.
Naloge Knjižnice UL, osrednje enote, knjižnice članic UL
3. čl.: navaja najpomembnejše naloge Knjižnice UL kot CELOTE – skupne enote IN knjižnic članic UL, 7. čl.: navaja najpomembnejše naloge OSREDNJE ENOTE,
8. čl.: navaja najpomembnejše naloge knjižnic članic UL.
Predstojnik Knjižnice UL naj bo izbran z javnim razpisom za mandatno obdobje. Kakšne bodo njegove pristojnosti?
V 19. čl. Statuta je določeno, da predstojnika skupne organizacijske enote imenuje rektor na predlog članic UL. Tako je bila imenovana tudi predstojnica Doktorske šole.
Pristojnosti predstojnika Knjižnice UL bodo identične pristojnostim predstojnika Doktorske šole, ki deluje v enaki organizacijski obliki, kot je načrtovana za Knjižnico UL, tj. skupna organizacijska enota univerze.
Predstojnik Knjižnice UL upravlja osrednjo enoto Knjižnice UL, imenuje in koordinira delovanje delovnih teles, sodeluje s Komisijo za razvoj knjižničnega sistema in drugimi deležniki ter vodi in predstavlja Knjižnico UL.
Knjižnice članic UL so upravljane s strani vodstev članic UL.
3
Kakšne konkretno so ideje glede »plačila odprte dostopnosti recenziranih znanstvenih publikacij«? Na kakšen način bo Knjižnica UL skrbela za plačila odprte dostopnosti recenziranih znanstvenih publikacij?
V 3. čl., ki določa najpomembnejše naloge Knjižnice UL kot celote (to so naloge za osrednjo enoto IN knjižnice članic UL) je navedeno:
‒ izvajanje skupnega javnega naročanja informacijskih virov in sodelovanje v konzorcijih za nakup mednarodne znanstvene literature ter za plačilo odprte dostopnosti recenziranih znanstvenih publikacij, UL trenutno za zagotavljanje dostopa do naročniških revij sodeluje v konzorcijih za vire 10 najpomembnejših znanstvenih založnikov. Na mednarodni ravni se dogajajo pomembne spremembe v znanstvenem komuniciranju.
Zaradi zahtev financerjev raziskovalne dejavnosti (v Evropskem raziskovalnem prostoru zaradi zahtev O2020 in nacionalnih financerjev raziskovalne dejavnosti) se bo predvidoma spremenil poslovni model znanstvene komunikacije. Konzorciji ne bodo več potrebni zaradi zagotavljanja dostopa do naročniških revij, temveč bodo oblikovani za doseganje čim ugodnejše cene odprtosti recenziranih objav raziskovalcev. Rektorska konferenca RS sledi razvoju v svetu in je na 7. redni seji dne 8. 5. 2017 sprejela sklep o izhodiščih za pogajanja z založniki za nov poslovni model, ki ga je posredovala upravljavcema konzorcijev CTK in NUK ter Evropskemu združenju univerz (EUA):
- omogočeno brezplačno branje vseh založnikovih revij,
- plača se odprto dostopnost člankov zaposlenih na članih konzorcija (v funkciji corresponding author) v revijah založnika.
UL bo sodelovala v konzorcijih za plačilo odprte dostopnosti recenziranih znanstvenih publikacij, kot sedaj sodeluje v konzorcijih za nakup mednarodne znanstvene literature. Ko plačilo za branje naročniških revij ne bo več večinsko potrebno, se ARRS-ju predlaga dopolnitev namembnosti razpisa za sofinanciranje nakupa mednarodne znanstvene literature, ki se mu doda plačilo odprte dostopnosti recenziranih znanstvenih publikacij. Za države, ki nimajo namenskih skladov za plačevanje odprtih objav, je tak način edini možen za zagotovitev odprtosti založnikove oblike objav raziskovalcev.
Depozitna knjižnica: ali se predvideva novogradnja ali najem, viri financiranja
Predvideva se uporaba namensko spremenjenih obstoječih prostorov UL (npr. po selitvah nekaterih članic na nove lokacije) ali najem zunanje lokacije. Predvidoma bodo vir financiranja nova namensko pridobljena sredstva za Knjižnico UL. Če jih (dalj časa) ne bo možno pridobiti, bo potreben dogovor znotraj UL, npr. financiranje delovanja depozitne knjižnice s strani članic UL, ki deponirajo knjižnično gradivo, financiranje iz združenih sredstev UL (s čimer bi jo sofinancirale vse članice UL) …
4 Shema 1: Knjižnični sistem Univerze v Ljubljani
KNJIŽNIČNI SISTEM UNIVERZE V LJUBLJANI
KNJIŽNICA UNIVERZE V LJUBLJANI NUK
Komisija Senata (= tudi strokovni svet) - humanistika
Predstojnik - družboslovje
Osrednja enota - upravljanje konzorcijev
Knj. AG Knj. AGRFT Knj. ALUO Knj.
BF
(+OSIC) Knj. EF Knj. FA Knj. FDV (+OSIC)CTK (+OSIC)
Knj. FE Knj.
FF
Knj. FFA Knj.FGG
Knj. FKKT/FRI Knj.FMF
Knj. FPP - tehnika- naravoslovje
Knj. FS Knj. FSD Knj. FŠ Knj. FU (IBMI=OSIC) Knj. MF Knj. NTF (+OSIC) Knj. PEF - upravljanje konzorcijev
- upravljanje DiKUL
Knj. PF Knj. TEOF Knj. VF Knj. ZF
Pripravila: Mojca Kotar, Univerzitetna služba za knjižnično dejavnost
5 PRILOGA 1: Mnenja članic UL
Vir podatkov o številu zaposlenih v knjižnici v letu 2016: Statistični podatki o knjižnicah [nacionalna knjižnična statistika, CeZaR], http://2008.bibsist.nuk.uni-lj.si/statistika/index.php
AGRFT (4 zaposleni v knjižnici akademije)
MNENJE PREJETO PRED KOLEGIJEM DEKANOV, KI JE BIL DNE 18. 5. 2017, IN V TO PRILOGO DODANO DNE 26.
6. 2017
6
7
8 ALUO (2 zaposlena v knjižnici akademije)
9
10 BF (18 zaposlenih v 7 knjižnicah na fakulteti) Spoštovani!
Posredujemo vam dva predloga za dopolnitev Sklepa o ustanovitvi knjižnice UL. Za dve knjižnici BF je pomembna predvsem dopolnitev 1. člena (ki ni nujno zapisana v tem členu), vsebinsko pa je zelo pomembna.
1. člen:
Dodati:
Knjižnice članic so lahko soustanoviteljsko vezane tudi z drugimi ustanovami izven UL.
Obrazložitev:
Nekatere knjižnice članic so ustanoviteljsko vezane tudi z drugimi ustanovami izven UL. Primer Biološka knjižnica (BF in Nacionalni inštitut za biologijo), Gozdarska knjižnica (BF, Gozdarski inštitut Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije).
11
4. člen:
Predlagamo dodatek v 3. odstavku: Predstojnika/-co Knjižnice imenuje rektor izmed visokošolskih učiteljev ali znanstvenih sodelavcev na predlog članic."
Lepo pozdravljeni Darko Klobučar
FA (3 zaposleni v knjižnici fakultete) Odprta vprašanja:
Zakaj je potrebno hiteti z ustanovitvijo Knjižnice UL?
Zakaj je za delovno mesto predstojnika/ce Knjižnice UL potrebno imeti doktorat? Zakaj mora biti visokošolski učitelj? Kaj pomeni »izkušnje s področja bibliotekarstva«? Ali te ohlapne opredelitve pomenijo, da je razpis predviden za neko konkretno osebo?
Kakšne bodo pristojnosti predstojnika/ce Knjižnice UL glede sestave »delovnih teles«?
Komu bodo knjižnice na članicah odgovorne? Ali bo vodstvo matične fakultete izgubilo možnost sodelovanja pri dejavnostih svoje knjižnice?
Kakšne so predvidene finančne posledice za članice in njihove knjižnice?
Pomisleki glede centraliziranega nakupa znanstvene literature:
Knjige
Velika večina knjižnic za nakup knjig nima javnega razpisa, ker naslovi knjig niso vnaprej znani. Za razliko od splošnoizobraževalnih knjižnic v visokošolskih knjižnicah nabavljamo posamezne naslove knjig v manjšem številu izvodov in s preverjanjem cen iščemo čim hitrejše in cenejše poti in
dobavitelje.
Nakup se realizira glede na trenutne potrebe pedagogov/raziskovalcev in glede na potrebe študijskega procesa (predlogi študentov).
Z nabavo v matični instituciji imamo pregled nad naročili in porabo sredstev, zato centralizirana nabava za vse članice ni sprejemljiva.
Revije
Knjižnice že sodelujemo v procesu skupnega javnega naročanja tujih revij, kar se izvaja enkrat letno.
E-viri/licencirane baze podatkov
Knjižnice članic že uspešno aktivno sodelujemo v konzorcijih. Utečena dobra praksa naj se nadaljuje.
Pomisleki glede obdelave in odpisa knjižničnega gradiva:
Obdelava knjižničnega gradiva/katalogizacija
Obdelava knjižničnega gradiva (zlasti pa vsebinska obdelava) se mora odvijati na matični fakulteti.
Potek dela od samega naročila do strokovne obdelave ter posredovanje gradiva uporabnikom mora potekati znotraj posamezne knjižnice.
Centralizacija obdelave oz. dislociran center ne bi imel neposrednega stika z uporabniki, za
uporabnika bi se čas opravljene storitve bistveno podaljšal in je zato ta ideja popolnoma nesmiselna in nesprejemljiva.
12
Prav tako mora neposreden stik z IZUM-om ostati v pristojnosti uporabnikov sistema COBISS tj.
knjižnic na članicah.
Odpis knjižničnega gradiva
Kaj pomeni »temeljito« odpisovanje knjižničnega gradiva? Nenačrtno odpisovanje knjižničnega gradiva kot direktiva s strani UL je resen poseg v avtonomnost članic in njihovih knjižnic. Navsezadnje je marsikatera enota knjižničnega gradiva nabavljena iz lastnih sredstev članice in ostane v njeni lasti.
Poleg tega bi tak odpis revij imel dolgoročnejše negativne posledice (izguba kontinuitete revij, ki je eno od meril za pridobitev sredstev pri ARRS). Sicer pa postopki odpisa knjižničnega gradiva morajo potekati v skladu z Navodilom za izločanje in odpis knjižničnega gradiva v skladu z 12. čl. Zakona o knjižničarstvu.
Kliknite tukaj, če želite vnesti besedilo.
Številka: št.dokumenta Datum: Ljubljana, datum
Na podlagi 18. in 19. člena Statuta Univerze v Ljubljani (Uradni list RS, št. 4/2017) je Senat Univerze v Ljubljani na svoji x. seji dne xx.xx.xxxx sprejel naslednji
SKLEP O USTANOVITVI KNJIŽNICE UNIVERZE V LJUBLJANI
3. člen
Za dosego ciljev, navedenih v prejšnjem členu, bo Knjižnica izvajala naloge univerzitetne knjižnice, določene v zakonu o knjižničarstvu in podzakonskih aktih ter v statutu, in sicer predvsem:
‒ priprava strateških dokumentov razvoja knjižnične dejavnosti univerze,
‒ priprava enotnih standardov delovanja knjižnic univerze,
‒ usklajevanje skupnega nastopa in sodelovanja s knjižnicami ter sorodnimi organizacijami v domačem in mednarodnem okolju,
‒ vzpostavitev enotnih mehanizmov spremljanja in zagotavljanja kakovosti za knjižnično dejavnost,
‒ usklajevanje izvajanja knjižničnih storitev na univerzi, Katerih knjižničnih storitev – natančna opredelitev.
‒ izvajanje skupnega javnega naročanja informacijskih virov in sodelovanje v konzorcijih za nakup mednarodne znanstvene literature ter za plačilo odprte dostopnosti recenziranih znanstvenih publikacij, Konzorcijski nakup revij že nekaj let poteka – znotraj UL.
‒ izvajanje obdelave knjižničnega gradiva in povezovanje v nacionalni vzajemni bibliografski sistem, Obdelava gradiva mora ostati v domeni knjižnic članic.
‒ usklajevanje podpore odprtemu dostopu oziroma odprti znanosti in zaključnim delom študija na univerzi,
‒ podpora e-izobraževanju,
‒ podpora založniški dejavnosti univerze,
‒ sodelovanje na nacionalnih in mednarodnih razpisih. Že sedaj sodeluje skupaj s CTK, UL in ARRS.
4. len
13
V skupni enoti Knjižnice se preko delovnih teles izvajajo oziroma upravljajo predvsem naslednje naloge:
‒ nakup knjižničnega gradiva: javno naročilo za revije, javno naročilo za knjige, sodelovanje v konzorcijih za nakup mednarodne znanstvene literature ter za plačilo odprte dostopnosti recenziranih znanstvenih publikacij, Knjižnice sodelujemo v procesu skupnega javnega naročanja tujih revij.
Centraliziran nakup knjig pa ni sprejemljiv, ker ni neposrednega stika z naročnikom in tudi čas dobave bi se bistveno podaljšal.
‒ obdelava knjižničnega gradiva in povezovanje v nacionalni vzajemni bibliografski sistem, Nedopustno je, da se obdelava (zlasti vsebinska) ne izvaja v knjižnicah posameznih fakultet.
‒ upravljanje depozitne knjižnice, Nenačrtovanje izločanje knjižničnega gradiva resno posega v avtonomijo posamezne fakultete, saj je veliko gradiva nabavljenega iz lastnih sredstev. Ali bo depozitna knjižnica izvajala medknjižnično izposojo?
‒ upravljanje Repozitorija Univerze v Ljubljani, Se že izvaja znotraj UL.
‒ usklajevanje podpore za odprti dostop do recenziranih publikacij in raziskovalnih podatkov oziroma za odprto znanost,
‒ usklajevanje podpore e-učilnicam, Kaj vsebinsko to pomeni?
‒ usklajevanje informacijskega opismenjevanja,
‒ usklajevanje tehnične podpore izdajanja znanstvenih revij. Ali gre za novo dejavnost knjižnice?
5. člen
FDV (12 zaposlenih v knjižnici fakultete)
14
15 FE (4 zaposleni v knjižnici fakultete)
16
17 FF (33,5 zaposlenih v 18 knjižnicah na fakulteti)
31. 5. 2017
Zadeva: Sklep o ustanovitvi knjižnice Univerze v Ljubljani in Organizacija Knjižnice Univerze v Ljubljani: Pripombe in stališče Osrednje humanistične knjižnice UL FF
Osrednja humanistična knjižnica Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani združuje in koordinira delo 18 fakultetnih knjižnic z različnih humanističnih in družboslovnih strok in v okviru obstoječega sistema UL z ustrezno usposobljenimi strokovnimi sodelavci izvaja temeljne knjižnične naloge, kot so strokovna
18
obdelava gradiva, vodenje biobliografij visokošolskih učiteljev in raziskovalcev ter nakup oz.
pridobivanje gradiva. Zato ocenjujemo, da bi odvzem nekaterih ključnih funkcij, navedenih v dokumentu Sklep o ustanovitvi knjižnice Univerze v Ljubljani, predloženem v obravnavo na kolegiju dekanov UL (v maju 2017), prinesle daljnosežne negativne posledice oz. poslabšanje kakovosti dela in storitev.
V navedenem dokumentu podpiramo člen 1 (»Knjižnica Univerze v Ljubljani je skupna organizacijska enota Univerze v Ljubljani, ki jo sestavljajo knjižnice članic univerze«), prav tako člen 2 glede ciljev knjižnic članic in knjižnice UL (»knjižnice so sodobna in pretežno elektronska podpora učenju, poučevanju in raziskovanju na Univerzi v Ljubljani, povečanje prostorskih kapacitet za posamično in skupinsko delo uporabnikov ter učinkovitost poslovanja z usklajenim izvajanjem procesov«), saj bi slednja v primeru pridobitve primernih (dodatnih) prostorov za obiskovalce, knjižnično gradivo in zaposlene obstoječemu knjižničnemu sistemu UL nedvomno prinesla izjemno korist in obogatitev.
Pri členu 3 o nalogah knjižnice se strinjamo z večino navedenih nalog Knjižnice Univerze v Ljubljani, ki opredeljujejo prevzem skupnih koordinacijskih nalog na ravni knjižničnega sistema UL, nekatere podporne in upravljalske aktivnosti (repozitorij, odprti dostop), nasprotujemo pa predvsem centralizaciji nabave gradiva in obdelave knjižničnega gradiva, ki morata ostati v domeni knjižnic članic in skupaj z vodenjem bibliografij razsikovalcev med njihovimi osnovnimi nalogami – katalogizacija gradiva in izvedba bibliografij se ne smeta izvajati ločeno; to delo zaradi poznavanja strokovne terminologije in neposrednega stika z razvojem strok lahko opravljajo le strokovno usposobljeni kadri na posameznih članicah. Glede na veliko povezanost vodenja bibliografij raziskovalcev na fakultetah s samo strokovno obdelavo gradiva menimo, da se obe nalogi ne moreta učinkovito izvajati na različnih lokacijah.
Člene 4, 5 in 6, ki opredeljujejo organe Knjižnice Univerze v Ljubljani in organizacijo dela znotraj knjižničnega sistema UL, v celoti podpiramo, v 7. členu pa nasprotujemo centralizaciji nalog, ki so omenjene že zgoraj – nakup knjižničnega gradiva in obdelava knjižničnega gradiva, ki po našem mnenju nujno sodita v nabor nalog knjižnic članic, torej v člen 8.
V dokumentu Organizacija knjižnice Univerze v Ljubljani so zbrani nekateri podatki o knjižničnem sistemu UL, opredelitve knjižnične dejavnosti v trenutno veljavnih pravilnikih in zakonskih aktih (Statut Univerze v Ljubljani, Zakon o knjižničarstvu, Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe), nato pa sledi izbor podatkov o knjižnični dejavnosti UL v letu 2015, Kazalniki aktivnosti knjižnic članic UL v obdobju 2007-2016, podatki o nakupu in katalogizaciji, razvrstitev knjižnic UL glede na število delavcev EPZ v letu 2015 in podatki o stroških knjižničnega sistema UL v letu 2009. Menimo da tako povsem naključno zbrani podatki brez podrobnejših razlag in utemeljitev kažejo parcialno in deloma zavajajočo sliko knjižničnega sistema UL ter zato niso primerni za načrtovanje daljnosežnejših sprememb.
V tabeli Shema 1 Knjižnični sistem UL (str. 3) so nekatere naloge razdeljene po posameznih knjižnicah članic brez podrobnejše utemeljitve ali razlage – ni tudi jasno, zakaj so nekatere dejavnosti navedene ravno pri posameznih članicah in ne pri drugih – sledijo naloge knjižnice UL in knjižnic članic podobno kot v Sklepu o ustanovitvi Knjižnice UL. Na strani 5 je zapisano, da vse knjižnice UL delujejo v skladu z enim pravilnikom o splošnih pogojih poslovanja Knjižnice UL (sedaj krovni pravilnik o splošnih pogojih poslovanja knjižnic UL in 26 pravilnikov knjižnic članic), čemur že zaradi narave posameznih knjižnic, ki
19
imajo vsaka svoje specifičnosti, nasprotujemo, saj menimo, da se mora ohraniti trenutna ureditev s pravilniki članic, ki se usklajujejo s krovnim pravilnikom UL.
V tabeli Predlog aktivnosti (str. 6) so opredeljene nekatere aktivnosti, ki naj bi jih izvajale članice, tudi
»temeljito izločanje in odpis starejšega knjižničnega gradiva, ki dalj časa ni bilo izposojeno, v knjižnicah fakultet, akademij in oddelkov«, za kar je predviden rok 30. 6. 2018. Menimo, da je tak ukrep nesprejemljiv, še posebej v humanističnih in družboslovnih vedah, glede na zapletene in zamudne postopke odpisa pa v navedenem roku tudi neizvedljiv. Na OHK že sedaj izvajamo postopke odpisa, vendar v okvirih, ki upoštevajo posebnosti posameznih strok. Kot omenjeno že zgoraj, nasprotujemo vzpostavitvi koordiniranega izvajanja nekaterih funkcij, kot so centraliziran nakup gradiva in centralizirana katalogizacija (rok 31. 12. 2018), saj te naloge v obstoječi organizaciji knjižnice članic opravljajo dobro in taki ukrepi niso racionalni in smiselni, prav tako ne bi prinesli finančnega učinka ali ohranitve sedanje ravni kvalitete storitev (kvaliteta zapisov, hitrost dobave in katalogizacije gradiva, ugodne cene).
Ukrep preureditve izpraznjenih knjižničnih skladišč v čitalniške prostore in prostorsko združevanje oddelčnih knjižnic v okviru članic UL (30. 6. 2019) načeloma podpiramo do te mere, kolikor se pridobi prostor za večji skupni knjižni depo, saj na račun odpisa večjih prostorskih pridobitev, že zaradi dotoka novega gradiva (na OHK med 13 in 15 tisoč letno), ni mogoče pričakovati. Pridobitev in ureditev skupnega skladišča oz. logističnega centra, kamor bi umaknili večjo količino gradiva, ki bi bilo z vzpostavitvijo učinkovitega sistema dosegljivo v najkrajšem možnem času, bi s sprostitvijo prostora za dodatna čitalniška mesta pomenila velik korak tako za našo kot tudi zaštevilne druge knjižnice članic UL.
V nadaljevanju zbrani nekateri osnovni podatki (o knjižnični dejavnosti UL v letu 2015, Kazalniki aktivnosti knjižnic članic UL v obdobju 2007-2016, Nakup in katalogizacija, Razvrstitev knjižnic UL glede na število delavcev EPZ v letu 2015, Stroški knjižničnega sistema UL), brez podrobnejše analize in upoštevanja posebnosti posameznih knjižnic, so lahko zavajajoči. Marsikatera posebnost v njih ni upoštevana, recimo dejstvo, da razen nakupa v knjižnicah članic UL, ki je obravnavan v posebnem dokumentu, velik dotok gradiva predstavlja tudi izmenjava ali v primeru OHK tudi darovi (zapuščine, donacije ustanov ali posameznikov) ipd.
V predstavljenem gradivu nikjer niso opredeljeni finančni učinki in morebitne posledice sprememb na kadrovskem področju. Predlogi centralizacije posameznih nalog, kot so naročanje, nabava in obdelava knjižničnega gradiva, ne vsebujejo pojasnil o namenu, ciljih in učinkih tovrstnih sprememb, prav tako niso opredeljeni vplivi na poslovanje knjižnic posameznih fakultet, njihovo financiranje, njihov pravni položaj, odločanje o kadrovskih vprašanjih in drugem. Zato menimo, da je dokument Sklep o ustanovitvi Knjižnice Univerze v Ljubljani potrebno spemeniti oz. dopolniti v bistvenih točkah, in sicer na podlagi podrebnejše analize zbranih, dopolnjenih in ustrezno pripravljenih gradiv in širše razprave tudi na posameznih članicah UL. Predlagamo, da pred odločanjem na kolegiju dekanov ali na Senatu UL, gradivo v ta namen temeljito pripravi že imenovana delovna skupina, v kateri so poleg knjižničnih delavcev vključeni tudi pedagoški delavci UL in predstavniki NUK in CTK.
FFA (1 zaposlen v knjižnici fakultete)
20
21 FGG (4 zaposleni v knjižnici fakultete)
FMF (5 zaposlenih v 5 knjižnicah na fakulteti)
22
23 FPP (2 zaposlena v knjižnici fakultete)
Pripombe Fakultete za pomorstvo in promet na osnutek Sklepa o ustanovitvi knjižnice Univerze v Ljubljani in na gradivo za kolegij dekanov, 10. 5. 2017
Smisel in cilj ustanovitve univerzitetne knjižnice bi moral biti natančno predstavljen s točnimi prednostmi za uporabnike in s finančno konstrukcijo.
Knjižnica Fakultete za pomorstvo in promet je dislocirana enota v Portorožu. Prostor je bil prenovljen in razširjen leta 2005. Takrat je prišlo tudi do večjega izločanja gradiva in arhiviranja trajnih del.
1. Temeljito izločanje gradiva po principu neizposoje ni primerno. To kaže na nekritičen odnos do gradiva, ki ga posamezne knjižnice zbirajo in hranijo, in finančnih sredstev, namenjenih izgradnji knjižničnega fonda članice.
24
Z izpraznitvijo prostorov na račun izločanja pa se tudi ne bodo povsod sprostili prostori za morebitne čitalnice. Vsaka članica ima namreč svojo specifiko. Pri nas takšno izločanje prinese najmanj dve slabosti. Izločeno gradivo gre v depozit v Ljubljano, kar je za nas daleč.
Na tem mestu bi mi želeli imeti možnost drugačnih predlogov. Izpraznjen del nam ne bi prinesel ustreznega prostora za novo čitalnico.
Vsaka članica bi morala sama ugotoviti smiselnost te naloge.
V razmislek tudi, kako je lahko izločanje kot delovna naloga časovno prej določena kot določitev depozitnega prostora. Pogoj za univerzitetno knjižnico je namreč tudi, da mora imeti ustrezne prostore (Pogoji za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe: 29. člen).
2. Stroški knjižničnega sistema so podani za leto 2009, kar je že zelo zastarelo. V tem času je prišlo do bistvenih razlik zaradi racionalizacije delovnih mest in omejitve drugih stroškov.
V gradivu pa ni nikjer predloga finančne razbremenitve članice.
3. Nasprotujemo odvzemu možnosti katalogizacije, samostojnega nakupa posameznih enot gradiva in popolni centralizaciji medknjižnične izposoje saj se dopolnjevanje knj. Fonda financira iz različnih virov sredstev. Iz prakse Univerzitetne knjižnice primorske univerze lahko trdimo, da je centralizacija medknjižnične izposoje samo podaljšala pot gradiva do
uporabnika, z birokratskega vidika pa le več vmesnih postaj, stroški pa so narasli.
Lahko samo predvidevamo, da bo podobno tudi s katalogizacijo in centraliziranim
nakupovanjem. V gradivu namreč ni natančnejših korakov, kaj prenos teh nalog na centralo prinese za posamezno članico kot tudi za uporabnike.
4. Skupne organizacijske enote po Statutu UL zagotavljajo pripravljalne in strateške dokumente, standarde in koordinacijo. Ne zahtevajo pa izvajanja operativnih nalog, kot so v knjižnični dejavnosti katalogizacija, izposoja itd.
5. Vprašanja:
1. Kaj kadrovsko pomeni za posamezno članico sprejem takega sklepa? Knjižnični delavci ostanejo zaposleni na članici ali so del kolektiva univerzitetne knjižnice?
2. Gradivo ostane last članice ali postane del univerzitetnega fonda?
FSD (2,5 zaposlenih v knjižnici fakultete)
UNIVERZA V LJUBLJANI REKTORAT
KONGRESNI TRG 12
1000 LJUBLJANA
30.5.2017
ZADEVA: Sklep o ustanovitvi KUL in Organizacija KUL – Fakulteta za socialno delo – pripombe
Fakulteta za socialno delo (FSD) v tej fazi predložitve obeh dokumentov ne podpira predloga
Sklepa o ustanovitvi KUL in Organizaciji KUL. Gradivo obeh dokumentov je vsebinsko
25
nedodelano in nejasno. Dopušča različne interpretacije členov in ne pojasnjuje predvidenih pravnih, organizacijskih, finančnih, izvedbenih in kadrovskih sprememb.
Podpiramo ustanovitev Knjižnice UL (KUL), vendar mora biti vzpostavitev nove organizacije knjižničnega sistema UL (KIS UL) izvedena tako, da se upoštevajo razlike in posebnosti vseh posameznih znanstvenih področij, delovanja fakultet in knjižnic.
Nasprotujemo vpeljavi organizacijske oblike, kot jo predstavlja Shema 1 oz. delitvi nalog in povezavam med organizacijsko enoto KUL in fakultetnimi knjižnicami, ker kaže na izgubo samostojnosti fakultet, da odločajo o delu in organizaciji svojih enot.
Nasprotujemo predlaganemu temeljitemu izločanju in odpisu starejšega knjižničnega gradiva, ki dalj časa ni bilo izposojeno, brez upoštevanja razlik med znanstvenimi področji različnih fakultet in s tem različnem pomenu ter vrednosti starejšega knjižničnega gradiva in različnih potrebah po večji ali manjši uporabi tovrstnega gradiva (dosledno upoštevanje strokovnih smernic). FSD hrani poleg tekočega študijskega gradiva gradivo, ki je pomembno za zgodovino socialnega dela in predstavlja nepogrešljivo študijsko in raziskovalno vsebino.
Predlagamo, da se za ustanovitev KUL in organizacijo pripravi podrobnejše gradivo, ki naj vsebuje analize obstoječega stanja in projekcije s pojasnili pričakovanih rezultatov sprememb na vseh področjih. Gradivo bi morala pripraviti (za ta namen) ustanovljena delovna komisija senata UL, ki jo je imenoval rektor (DS pripravlja dokument "Izhodišča strategije KIS UL … s
predlogom koncepta KUL kot skupne organizacijske enote univerze"). Ker gre za strateškopomembno preoblikovanje KIS bi k načrtovanju sprememb morali pozvati vse članice UL.
Pripombe k Sklepu o ustanovitvi:
1. Člen 1. določa eno centralizirano organizacijsko enoto, ki bo nadomestila knjižnični sistem UL. To ni v skladu s Statutom UL, ki zapisuje, da KIS UL sestavljajo: KUL, (+) 26 fakultetnih knjižnic in za usklajevanje dela med KUL/26 fakultetnih knjižnic/senat UL Komisija za razvoj knjižničnega sistema.
2. V Členu 3. so naloge zapisane na podlagi Zakona o knjižničarstvu, vendar so formulirane kot naloge samostojnega pravnega subjekta (samostojne knjižnice) in ne kot naloge nesamostojne organizacijske enote. Predvideno besedilo bi se moralo glasiti:
»
- priprava in koordiniranje strateških dokumentov razvoja KIS UL, - priprava in usklajevanje enotnih standardov delovanja KIS UL,
- usklajevanje skupnega nastopa in sodelovanja s knjižnicami ter sorodnimi organizacijami v domačem in mednarodnem okolju,
- vzpostavitev enotnih mehanizmov spremljanja in zagotavljanja kakovosti za knjižnično dejavnost v KIS UL,
- usklajevanje izvajanja knjižničnih storitev KIS UL,
- usklajevanje skupnega javnega naročanja informacijskih virov in sodelovanje v konzorcijih za nakup mednarodne znanstvene literature ter za plačilo odprte dostopnosti recenziranih znanstvenih publikacij,
- usklajevanje obdelave knjižničnega gradiva v KIS UL in povezovanje v nacionalni vzajemni bibliografski sistem,
- usklajevanje podpore odprtemu dostopu oziroma odprti znanosti in zaključnim delom študija na univerzi,
26 - podpora e-izobraževanju,
- podpora založniški dejavnosti univerze,
- sodelovanje in usklajevanje skupnega nastopa na nacionalnih in mednarodnih razpisih.«
3. Določbe Člena 4 so prepisane iz Statuta UL. 4. odstavek je opisan preohlapno in omogoča več različnih interpretacij. Nejasno je kakšne bodo finančne, organizacijske in kadrovske obveznosti knjižnic članic.
4. Z zapisom Člena 5. in Člena 6. je nejasna organizacija dela in pristojnosti med delovnimi telesi: a) ki ji določi predstojnik KUL, b) senat UL, c) Komisijo za razvoj KS. Ali ustanovitev delovnih teles, ki jih določi predstojnik KUL, pomeni nastanek organizacijske strukture KUL, ki so jim nato dodeljene naloge v Členu 7.
5. Naloge organizacijske enote KUL:
»
‒ nakup knjižničnega gradiva
Ne strinjamo se s centralizirano nabavo knjižničnega gradiva za vseh 26 članic, saj je iz preteklih izkušenj razvidno, da je centralno nemogoče zadostiti uravnoteženi nabavi vseh znanstvenih področij na UL ter da skupna nabava knjižnega gradiva preko javnih naročil za fakultete in UL ne pomeni nujno najnižje nabavne cene, ne najboljše organizacijske rešitve. Ob tem ni pojasnjeno, kako bi nalogo organizacijsko, finančno in kadrovsko izvajali.
Naloga KUL bi se morala glasiti: »usklajevanje nakupa knjižničnega gradiva, usklajevanje javnih naročil za revije, javnih naročil za knjige, sodelovanje in usklajevanje dela v konzorcijih za nakup mednarodne znanstvene literature ter za plačilo odprte dostopnosti recenziranih znanstvenih publikacij za KIS UL«.
‒ obdelava knjižničnega gradiva in povezovanje v nacionalni vzajemni bibliografski sistem Predlagana centralizacija strokovne obdelave (vsebinska in formalna obdelava / katalogizacija) knjižničnega gradiva ne predstavlja racionalnega, smotrnega in učinkovitega načina izvajanja nalog v okviru obdelave gradiv in izdelave bibliografij. Izkušnje pri obdelavi gradiv in izdelavi bibliografij izkazujejo potrebe uporabnikov: hitro, specializirano na raziskovalno skupino, poznavanje strokovne terminologije in neposreden stik z razvojem stroke, kar jim nudijo ravno knjižnice matičnih ustanov. Ob tem ni pojasnjeno, kako bi nalogo organizacijsko, finančno in kadrovsko izvajali.
Naloga KUL bi se morala glasiti: »usklajevanje enotne obdelave knjižnega gradiva in koordinacija skupnega povezovanja v nacionalni vzajemni bibliografski sistem«,
‒ upravljanje depozitne knjižnice,
‒ upravljanje Repozitorija Univerze v Ljubljani,
‒ usklajevanje podpore za odprti dostop do recenziranih publikacij in raziskovalnih podatkov oziroma za odprto znanost,
‒ usklajevanje podpore e-učilnicam,
‒ usklajevanje informacijskega opismenjevanja,
‒ usklajevanje tehnične podpore izdajanja znanstvenih revij«.
6. Člen 8. – Določitev nalog knjižnicam na fakultetah v ustanovitvenem aktu organizacijske enote na UL je poseg v samostojnost fakultet, da odločijo katere so naloge fakultetnih knjižnic (na podlagi zakonskih in strokovnih predpisov) v skladu z namenom delovanja matične fakultete. Določen je izbor nalog, ki ni v skladu z osnovnimi storitvami, ki jih moramo zagotavljati po zakonskih uredbah in po strokovnih standardih za visokošolske knjižnice.
Izr.prof.dr. Vesna Leskošek
dekanja
27 MF (18 zaposlenih v knjižnici fakultete)
28
29 PF (6 zaposlenih v knjižnici fakultete)
30
31
32 TEOF (5 zaposlenih v 2 knjižnicah fakultete)
33
34 VF (3 zaposleni v knjižnici fakultete)
Ljubljana, 29. maj 2017
Mnenje v zvezi s Sklepom o ustanovitvi Knjižnice UL in Organizacijo Knjižnice Univerze v Ljubljani
Ustanovitev in organizacijo Knjižnice UL sicer podpiramo, vendar ne z vsemi nalogami, ki so navedene.
Veterinarska fakulteta takega predloga z vsemi naštetimi nalogami ne podpira, saj je zelo pomanjkljiv in nejasen.
Iz predloga ni razviden namen predlaganih sprememb niti niso razvidni pričakovani rezultati teh sprememb. Nejasno je tudi, kako naj bi te spremembe potekale in kakšne bodo posledice teh sprememb na kadrovskem (delovna mesta, normativi) in finančnem področju posameznih knjižnic članic UL (nabava knjižničnega gradiva, nabava inventarja, plače zaposlenih …).
Tako predstavljene naloge ne omogočajo samostojnosti posameznih članic, da same odločajo katere so naloge knjižnice, ki jih mora opravljati v interesu matične fakultete niti ni razvidno financiranje delovanja knjižnic.
Nasprotujemo izločanju in odpisu starejšega gradiva, saj smo edina knjižnica v Sloveniji, ki pokriva strokovno področje veterinarske medicine. Naša knjižnica hrani tudi arhivsko gradivo s tega strokovnega področja od začetkov delovanja naše stroke.
Tudi predlagani centralizaciji strokovne obdelave knjižničnega gradiva nasprotujemo, saj s takim načinom izvajanja strokovnih nalog na tem področju samo podaljšujemo čas dobave gradiva končnemu uporabniku. Razvoj tehnologije nam je namreč omogočil skrajšati rok dobave gradiva uporabniku na najkrajši možen čas. Ves razvoj v bibliotekarski stroki gre v smer, da čim hitreje uporabniki pridejo do želenih informacij , v tem predlogu pa gre razvoj ravno v nasprotni smeri. Zelo pomembno pri strokovni obdelavi gradiva je tudi poznavanje stroke matične fakultete in seveda strokovne terminologije.
Ne razumemo, kakšen učinek bo dosežen z ločitvijo strokovne obdelave knjižnega gradiva (centralizirana katalogizacija) od vodenja bibliografij, ki pa naj bi se izvajala v knjižnicah matičnih fakultet, saj sta ti dve storitvi povezani. Do sedaj smo knjižnice obe storitvi uspešno izvajale na enem
35
mestu in kvalitetno, saj smo s poznavanjem strokovne terminologije in razvoja stroke matične ustanove še posebej usposobljene za vsebinsko obdelavo gradiva.
Problematično je tudi centralizirano naročanje strokovnih knjig, ki bo podaljšalo postopek naročanja in s tem bo tudi kasnejša dobava knjižnega gradiva končnemu uporabniku na matični fakulteti. Torej bodo prikrajšani vsi visokošolski pedagoški delavci, raziskovalci ter študenti.
Lepo vas pozdravljamo,
mag. Gita Grecs Smole, l.r., vodja knjižnice VF
ZF (3 zaposlenih v knjižnici fakultete)
36
37
38
Komisija za razvoj knjižničnega sistema
Delovna skupina za izhodišča strategije knjižničnega sistema UL
Pripombe in predlogi Delovne skupine za pripravo izhodišč strategije knjižničnega sistema k
osnutku Sklepa o ustanovitvi knjižnice Univerze v Ljubljani
Tekst osnutka Sklepa navajamo poševno, pripombe DS sledijo pod tekstom členov.
39
_____________________________________________________________________
SKLEP O USTANOVITVI KNJIŽNICE UNIVERZE V LJUBLJANI
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Knjižnica Univerze v Ljubljani je skupna organizacijska enota Univerze v Ljubljani, ki jo sestavljajo knjižnice članic univerze.
Predlog Delovne skupine za pripravo izhodišč strategije knjižničnega sistema:
Knjižnica Univerze v Ljubljani je skupna organizacijska enota Univerze v Ljubljani, ki jo sestavljajo osrednja enota in knjižnice članic univerze.
Osrednja enota usklajuje in izvaja določene naloge, ki so skupne vsem članicam. Financiranje osrednje enote izvaja rektorat.
Knjižnice članic so samostojne organizacijske enote članic UL.
Obrazložitev:
V 1. členu ugotavljamo dvoumnost glede skupne organizacijske enote in knjižnic po članicah. Ni jasno razvidno, ali knjižnice članic preidejo pod upravljanje Knjižnice UL ali ostanejo na članicah UL. Predlog Delovne skupine je, da knjižnice ostanejo na članicah kot samostojne organizacijske enote fakultet v skladu s 17. členom Statuta in v skladu z izhodišči, kot jih je podal prorektor dr. Čopič na 2. sestanku delovne skupine. Za koordinacijo izvajanja skrbi Knjižnica UL.
V primeru KUL je organizacijska enota KUL namenska oz. funkcionalna celota UL z nalogami, določenimi z zakoni (Zakon o knjižničarstvu, Zakon o zavodih, Zakon o visokem šolstvu idr.), s podzakonskimi akti (uredbe, pravilniki idr.) ter internimi akti UL (Statut UL, pravilniki posameznih članic idr. ).
Osrednja enota ima določene naloge, ki so skupne vsem članicam (18. člen Statuta UL), za kar je nujno pridobiti sistemsko financiranje iz naslova univerzitetne knjižnice.
II. NALOGE
2. člen
40
Osnovni cilji Knjižnice so sodobna in pretežno elektronska podpora učenju, poučevanju in raziskovanju na Univerzi v Ljubljani, povečanje prostorskih kapacitet za posamično in skupinsko delo uporabnikov ter učinkovitost poslovanja z usklajenim izvajanjem procesov.
Predlog Delovne skupine za pripravo izhodišč strategije knjižničnega sistema:
Poslanstvo Knjižnice je zagotavljanje knjižnične podpore za učinkovito izvajanje znanstveno- raziskovalne in izobraževalne dejavnosti na Univerzi v Ljubljani.
Obrazložitev: Cilji so zapisani v letnih, večletnih načrtih in so utemeljeni na poslanstvu.
3. člen
Za dosego ciljev, navedenih v prejšnjem členu, bo Knjižnica izvajala naloge univerzitetne knjižnice (določene v zakonu o knjižničarstvu in podzakonskih aktih ter v statutu) in sicer predvsem:
‒ priprava strateških dokumentov razvoja knjižnične dejavnosti univerze,
‒ priprava enotnih standardov delovanja knjižnic univerze,
‒ usklajevanje skupnega nastopa in sodelovanja s knjižnicami ter sorodnimi organizacijami v domačem in mednarodnem okolju,
‒ vzpostavitev enotnih mehanizmov spremljanja in zagotavljanja kakovosti za knjižnično dejavnost,
‒ usklajevanje izvajanja knjižničnih storitev na univerzi,
‒ izvajanje skupnega javnega naročanja informacijskih virov in sodelovanje v konzorcijih za nakup mednarodne znanstvene literature ter za plačilo odprte dostopnosti recenziranih znanstvenih publikacij,
‒ izvajanje obdelave knjižničnega gradiva in povezovanje v nacionalni vzajemni bibliografski sistem,
‒ usklajevanje podpore odprtemu dostopu oziroma odprti znanosti in zaključnim delom študija na univerzi,
‒ podpora e-izobraževanju,
‒ podpora založniški dejavnosti univerze,
‒ sodelovanje na nacionalnih in mednarodnih razpisih.
Predlog Delovne skupine za pripravo izhodišč strategije knjižničnega sistema:
Za dosego poslanstva, navedenega v prejšnjem členu, bo osrednja enota izvajala naloge univerzitetne knjižnice in sicer predvsem:
priprava strateških dokumentov razvoja knjižnične dejavnosti univerze,
sodelovanje na nacionalnih in mednarodnih razpisih,
pridobivanje finančnih sredstev za izvajanje skupnih nalog
priprava enotnih standardov delovanja knjižnic univerze,
usklajevanje skupnega nastopa in sodelovanja s knjižnicami ter sorodnimi organizacijami v domačem in mednarodnem okolju,
41
vzpostavitev enotnih mehanizmov spremljanja in zagotavljanja kakovosti za knjižnično dejavnost,
usklajevanje izvajanja knjižničnih storitev na univerzi,
koordinacija pridobivanja in ponudbe informacijskih virov,
koordinacija sodelovanja v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu,
usklajevanje podpore odprti znanosti,
upravljanje Repozitorija Univerze v Ljubljani,
podpora e-izobraževanju,
upravljanje depozitne knjižnice,
koordinacija informacijskega opismenjevanja in drugih oblik usposabljanja
podpora založniški dejavnosti univerze.
Obrazložitev:
DS je mnenja, naj naloge osrednje enote odražajo shemo funkcionalnosti, ki je navedena v prilogi s poudarkom na koordinaciji in usklajevanju.
V prvotnem osnutku sklepa so bile zapisane naloge KUL v 3. členu, naloge osrednje enote v 7. členu, naloge knjižnic na članicah pa v 8. členu. Dejavnost in naloge KUL opredeljujeta dejavnosti osrednje enote in naloge knjižnic članic. Naš predlog je, da v 3. členu zapišemo naloge osrednje enote, naloge knjižnic članic opredeljujejo zakoni, podzakonski akti ter interni akti posameznih članic, skupaj pa to predstavlja dejavnost KUL.
6. člen
V knjižnicah članic univerze se izvajajo predvsem naslednje naloge:
‒ hranjenje knjižničnega gradiva, izposoja in medknjižnična izposoja,
‒ skrb za tihe in druge vrste čitalnic,
‒ informacijske storitve in informacijsko opismenjevanje,
‒ izdelava bibliografij raziskovalcev,
‒ podpora raziskovalcem za odprti dostop do recenziranih publikacij in raziskovalnih podatkov oziroma za odprto znanost,
‒ podpora za e-učilnice,
‒ vsebinsko uredništvo Repozitorija Univerze v Ljubljani za članico,
‒ tehnična podpora izdajanja znanstvenih revij področja.
Članica lahko izvajanje posamezne naloge delno ali v celoti preda skupni enoti Knjižnice.
Predlog Delovne skupine za pripravo izhodišč strategije knjižničnega sistema:
Knjižnice članic kot visokošolske knjižnice izvajajo naloge v skladu z veljavno zakonodajo in internimi akti članic.
Obrazložitev:
42 Predlagamo člen na tem mestu (namesto 8. člena).
Knjižnice članic kot samostojne organizacijske enote članic, ki jih tudi financirajo, izvajajo svojo dejavnost v skladu z zakoni, podzakonskimi akti ter internimi akti posameznih članic – predvsem natančno določenimi in že obstoječimi pravili članic.
III.ORGANI IN ORGANIZACIJA DELA 7. člen
Knjižnica ima predstojnika/-co.
Predstojnik/-ca Knjižnice je oseba, ki je na univerzi zaposlen/-a s polnim delovnim časom, ima doktorat znanosti z ustreznega področja ter izkušnje s področja bibliotekarstva.
Predstojnika/-co Knjižnice imenuje rektor izmed visokošolskih učiteljev na predlog članic.
Predstojnik/-ca vodi in predstavlja Knjižnico in sodeluje pri delu Komisije za razvoj knjižničnega sistema.
Organizacijsko in strokovno podporo Knjižnici nudijo strokovne službe rektorata Univerze v Ljubljani in knjižnice članic.
Predlog Delovne skupine za pripravo izhodišč strategije knjižničnega sistema:
Knjižnica ima predstojnika/-co in strokovni svet.
Predstojnik/-ca Knjižnice je oseba, ki je na univerzi zaposlen/-a s polnim delovnim časom, ima doktorat znanosti ter izkušnje na področju delovanja visokošolskih knjižnic.
Predstojnika/-co Knjižnice imenuje rektor izmed visokošolskih učiteljev na predlog članic.
Naloge predstojnika/-ce so:
- vodenje osrednje enote,
- priprava načrtov in poročil Knjižnice, - koordinacija izvajanja skupnih nalog, - sodelovanje pri delu senatnih komisij,
- usklajevanje dela Knjižnice z delovanjem pridruženih članic CTK in NUK, - usklajevanje in vodenje nalog iz 3. člena tega akta.
Organizacijsko in strokovno podporo za izvajanje nalog osrednje enote in skupnih nalog Knjižnice nudijo strokovne službe rektorata Univerze.
Naloge strokovnega sveta so:
- določanje skupnih nalog Knjižnice,
- soglasje k imenovanju drugih delovnih teles Knjižnice, - obravnava letnih načrtov in poročil Knjižnice,
- obravnava strateških dokumentov Knjižnice,
- obravnava drugih strokovnih vprašanj delovanja Knjižnice.
Obrazložitev:
43
Natančneje se določijo pristojnosti in naloge predstojnika. Organizacijsko podporo centralni enoti ter izvajanju skupnih nalog izvajajo strokovne službe rektorata, delovanje knjižnic članic je opredeljeno v aktih članic. Naloge strokovnega sveta so večinoma svetovalne narave, ob imenovanju strokovnih teles pa mora biti doseženo soglasje.
Potrebno je določiti tudi način sestave in delovanje strokovnega sveta, kar ni bilo možno v tako kratkem času.
8. člen
Predstojnik Knjižnice ustanovi delovna telesa za izvajanje sklopov nalog iz 3. člena, ki jih sestavljajo predstavniki članic.
Predlog Delovne skupine za pripravo izhodišč strategije knjižničnega sistema:
Knjižnica ima lahko tudi druga delovna telesa, v katerih lahko sodelujejo predstavniki zunanjih organizacij, ki so vključeni v izvajanje nalog Knjižnice.
Druga delovna telesa imenuje predstojnik Knjižnice ob predhodnem soglasju strokovnega sveta in predstojnikov knjižnic članic, ki bodo v delovna telesa prispevali svoje zaposlene delavce.
V primeru, da v delovnih telesih knjižnice sodelujejo predstavniki zunanjih organizacij, je potrebno pridobiti tudi predhodno soglasje predstojnikov teh organizacij.
Obrazložitev:
Predstojnik lahko določi delovna telesa (sedanje delovne skupine). Pred tem mora pridobiti soglasje strokovnega sveta ter predstojnikov oz. vodij knjižnic članic, ki bodo svoje strokovne delavce prispevali.
Delo poteka v rednem delovnem času oz. to delo je plačano iz virov knjižnic članic (kot poteka delo delovnih skupin trenutno).
9. člen
Za usklajevanje dela med Knjižnico in senatom univerze ter članicami univerze skrbi Komisija za razvoj knjižničnega sistema.
Predlog Delovne skupine za pripravo izhodišč strategije knjižničnega sistema:
Za usklajevanje dela med Knjižnico, senatom univerze, članicami univerze in pridruženimi članicami CTK in NUK skrbi Komisija za razvoj knjižničnega sistema.
Obrazložitev:
Za delovanje knjižničnega sistema UL KISUL skrbi KRKS v okviru svojih pristojnosti.
44 Prof. dr. Primož Južnič
Ker se zaradi predavanj, ki so zadnja v študijskem letu ne bom mogel udeležiti sestanke, pošiljam nekaj pripomb in predlogov na Predlog SKLEPa O USTANOVITVI KNJIŽNICE UNIVERZE V LJUBLJANI. Pri nekaterih predlogih sem se zgledoval pri organizaciji doktorske
šole. Gre namreč za organizacijsko obliko, ki ima že desetletno tradicijo in je lahko vzgled.
2. člen
Moj predlog
Osnovni cilji Knjižnice so podpora učenju, poučevanju in raziskovanju na Univerzi.
Obrazložitev. Besedilo je predolgo. Izpostavlja samo ureditev prostorskih kapacitet, kar je nenavadno.
3. člen
Moj predlog:
3. člen
Za dosego ciljev, navedenih v prejšnjem členu, bo Knjižnica izvajala naloge univerzitetne knjižnice, določene v zakonu o knjižničarstvu in podzakonskih aktih ter v statutu, in sicer predvsem:
‒ priprava strateških dokumentov razvoja knjižnične dejavnosti univerze,
‒ priprava enotnih standardov delovanja in spremljanja kakovosti delovanja knjižnic univerze,
‒ usklajevanje skupnega nastopa in sodelovanja s knjižnicami ter sorodnimi organizacijami v domačem in mednarodnem okolju,
‒ izvajanje skupnega javnega naročanja informacijskih virov in sodelovanje v nabavnih konzorcijih,
‒ usklajevanje podpore odprtemu dostopu zaključnih del študija na univerzi in rezultatov raziskovalnega dela,
‒ podpora e-izobraževanju,
‒ podpora založniški dejavnosti univerze,
‒
skrb za usklajeno strokovno podporo izvajalkam knjižničnih storitev.Obrazložitev:
Nekaj določil se ponavlja ali so nerealna. UK ne bo izvajala obdelavo, saj to ni smiselno.
Za nekatera določila predlagam krajše besedilo.
Izpostavljanja plačila APC kot cilja se mi ne zdi prava usmeritev.
Moj predlog
10. člen
45
Knjižnica ima predstojnika/-co.
Predstojnik/-ca knjižnice je redni/a profesor/-ica, ki je na univerzi zaposlen/-a s polnim delovnim časom in ima izkušnje s področja bibliotekarska in informacijske znanosti.
Predstojnika/-co Knjižnice imenuje rektor izmed visokošolskih učiteljev na predlog članic.
Predstojnik/-ca vodi in predstavlja Knjižnico in sodeluje pri delu Komisije za razvoj knjižničnega sistema.
Svet vodij knjižnic, ki delujejo na Univerzi v Ljubljani je posvetovalno telo Univerzitetne knjižnice.
Organizacijsko in strokovno podporo Knjižnici nudijo strokovne službe rektorata Univerze v Ljubljani in knjižnice članic.
Obrazložitev:
Za doktorsko šolo je določba, da je predstojnik redni profesor. Ne vem zakaj bi bila knjižnica tu v nižjem razredu? Pri delu UK morajo sodelovati vse knjižnice Univerze, zato bi, po vzrou na doktorsko šolo potrebovali posvetovalni organ.
Moj predlog
7. člen
