UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
PATRICIJA KONČAR
TEHNIČNE DEJAVNOSTI V OKVIRU GOZDNE PEDAGOGIKE PRI OTROCIH STARIH 3-6 LET
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2020
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
PREDŠOLSKA VZGOJA
PATRICIJA KONČAR
Mentor: doc. dr. Stanislav Avsec Somentorica: asist. Veronika Šuligoj
TEHNIČNE DEJAVNOSTI V OKVIRU GOZDNE PEDAGOGIKE PRI OTROCIH STARIH 3-6 LET
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2020
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju in profesorju doc. dr. Stanislavu Avscu in somentorici asist.
Veroniki Šuligoj za vse strokovne nasvete, usmerjanje, hitro odzivnost in pomoč, ki sta mi jo nudila v času nastajanja diplomskega dela.
Iskreno se zahvaljujem družini in prijateljem, saj so me na moji študijski poti popolnoma podpirali, me spodbujali in verjeli vame.
Posebna zahvala tudi vsem sodelavkam Vrtca Pedenjped, s katerimi sem delala v času študija. Zahvaljujem se jim, ker so mi olajšale usklajevanje študija in dela ter za pomoč
in spodbudo pri izvedbi praktičnega dela diplomske naloge. Za sodelovanje se zahvaljujem tudi otrokom in njihovim staršem.
Hvala vsem, ki ste verjeli vame in me spremljali na poti do cilja.
i POVZETEK
Dandanes vse bolj zgubljamo stik z naravo. Pozabljamo na njen pomen in vse, kar nam ponuja: naravne nestrukturirane materiale, ki pri otrocih vedno znova vzbudijo zanimanje in željo po raziskovanju, posledično pa spodbujajo tudi aktivno učenje. Pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega dela pogosto pozabljamo tudi na področje tehnike in tehnologije, saj v Kurikulumu za vrtce ne zavzema samostojnega področja. Zaradi omenjenih problemov je bil namen diplomskega dela v vzgojno-izobraževalni proces umestiti tehnične dejavnosti v okviru gozdne pedagogike v skupino otrok starih 3–6 let in staršem omogočiti vpogled v celotno dogajanje.
Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del se nanaša na gozdno pedagogiko, aktivno učenje in razvojne značilnosti otrok pri starosti 3–6 let. V tem delu najdemo tudi primere aktivnosti za igro in učenje v gozdu. V empiričnem delu pa je predstavljena analiza anketnih vprašalnikov o mnenju in izkušnjah pedagoških delavcev vrtca s tehničnim kotičkom. Skoraj polovica anketirancev v igralnico umesti tehnični kotiček vsako leto. Najpogostejša dejavnost, ki jo izvajajo v njem, je zabijanje žičnikov. Anketi sledijo opisi izvedb in evalvacije tehničnih dejavnosti, ki smo jih izvajali. Predstavljene so dejavnosti, ki smo jih izvajali v tehničnem kotičku, dnevnik tehničnega kotička in novoletna dekoracija vrtca. Na koncu so predstavljeni še rezultati anketnih vprašalnikov o mnenju staršev o tehničnem kotičku, dnevniku tehničnega kotička in novoletni delavnici. Iz podanih odgovorov smo prišli do ugotovitve, da je bila staršem zamisel o tehničnem kotičku zelo všeč in so jo popolnoma podpirali.
Dnevnik tehničnega kotička se jim je zdel pregleden in smiselno oblikovan, bil jim je v pomoč za spremljanje dejavnosti. Za novoletno delavnico pa so starši največkrat zapisali, da je bila dobro načrtovana in odlično izvedena.
Diplomsko delo je namenjeno zlasti strokovnim delavcem vrtca, saj lahko v njem najdejo primere, kako področje tehnike in tehnologije vključiti v vzgojno-izobraževalni proces, in ideje, kako lahko z dejavnostmi na tem področju seznanjamo in vključujemo tudi starše.
KLJUČNE BESEDE:
gozdna pedagogika, gozdna tehnična vzgoja, aktivno učenje, tehnični kotiček, dnevnik tehničnega kotička, novoletna dekoracija, delavnica s starši
ii
iii
Technical Activities as Part of Forest Pedagogy with Children Aged 3 to 6 Years
SUMMARY
People today are losing touch with nature. We are forgetting about its meaning and what it does for us. Natural unstructured materials continuously arouse interest and desire for exploration in children, and consequently encourage active learning. The field of technics and technology tends to be forgotten in the process of planning educational work, since the kindergarten curriculum does not consider it an independent subject. Due to the above problem, the purpose of my paper is to implement technical activities within the framework of forest pedagogy for children aged 3 to 6 years and to provide parents with an insight into the whole process.
The thesis is divided into theoretical and empirical parts. The theoretical part relates to forest pedagogy, active learning and developmental characteristics of children aged 3 to 6 years. This section also provides examples of activities for playing and learning in the forest. The empirical part consists of the analysis of the opinion survey and experience of kindergarten teachers with the technology corner. Almost half of the respondents create a technology corner in the playroom every year with its most common activity of hammering nails. The survey is followed by descriptions of the implementation and evaluation of the performed technical activities. We present the activities performed in the technology corner, the technology corner log and the New Year's kindergarten decoration. In the final part we introduce the results of the questionnaires on the parents' opinion of the technology corner, its log and the New Year's workshop. From the given answers, we concluded that parents fully appreciated the idea of the technological corner.
In their opinion the corner’s log was transparent and reasonably designed, and as such helped them observe activities. The New Year's workshop was described by most parents as well planned and perfectly executed.
iv
The thesis is aimed especially towards the kindergarten professionals, as it provides them with examples of how to integrate the field of technics and technology into the educational process and ideas of how to inform and involve parents in the activities.
KEYWORDS:
forest pedagogy, forest technical education, active learning, technological corner, log of the technological corner, New Year decoration, workshop with parents
iii KAZALO VSEBINE
1 UVOD ...1
1.1 Opredelitev področja in opis problema ...1
1.2 Namen, cilji in hipoteze naloge ...4
1.3 Raziskovalne metode ...5
1.4 Pregled vsebine ostalih poglavij ...5
2 GOZDNA PEDAGOGIKA ...7
2.1 Začetki gozdne pedagogike ...8
2.2 Gozdni vrtci ...8
2.3 Učinki in vpliv gozda in gozdne pedagogike ... 10
2.4 Gozdna tehnična vzgoja ... 12
2.5 Primeri aktivnosti za učenje in igro v gozdu ... 14
2.5.1 Drevesa ... 15
2.5.2 Gozdne živali... 19
2.5.3 Voda ... 21
2.5.4 Genetska pestrost ... 23
3 AKTIVNO UČENJE ... 27
3.1 High Scope kurikulum ... 27
3.2 Aktivno učenje predšolskih otrok v vrtcu ... 27
3.3 Temeljne prvine aktivnega učenja ... 29
3.4 Vloga vzgojitelja/odraslega pri spodbujanju aktivnega učenja ... 30
3.5 Otroci v okolju za aktivno učenje ... 31
4 RAZVOJNE ZNAČILNOSTI OTROK, STARIH 3–6 LET ... 33
4.1 Spoznavni razvoj ... 33
4.1.1 Razvoj pojmov števila, prostora in časa ... 35
4.2 Govorni razvoj ... 36
4.3 Risba ... 37
iv
4.4 Igra ... 37
5 ANKETNI VPRAŠALNIK O MNENJIH IN IZKUŠNJAH STROKOVNIH DELAVCEV VRTCA S TEHNIČNIM KOTIČKOM ... 39
6 IZVEDBA TEHNIČNIH DEJAVNOSTI V VRTCU ... 51
6.1 Tehnični kotiček ... 52
6.1.1 Sestavljanje tehničnega kotička in umestitev v igralnico ... 53
6.1.2 Spoznavanje orodja in pripomočkov ter določitev pravil tehničnega kotička 55 6.1.3 Dejavnosti v tehničnem kotičku ... 57
6.1.3.1 Žaganje, merjenje ... 58
6.1.3.2 Brušenje, piljenje ... 61
6.1.3.3 Zabijanje žičnikov ... 64
6.1.3.4 Vrtanje z ročnim vrtalnim strojem ... 67
6.1.3.5 Lepljenje ... 70
6.1.3.6 Risanje, barvanje ... 71
6.1.3.7 Umestitev drugih materialov v tehnični kotiček ... 74
6.1.4 Predstavitev tehničnega kotička šolarjem ... 78
6.1.5 Dnevnik tehničnega kotička ... 80
6.2 Novoletna okrasitev in delavnica s starši ... 81
6.2.1 Pravljica Največja želja ... 82
6.2.2 Izdelovanje novoletne dekoracije ... 83
6.2.3 Novoletna delavnica s starši ... 88
6.2.4 Še nekaj utrinkov novoletne dekoracije ... 97
7 VREDNOTENJE TEHNIČNIH DEJAVNOSTI V VRTCU ... 99
8 ANKETNI VPRAŠALNIK O MNENJIH STARŠEV O TEHNIČNEM KOTIČKU, DNEVNIKU TEHNIČNEGA KOTIČKA IN NOVOLETNI DELAVNICI ...101
9 DISKUSIJA ...109
10 ZAKLJUČEK ...115
v
11 VIRI IN LITERATURA ... 117
12 PRILOGE ... 121
12.1 Anketni vprašalnik o mnenjih in izkušnjah pedagoških delavcev vrtca s tehničnim kotičkom ... 121
12.2 Soglasje staršev ... 125
12.3 Ček lista za spremljanje otrok pri dejavnostih v tehničnem kotičku ... 126
12.4 Avtorska pravljica: Največja želja ... 127
12.5 Anketni vprašalnik o mnenjih staršev o tehničnem kotičku, dnevniku tehničnega kotička in novoletni delavnici ... 129
KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Vpliv igre v naravnih okoljih na otrokov razvoj (Györek, 2014) ... 11
vi KAZALO SLIK
Slika 1: Oblike listov dreves in grmovnic ... 17
Slika 2: Veliko in težko kartonasto škatlo smo potisnili v igralnico ... 53
Slika 3: Začeli smo z raziskovanjem škatle ... 53
Slika 4: Tehnični kotiček počasi dobiva svojo podobo ... 53
Slika 5: Še zadnji popravki ... 53
Slika 6: Tehnični kotiček je sestavljen in umeščen v sobo ... 54
Slika 7: Orodja in pripomočki v tehničnem kotičku ... 55
Slika 8: Ilustriranje pravil tehničnega kotička ... 56
Slika 9: Nameščanje pravil na omaro ob tehničnem kotičku ... 56
Slika 10: Označevanje črte za žaganje ... 59
Slika 11: Žaganje z ločno žago ... 59
Slika 12: Merjenje s konstantno nestandardno enoto (kos lesa) ... 59
Slika 13: Merjenje s standardno enoto (kovinski tračni meter) ... 59
Slika 14: Brušenje z brusnimi gobicami ... 62
Slika 15: Piljenje brezovega koluta s pilo ... 62
Slika 16: Priprava brusnega papirja za klado za brušenje ... 62
Slika 17: Brušenje s klado za brušenje ... 62
Slika 18: Učenje zabijanja žičnikov ... 65
Slika 19: Izdelovanje helikopterja z zabijanjem žičnikov ... 65
Slika 20: Odstranjevanje žičnika z mizarskimi kleščami ... 65
Slika 21: S skupnimi močmi je laže ... 65
Slika 22: Helikopterja, letali in travnika nastala z zabijanjem žičnikov ... 66
Slika 23: Vpenjanje lesene plošče z mizarsko spono na delovno površino tehničnega kotička... 68
Slika 24: Vrtanje z ročnim vrtalnim strojem... 68
Slika 25: Neverjetno veselje ob prvi zvrtani luknji ... 68
Slika 26: Igra, ki spodbuja razvoj fine motorike ... 68
Slika 27: Lepljenje lesa v kombinaciji s papirjem ... 70
Slika 28: Uporaba mizarske spone za sušenje izdelka ... 70
Slika 29: Slon, človek in telefon, izdelani s tehniko lepljenja ... 70
Slika 30: Barvanje z gobico in tempera barvami ... 72
Slika 31: Barvanje in risanje z ogljem ... 72
vii
Slika 32: Pobarvani izdelki, ki so jih otroci izdelali pri prejšnjih dejavnostih ... 72
Slika 33: Risanje na vezano ploščo s flomastri ... 72
Slika 34: Odtiskovanje oglja na drugo vezano ploščo ... 72
Slika 35: Umestitev drugih materialov v tehnični kotiček ... 74
Slika 36: Prosto igranje in spoznavanje ponujenih materialov ... 75
Slika 37: Konstruiranje mesta iz lesa, papirnih gradiv in nestrukturiranega materiala ... 75
Slika 38: Izdelovanje ropotulje ... 75
Slika 39: Izdelovanje strgala ... 75
Slika 40: Glasbena predstava z izdelanimi inštrumenti ... 76
Slika 41: Igranje z igrami zadeni gol, cofki in gozdni labirint ... 76
Slika 42: Priprava orodja in pripomočkov ... 79
Slika 43: Predstavitev orodja in pripomočkov šolarjem... 79
Slika 44: Dnevnik tehničnega kotička ... 80
Slika 45: Lepljenje fotografij v dnevnik tehničnega kotička ... 80
Slika 46: Ogledovanje dnevnika tehničnega kotička ... 80
Slika 47: Nošenje velike veje proti vrtcu... 81
Slika 48: Pravljica Največja želja ... 82
Slika 49: Dramska uprizoritev pravljice Največja želja ... 82
Slika 50: Izdelovanje gozdnih tal iz listja ... 83
Slika 51: Izdelovanje dreves in smrek iz kolutov breze in bukve ter smrekovih in borovih storžev ... 83
Slika 52: Gozd na okenski polici ... 84
Slika 53: Srnjakova hiša ... 84
Slika 54: Izdelovanje okraskov za novoletno drevo... 85
Slika 55: Okrašeno novoletno drevo ... 85
Slika 56: Okraševanje novoletnega drevesa ... 86
Slika 57: S skupnimi močmi nam je uspelo izdelati veliko, bleščečo zvezdo ... 86
Slika 58: Izdelovanje snežink iz vejic ... 87
Slika 59: Voščilnice za ostale enote Vrtca Pedenjped na nekoliko drugačen način ... 87
Slika 60: Namizne lučke so nam pri obrokih pričarale praznično vzdušje ... 88
Slika 61: Namizne lučke iz naravnih materialov ... 88
Slika 62: Pripovedovanje pravljice Največja želja otrokom in staršem na novoletni delavnici ... 89
Slika 63: Izdelovanje nastopajočih živali iz pravljice Največja želja s starši ... 90
viii
Slika 64: Srnjak ... 90
Slika 65: Miška ... 91
Slika 66: Veverica ... 91
Slika 67: Sova ... 92
Slika 68: Jež ... 92
Slika 69: Izdelovanje zabojčkov oz. košaric s pomočjo staršev ... 93
Slika 70: Izdelovanje okvirjev iz naravnih materialov ... 94
Slika 71: Okvir, okrašen s sliko, ki jo je otrok izdelal na temo pravljice ... 94
Slika 72: Svečniki so krasili garderobne omarice in police v obeh skupinah ... 95
Slika 73: Smreka izdelana na novoletni delavnici v skupini Mravlje ... 96
Slika 74: Gozd na oglasni deski ... 96
Slika 75: Okrašena oglasna deska z mesečnim načrtom, zapisanim na vezane plošče .. 97
Slika 76: Velika, svetleča zvezda v skupini Mravlje ... 97
Slika 77: Viseči okras iz veje in gozdnih plodov v skupini Mravlje ter misel o gozdu, zapisana na furnirju ... 97
Slika 78: Okrašena oglasna deska s srnjakom in gozdom iz naravnih materialov ... 98
Slika 79: Misli o gozdu so krasile garderobi in igralnici ... 98
ix KAZALO GRAFOV
Graf 1: Porazdelitev odgovorov glede na spol anketirancev ... 39 Graf 2: Porazdelitev odgovorov glede na čas zaposlitve pedagoških delavcev v vrtcu .. 40 Graf 3: Porazdelitev odgovorov glede na delovno mesto anketirancev ... 40 Graf 4: Pogostost umestitve tehničnega kotička v igralnico ... 42 Graf 5: Porazdelitev odgovorov na vprašanje o vplivih na odločitev za umestitev tehničnega kotička v igralnico ... 44 Graf 6: Porazdelitev odgovorov na vprašanje o razvijanju sposobnosti s pomočjo dejavnosti v tehničnem kotičku... 45 Graf 7: Porazdelitev odgovorov na vprašanje: »Ali menite, da otrok s pomočjo tehničnega kotička razvija še katere druge sposobnosti?« ... 47 Graf 8: Porazdelitev odgovorov na vprašanje o primernosti umestitve predlaganih materialov v tehnični kotiček ... 48 Graf 9: Porazdelitev odgovorov glede na spol anketirancev ... 101 Graf 10: Porazdelitev odgovorov na vprašanje o primernosti izvajanja dejavnosti v tehničnem kotičku ... 103 Graf 11: Porazdelitev odgovorov glede na prispevek tehničnega kotička k razvijanju navedenih področij ... 104 Graf 12: Izbira materiala za izdelavo novoletne dekoracije ... 106
x
1
1 UVOD
Kultura, v kateri živimo, je postala kultura potrošništva in materialnih dobrin. Vse bolj stremimo k napredku v znanosti, razvoju tehnologije in dvigu življenjskega standarda. A nekje se nam je očitno zataknilo. Kaj je tisto, kar zares šteje, in našemu življenju daje smisel? Pogosto pozabljamo na osebne stike z ljudmi, pogovarjanje pa bolj kot ne poteka le še preko socialnih omrežij. S tem načinom se ljudje vse bolj odtujujemo od naravnega okolja. Naši otroci odraščajo v notranjih prostorih, kjer so večinoma zaščiteni pred vsakršnimi nevarnostmi, obdani pa so z velikim številom igrač z navodili za uporabo.
Posledice takšnega življenjskega sloga nikakor niso več zanemarljive. Tako se je vse bolj začelo poudarjati pomen gozdne pedagogike, ki stremi k zbližanju človeka z naravo, zato se v vrtcih vse bolj poudarja tudi aktivno učenje.
1.1 Opredelitev področja in opis problema
Igra je najpomembnejša dejavnost v otroštvu, saj otroci preko nje razvijajo, gradijo in oblikujejo svojo osebnost. Poleg tega preko igre pridobivajo prva spoznanja, izkušnje in vpogled v svet tehnike. Pri svoji igri opazujejo, prepoznavajo in posnemajo tehnične stvaritve iz svojega okolja (Papotnik, 1988; Papotnik, 1993).
V vrtcih moramo poskrbeti, da se telesna, intelektualna, likovna, glasbena in plesna vzgoja prepletajo z delovno-tehnično vzgojo (Papotnik, 1993). Le-ta je pogosto izvzeta iz vsakdanjega življenja v vrtcu, saj se v nacionalnem dokumentu, Kurikulumu za vrtce (1999), ne pojavlja kot samostojno področje. Tehnika in tehnologija pa se kljub temu prepletata med cilji, vsebinami in primeri dejavnosti v posameznih področjih, ki jih opredeljuje Kurikulum za vrtce. Največ povezav s tehnično vzgojo zagotovo najdemo pri področju narave.
N. Györek (2014) pravi, da smo ljudje dandanes vse bolj odtujeni od naravnega okolja, kar se že prepoznava kot problem, zaradi negativnih posledic, ki jih ta problem prinaša.
Ljudje poleg hrane in zraka potrebujemo tudi stik z naravo, zato je najbolj prijazen način vzgajanja otrok ta, kjer otroci preživijo čim več časa v naravi (Györek, 2012).
2
N. Turk (2014) dodaja še, da pritiski iz okolice in preobremenjenost pogosto povzročajo notranje stiske in konflikte, tesnobo, strahove in čustveno napetost, kar lahko vodi v agresivnost, depresivnost ali v druge oblike zasvojenosti.
Tako se vse bolj uveljavlja pojem gozdna pedagogika, katere cilj je, zbližati človeka z naravo. Temelji na izkustvu, kar pomeni, da moramo gozd doživeti izkušenjsko, s čuti in čustvi (Turk, 2014). Gozd je prostor, ki otrokom ponuja veliko izzivov. V njem ni igrač z navodili za uporabo, je le naravni material, ki poskrbi, da imajo otroci ves čas polne roke dela in jim tako ni nikoli dolgčas. Gozd otroke spodbuja k domišljiji, kreativnosti in neverjetni inovativnosti. Aktivnosti tu pogosto vidimo kot igro, a gre za veliko več kot le to (Györek, 2012). Znanih je namreč veliko pozitivnih učinkov gozda in gozdne pedagogike.
Tako so se v šestdesetih letih v Evropi začeli pojavljati prvi gozdni vrtci (Šubic, 2012), ki danes stremijo k pogostim obiskom gozda skozi celo leto. Le ti se nagibajo k izvajanju dejavnosti v naravi, kjer je potrebno upoštevati individualne lastnosti otrok, njihove zmožnosti in dobro počutje tako otrok kot tudi pedagoškega osebja (Mreža gozdnih vrtcev in šol Slovenije, 2013).
Gozd je kraj, kjer otroci plezajo, se skrivajo, lovijo ravnotežje ob hoji po hlodih, spoznavajo živali, se igrajo s palicami ter listjem in še bi lahko naštevali (Györek, 2016).
Na nek način pa lahko del gozda prenesemo tudi v prostore vrtca. Tako želim, da tudi naš vrtec, kjer sem zaposlena, zasije s pomočjo naravnih materialov. Ob večkratnih obiskih in igrah v gozdu bomo otrokom dali možnost, da lahko nabrani material prinesejo v vrtec, kjer ga bomo uporabili za izdelavo dekoracije vrtca. V celotno dogajanje želim vključiti tudi starše. Zato bom prosila tudi njih, da se skupaj z otroki odpravijo v gozd in nam pomagajo pri zbiranju različnih vrst lesa in gozdnih plodov. Starše bomo nato povabili tudi na popoldansko druženje. Pripravili bomo delavnico, kjer bodo s svojimi otroki pomagali pri izdelovanju enega dela okrasitve za naš vrtec.
Poleg gozdne pedagogike pa se v vrtcih vse bolj poudarja tudi pomen aktivnega učenja, saj se otroci naučijo največ, ko so sami aktivni in sami najdejo rešitve ali se soočijo z negativnimi izkušnjami (Jarh, 2014). Otroci naj bi se v okolju, ki je spodbuden za aktivno učenje, sami odločali, katere materiale bodo uporabili in kako. Naloga vzgojitelja pa je, da se zaveda otrokove želje po raziskovanju in odkrivanju. Prepoznati mora posebne
3
sposobnosti in interese posameznih otrok in jim tako ponuditi primerne spodbude (Hohmann in Weikart, 2005).
Znano je, da so igralnice v naših vrtcih urejene po kotičkih dejavnosti, ki otrokom ponujajo možnosti za raziskovanje, ustvarjanje in za razvijanje lastnih sposobnosti. Ti kotički prav tako spodbujajo aktivno učenje, saj otrokom dajejo možnost izbire in učenja iz lastnih izkušenj (Jarh, 2014). A kateri kotički se v naših igralnicah pojavljajo najpogosteje? Zagotovo kuhinjski, kotiček dom in družina, trgovina, konstrukcijski kotiček in morda še kakšen, vendar zelo redko opažam, da bi se v igralnico umeščalo tudi tehnični kotiček. Zato želim prav tehnični kotiček vpeljati v eno izmed skupin v vrtcu, kjer sem zaposlena. Zanimajo me izkušnje pedagoških delavcev vrtca z umestitvijo tehničnega kotička v igralnice, zato bom zanje pripravila anketni vprašalnik. Odgovori mi bodo v pomoč pri vpeljevanju kotička v našo igralnico. Za lažje spremljanje napredka otrok pri dejavnostih v njem bom pripravila tudi ček liste. V celotno dogajanje želim vključiti tudi starše, saj sem mnenja, da s tovrstnimi kotički niti oni niso dobro seznanjeni.
Otroke bom pri dejavnostih v tehničnem kotičku fotografirala, nato pa bomo skupaj izdelovali dnevnik. Starši bodo tako lahko sproti spremljali dogajanje in naše aktivnosti.
Po popoldanski delavnici s starši in po končanih dejavnostih v tehničnem kotičku želim pridobiti tudi mnenja staršev, ki mi bodo zagotovo pomagala pri nadaljnjem delu v vrtcu.
Prosila jih bom, da izpolnijo anketni vprašalnik.
Diplomsko delo je namenjeno zlasti strokovnim delavcem vrtca, saj bodo lahko v njem našli primere, kako področje tehnike in tehnologije vključiti v vzgojno-izobraževalni proces, kljub temu da v Kurikulumu za vrtce (1999) to področje ne zaseda samostojnega dela. V diplomskem delu bodo strokovni delavci vrtca tako našli primere aktivnosti za učenje in igro v gozdu, zamisli za dejavnosti v tehničnem kotičku in ideje, kako lahko s celotnim procesom seznanjamo tudi starše in jih vključujemo v dogajanje v vrtcu na področju tehnike in tehnologije.
4 1.2 Namen, cilji in hipoteze naloge
Namen diplomskega dela je v vzgojno-izobraževalni proces umestiti tehnične dejavnosti v okviru gozdne pedagogike pri otrocih starih 3–6 let in staršem omogočiti vpogled v celotno dogajanje, saj smo mnenja, da se področje tehnike in tehnologije premalokrat vključuje v dejavnosti v vrtcih. Pri tem smo si zadali naslednje cilje (C1–7):
C1: Predstaviti gozdno pedagogiko.
C2: Zbrati in predstaviti primere aktivnosti za učenje in igro v gozdu.
C3: Predstaviti aktivno učenje predšolskih otrok v vrtcu.
C4: Predstaviti razvojne značilnosti otrok pri starosti 3–6 let.
C5: S pomočjo anketnega vprašalnika zbrati mnenja in izkušnje vzgojiteljev o tehničnem kotičku.
C6: Umestiti in izvajati dejavnosti v tehničnem kotičku pri otrocih, starih 3–6 let, ter preko dnevnika tehničnega kotička seznanjati starše s celotnim procesom. Spremljati dejavnosti otrok v kotičku s pomočjo ček list.
C7: S pomočjo anketnega vprašalnika pridobiti mnenja staršev o tehničnem kotičku, dnevniku tehničnega kotička in popoldanski delavnici s starši.
Preverili smo naslednje hipoteze (H1–6):
H1: Večina anketiranih strokovnih delavcev v vrtcu tehnični kotiček v igralnice umešča na 2 leti.
H2: Pri večini anketiranih strokovnih delavcev v vrtcu skrb zaradi varnosti otrok pri delu v tehničnem kotičku močno vpliva na odločitev za umestitev tehničnega kotička v igralnico.
H3: Večina anketiranih strokovnih delavcev je mnenja, da so les in lesni polizdelki najbolj primerni materiali za umestitev v tehnični kotiček.
H4: Večina otrok bo pokazala zanimanje oz. interes za tehnične dejavnosti.
H5: Večina otrok se bo naučila rokovanja in uporabljanja večine orodja.
H6: Večina anketiranih staršev ima pozitivno mnenje o umestitvi tehničnega kotička v igralnico, o dnevniku tehničnega kotička in o novoletni delavnici.
5 1.3 Raziskovalne metode
V diplomskem delu smo uporabili naslednje raziskovalne metode:
zbiranje in študij ustrezne literature in virov,
deskriptivna metoda,
priprava in izvedba anketnega vprašalnika za strokovne delavce,
metoda opazovanja otrok v tehničnem kotičku s pomočjo ček liste in aktivna udeležba,
fotografiranje in dokumentiranje dejavnosti v tehničnem kotičku,
priprava in izvedba anketnega vprašalnika za starše,
statistična obdelava pridobljenih podatkov in evalvacija.
Ciljne skupine: Strokovni delavci vrtca, otroci v vrtcu, starši.
Vzorec: Vsaj 40 strokovnih delavcev, 20 otrok in 40 staršev.
Pripomočki: Anketni vprašalnik za strokovne delavce, ček liste za otroke, anketni vprašalnik za starše.
1.4 Pregled vsebine ostalih poglavij
Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem poglavju je opredeljen problem, predstavljeni so namen, cilji, hipoteze in raziskovalne metode. Drugo poglavje zajema gozdno pedagogiko, v njem smo se osredotočili na njene začetke, gozdne vrtce, učinke in vplive gozda in gozdne pedagogike ter gozdno tehnično vzgojo. Tu so predstavljeni tudi primeri aktivnosti za učenje in igro v gozdu. Tretje poglavje zajema aktivno učenje, v njem so predstavljene njegove značilnosti, vloga vzgojitelja oziroma odraslega in otroci v okolju za aktivno učenje. V četrtem poglavju so opisane razvojne značilnosti otrok, starih 3–6 let.
6
V petem poglavju so predstavljeni rezultati anketnega vprašalnika o mnenjih in izkušnjah strokovnih delavcev vrtca s tehničnim kotičkom. Šesto poglavje zajema vse tehnične dejavnosti, ki smo jih z otroki izvajali v vrtcu. Opisani so poteki in evalvacije dejavnosti, ki smo jih izvajali v tehničnem kotičku, dnevnik tehničnega kotička ter delavnica s starši in novoletna dekoracija vrtca. V sedmem poglavju je zapisano vrednotenje tehničnih dejavnosti v vrtcu. V osmem poglavju so predstavljeni rezultati anketnega vprašalnika o mnenjih staršev o tehničnem kotičku, dnevniku tehničnega kotička in novoletni delavnici.
Deveto poglavje zajema diskusijo, kjer so predstavljeni cilji in preverjene hipoteze diplomskega dela. V desetem poglavju so predstavljene in zapisane zaključne misli.
Enajsto poglavje zajema uporabljene vire in literaturo pri nastajanju diplomskega dela.
Dvanajsto poglavje pa zajema priloge anketnega vprašalnika o mnenju in izkušnjah strokovnih delavcev vrtca s tehničnim kotičkom, soglasje staršev, ček listo za spremljanje otrok pri dejavnostih v tehničnem kotičku, avtorsko pravljico z naslovom Največja želja in anketni vprašalnik o mnenju staršev o tehničnem kotičku, dnevniku tehničnega kotička in novoletni delavnici.
7
2 GOZDNA PEDAGOGIKA
Gozd je prostor, ki je za otroke poln izzivov. V njem ne moremo najti igrač in navodil, kako jih uporabljati. V njem je le naravni material, s katerim imajo otroci polne roke dela (Györek, 2012). Tu lahko plezajo, se skrivajo, lovijo ravnotežje ob hoji po hlodih, spoznavajo živali, se igrajo s palicami ter listjem in še bi lahko naštevali (Györek, 2016).
Gozd spodbuja njihovo domišljijo, inovativnost in kreativnost. Čeprav dejavnosti v njem na prvi pogled delujejo kot igra, hitro ugotovimo, da ne gre le za igro, temveč tudi za učenje. Gozd je prostor, ki ga otroci potrebujejo za zdrav čustveni, socialni in intelektualni razvoj (Györek, 2012).
Gozdna pedagogika je metoda, s katero gozda oz. narave ne spoznavamo samo kot ekosistema, saj posega tudi v celostni razvoj otrok in odraslih. Omogoča nam varno in sproščeno raziskovanje narave ter nam pomaga pri prepoznavanju lastnih potreb in občutkov. Namenjena je terapevtom, staršem, učiteljem, vzgojiteljem predšolskih otrok in posledično, preko njih, tudi otrokom (Inštitut za gozdno pedagogiko, b.d.).
N. Turk (2014) pravi, da je gozdna pedagogika veda o vzgoji in izobraževanju na temo gozda in gozdarstva. Dodaja, da je njen cilj zbližati človeka z naravo. Pomembno je, da gozd doživimo z vsemi čutili, izkušenjsko. Moramo mu prisluhniti, ga videti, vonjati, tipati in marsikaj tudi okusiti.
S tem se strinja tudi N. Gyorek (2020), ki prav tako pravi, da učenje predšolskih otrok poteka na izkustveni način. Otrokovi možgani so do sedmega leta starosti prvenstveno čutni procesor, kar pomeni, da so otroci v prvih letih svojega življenja sposobni obdelovati podatke, ki jih sprejemajo predvsem s čutili. Pomembno je le, da jim ponudimo kakovostna učna okolja. Tovrstno učno okolje pa je zagotovo narava, saj omogoča izkustveno učenje.
8 2.1 Začetki gozdne pedagogike
Friedrich Froebel je bil prvi, ki je začel uporabljati izraz 'Kindergarten' – 'garden for children'. Verjel je, da morajo biti otroci blizu narave in se z njo povezati. Stremel je k temu, da se otroci naučijo prevzeti odgovornost, skrbijo drug za drugega in za naravo z dejavnostmi in izkušnjami, ki si jih lahko svobodno izbirajo. Trdil je, da učenje na prostem spodbuja ustvarjalnost in neodvisnost (Constable, 2012).
Začetki gozdne pedagogike v Evropi segajo v petdeseta leta, ideja pa se je najprej porodila v skandinavskih deželah (Turk, 2014). Njene zametke smo sprva spremljali pod imenom gozdna šola, ki so jo oblikovali na Švedskem. Na začetku je bila ozko usmerjena, saj je stremela k poučevanju otrok o naravi. Njen namen je bil pridobivanje praktičnih izkušenj in veščin v naravi. Ideja o gozdni pedagogiki se je nato prenesla na Dansko, kjer so jo umestili v kurikul predšolske vzgoje (Györek, 2012).
N. Györek (prav tam) pravi, da v Evropi danes poznamo gozdne šole, gozdne vrtce, razne tabore in naravoslovne dneve ter druge oblike in organizacije, ki izvajajo dejavnosti gozdne pedagogike. Tako je tudi v Sloveniji nastala Mreža gozdnih vrtcev in šol.
2.2 Gozdni vrtci
J. Šubic (2012) pravi, da so se gozdni vrtci v Evropi začeli pojavljati v šestdesetih letih.
Največ smo jih lahko našteli v Nemčiji, Švici, Skandinaviji in Avstriji. Nekaj gozdnih vrtcev je nastalo kot igralne skupine otrok. Otroci v teh skupinah so se soočali z različnimi čustvenimi in vedenjskimi težavami, kot sta npr. hiperaktivnost in ADHD. Izkazalo se je, da so se socialno moteča vedenja v odprtem učnem okolju kazala vedno manj. Tako se je nekaj igralnih skupin ohranilo in razvilo v prve prave uradne vrtce. V Evropi nekateri gozdni vrtci še vedno delujejo kot gozdne podenote večjih vrtcev in tudi kot samostojni javni in zasebni gozdni vrtci.
V Sloveniji ima večina vrtcev in šol dostop do gozda. Za obisk le-tega pa ne potrebujejo prevoznih sredstev. Poučevanje je kljub temu še danes pogosto usmerjeno v razred, kjer velja učitelj kot poznavalec, besedilo pa je v obliki prenosljivega znanja. Prav tako izobraževanje v naravnih okoljih v Sloveniji ni zakonsko zahtevano. Tako se lahko
9
posamezni učitelj, vzgojitelj ali šola oz. vrtec samostojno odloča za poučevanje izven razreda (Mreža gozdnih vrtcev in šol Slovenije, 2013).
'Navadni' vrtec lahko v Sloveniji dobi naziv gozdni vrtec, če uporablja bližnji gozd oz.
naravno okolje, ki zagotavlja varnost, zdravje in je vrtcu dostopen. Pomembni so pogosti obiski gozda skozi celo leto. Pričakovani so tedenski ali štirinajstdnevni obiski naravnega okolja oz. gozda. Pri dejavnostih, ki se jih izvaja, mora vrtec upoštevati individualne lastnosti otrok ter njihove zmožnosti. Pomembno je dobro počutje otrok kot tudi dobro počutje pedagoškega osebja. Gozdi vrtec se nagiba k temu, da dejavnosti preseli ven, kjer pedagog lažje dosega zadane cilje. Učenje pesmic tako lahko poteka na travniku, zunaj pa lahko ustvarijo tudi gozdno igrišče (Mreža gozdnih vrtcev in šol Slovenije, 2013).
N. Györek (2016) dodaja, da je postati gozdni vrtec enostavno in poceni, saj imamo vse na dosegu roke, vendar je vse odvisno od nas. Če želimo biti ''gozdni'', pomeni, da moramo upoštevati potrebe odraščanja otrok in naravne značilnosti. Pomembno je, da se otroci gibajo, iščejo izzive, imajo možnost proste igre, svobode ter ob tem gradijo socialne odnose. S tem odstopimo od današnje vzgoje in poučevanja otrok. Pravi tudi, da bomo tako pedagogi porabili veliko manj energije z iskanjem didaktičnih materialov in projektov. Izognili pa se bomo tudi pregovarjanju in vpitju. Kar pa je najpomembneje, otroci bodo dobili največ, kar lahko. Poudarja tudi, da za odhod v gozd ne potrebujemo vedno načrtovane dejavnosti. Včasih je dovolj le to, da ga obiščemo in v njem lovimo spontane gozdne trenutke.
N. Györek (2013) predstavlja razliko med gozdnim in 'navadnim' vrtcem, pri čemer se osredotoča predvsem na otroke. Pravi, da je pri otrocih v 'navadnih' vrtcih opaziti občutke zbeganosti, počutijo se utesnjene zaradi hrupa in omejenosti prostora, vidna je tudi agresivnost in nepozornost. Pri otrocih, ki so vključeni v gozdni vrtec, pa je razlika očitna.
Opazimo lahko njihovo notranjo umirjenost, ne počutijo se utesnjene, manj je konfliktov.
V gozdu je dovolj prostora za vse, zato lahko prav vsak posameznik najde svoj kotiček v njem.
Leta 2011 se je v Sloveniji oblikovala iniciativna skupina Mreža gozdnih vrtcev in šol, katere cilj je razviti koncept gozdne pedagogike in razviti koncept pedagogike v naravnih okoljih. Prav tako spodbuja k prepoznavanju vrednosti gozda, ki nam lahko predstavlja učilnico in nam služi kot učni pripomoček. Nagiba se k vzpostavljanju standardov poučevanja v naravnih okoljih, zaželeno pa je tudi sodelovanje z lokalnimi prebivalci
10
(Mreža gozdnih vrtcev in šol Slovenije, 2013; Györek, 2013). Vizija Mreže gozdnih vrtcev in šol je, da se morajo otroci učiti, odraščati in razvijati v skladu z lastno naravo;
v gozdu je namreč vsak otrok sposoben učenja. Res je, da učenja v gozdu ne moremo oceniti z oceno, vendar otroci tam pridobijo znanje in izkušnje, ki jim bodo ostale vse življenje. Zato lahko govorimo o učenju za trajnostni razvoj (Mreža gozdnih vrtcev in šol Slovenije, 2013).
2.3 Učinki in vpliv gozda in gozdne pedagogike
N. Györek (2014) pravi, da se otroci danes vedno bolj odtujujejo od naravnega okolja, kar pa se v globalnem svetu že prepoznava kot problem. Računalniki in televizije otrokom ne ponujajo veliko, saj njihovi možgani in čutila takrat niso dovolj stimulirani. Otrokom so pri gledanju televizije in računalnika odvzeti domišljija, doživljanje in ustvarjalnost, prav tako elektronski mediji od njih ne zahtevajo čustvene vpletenosti. Otroci nimajo možnosti vonjanja, okušanja in tipanja. Vse to pa nam ponuja naravno okolje oz. gozd, za katerega lahko rečemo, da nam oživi vsa čutila.
Poučevanje v naravnih okoljih je nadvse pomembno za celostni razvoj otrok. Gozdne učilnice pripomorejo k razvoju socialnih veščin, k sodelovanju, radovednosti, domišljiji, osebni predanosti delu, v njih pa otroci pridobivajo tudi izkušnje (Mreža gozdnih vrtcev in šol Slovenije, 2013). N. Györek (2016) dodaja, da tovrstno poučevanje prinaša tudi več avtonomije, raziskovanja, ustvarjalnosti, samozaupanja in pozitivno učno klimo.
Otroci v gozdu razvijajo socialne kompetence, saj se morajo tam med seboj pogovarjati in sodelovati, če želijo, da je aktivnost uspešna. Tako razvijajo prijateljstvo in jezikovne veščine (Györek, 2012; Gyorek, 2013). Otroci se v gozdu bolje zavedajo, kakšne posledice bodo na drugih otrocih pustila njihova dejanja. Prav tako se tu redkeje srečamo z ustrahovanjem in nasiljem (Györek, 2012).
11
N. Györek (2014) je predstavila vpliv narave glede na posamezna področja otrokovega razvoja (Preglednica 1).
Preglednica 1: Vpliv igre v naravnih okoljih na otrokov razvoj (Györek, 2014)
PODROČJA
OTROKOVEGA RAZVOJA
VPLIV NARAVE
KOGNITIVNO Opazovanje, pozornost, koncentracija, zapomnitev, predstave, spomin, mišljenje, učenje, znanje,
dojemanje, reševanje problemov.
MOTORIČNO Razvoj motoričnih sposobnosti.
SENZORIČNO Uporaba vseh čutil, sprejemanje, prilagajanje, povezovanje in organizacija senzornih dražljajev, vključno z vedenjem, ki se pojavi kot odgovor na
dražljaje.
ČUTNO-GIBALNO Zaznava in občutenje ter prenos v gibalno dejanje.
PSIHO-SOCIALNO Učenje socialnih veščin in spretnosti.
EMOCIONALNO Motivacija, pozitivna in negativna čustva, uravnavanje čustev.
KOMUNIKACIJSKO Razvoj govora, razvoj verbalne in neverbalne komunikacije, navezovanje stikov z drugimi.
SPOZNAVNO IN OSEBNOSTNO
Pozitivna samopodoba, občutek pripadnosti skupini, pozitivna samopodoba, samozavest.
Gozd je nenehno spreminjajoč se prostor, ki je otrokom v izziv, vseskozi pa jih uči odgovornosti do sebe in drugih. Z rednim obiskovanjem gozda z otroki ne bomo skrbeli le za njihov razvoj, temveč tudi za naravo. Otroci, ki bodo redno obiskovali gozd, bodo ohranili pozitiven odnos do narave, tudi ko bodo že odrasli (Györek, 2019, v Vilhar in Rantaša, 2019).
12 2.4 Gozdna tehnična vzgoja
Gozd je spodbudno vzgojno-učno okolje, ki ga predšolski otroci doživljajo na poseben način. Otroke navdihuje, spodbuja njihovo domišljijo in ustvarjalne sposobnosti ter tako pripomore k razvijanju ljubezni do narave (Hudrap, 2017).
Otroci preko igre in ustvarjalnega dela pridobivajo prve izkušnje, spoznanja in vpogled v svet tehnike. Ob teh dejavnostih prepoznavajo, opazujejo in posnemajo tehnične stvaritve iz svojega okolja. Tako prepoznavajo velikosti, oblike, značilne zvoke in gibanja, konstruirajo in gradijo ter razstavljajo. V krogu družine ti procesi razmeroma potekajo spontano, v okviru predšolske vzgoje pa je potrebno poskrbeti za usmerjen in načrten vzgojni proces. Zato je ključnega pomena dobro poznavanje razvojnih območij, oblik in metod dela, delovnih sredstev, orodij in naprav, saj je le-to pogoj za učinkovito dejavnost in razvoj (Papotnik, 1988; Papotnik, 1993).
V vrtcih moramo torej poskrbeti za prepletenost telesne, intelektualne, higiensko- zdravstvene, likovne, plesne in glasbene vzgoje z delovno-tehnično vzgojo (Papotnik, 1993). Kurikulum za vrtce (1999) vsebuje šest področij dejavnosti v vrtcu, in sicer:
gibanje, jezik, umetnost, družba, narava in matematika. Tehnika in tehnologija se torej v nacionalnem dokumentu ne pojavita kot samostojno področje, vendar se v vzgojno- izobraževalnem programu prepletata med cilji, vsebinami in primeri dejavnosti v posameznih področjih. Največ globalnih in konkretnih ciljev, ki se navezujejo na področje tehnične vzgoje, zagotovo najdemo pri področju narava.
V okviru področja narave pri otrocih razvijamo sposobnosti za dejavno vključevanje v fizično in družbeno okolje, ki nas obdajata ter ustvarjanje zdravega in varnega življenjskega okolja in navad. Področje poudarja pridobivanje izkušenj z naravnimi pojavi, živimi bitji ter veselje v odkrivanju in raziskovanju. Otroci v okviru tega področja postopno razvijajo naravoslovne pojme in naravoslovno mišljenje, sklepanje, zmožnosti za uvidevanje in reševanje problemov, klasificiranja, postavljanja hipotez in iskanja.
Otroci se učijo tudi povzemanja bistva in pomena ter oblikovanja konceptov. Vsi ti procesi pri otroku potekajo nezavedno (Kurikulum za vrtce, 1999).
13
Globalni cilji, ki se nanašajo na tehniko in tehnologijo in so s področja narave, so (Kurikulum za vrtce, 1999):
- spoznavanje snovi, prostora, časa, zvoka in svetlobe,
- spoznavanje tehničnih predmetov in razvijanje spretnosti na področju tehnike in tehnologije,
- spodbujanje različnih pristopov k spoznavanju narave.
Cilji, ki se nanašajo na tehniko in tehnologijo in so s področja narave, so (Kurikulum za vrtce, 1999):
Otrok:
- spoznava, da ima urejanje prostora in lega predmetov določen namen, - odkriva različna gibanja glede na trajanje in hitrost,
- spoznava, kaj gibanje povzroči in kaj ga vzdržuje, - odkriva in spoznava lastnosti teles (predmetov), - odkriva lastnosti zraka,
- prepoznava in uporablja tehnične predmete in procese, spoznava njihov namen in pomen ter v igri ponazarja njihovo delovanje,
- se uri v različnih tehničnih opravilih in razvija tehnično ustvarjalnost,
- razvija predstavo o nastajanju odpadkov ter pomenu in možnostih njihove predelave,
- spoznava delovni proces in razvija primeren odnos do dela ter organizacijske sposobnosti.
14
Kurikulum za vrtce (1999) pa navaja tudi primere dejavnosti, ki se nanašajo na tehniko in tehnologijo, in so s področja narave:
Otrok (od 3. do 6. leta):
- ugotavlja, kaj gibanje povzroči in vzdržuje (avto potrebuje gorivo, avtomobilček poganja vzmet, človek potrebuje hrano, vodni mlinček poganja vodni tok idr.), - se igra s konstrukcijskimi zbirkami, razstavljivimi igračami (razstavlja in
sestavlja),
- oblikuje iz testa, plastelina, gline, plete košarice, papirnate kite, tke, zlaga mozaik itn.,
- spoznava različne materiale in jih primerja med seboj (npr. usnje, les, kamen, kovine, plastika),
- se igra s tehničnimi predmeti (npr. zvonec, telefon), - uporablja različne materiale in orodja,
- se igra z mivko, dela odtise, potočke in figure, preceja, seje, presipava, uporablja posode in igrače za igro z njo, oblikuje z mivko in vodo.
Otroci pri tehničnih dejavnostih začetno stanje preoblikujejo v neko novo. Rezultat novega stanja se kaže kot stvaritev. Pri tem procesu spoznavajo različne postopke, materiale, gradnje in orodja ter tako razvijajo svoje ustvarjalne, tehnične zmožnosti in sposobnosti ter si pridobivajo vednosti in znanja (Papotnik, 1999).
2.5 Primeri aktivnosti za učenje in igro v gozdu
N. Cotič in J. Plazar (2014) pravita, da lahko aktivno učenje nadgradimo z učenjem v naravi. Tovrstno učenje pri otroku vzbudi dodatno domišljijo, radovednost in vodi do kvalitetnejšega znanja. Čeprav ima večina vrtcev in šol dostop do gozda brez uporabe prevoznih sredstev, je poučevanje še vedno pogosto usmerjeno v razred (Mreža gozdnih vrtcev in šol Slovenije, 2013). Razlogov za to je več. Največkrat izpostavljena ovira za izvajanje vzgojno-izobraževalnih dejavnosti v naravnem okolju je varnost otrok. Sledijo tudi razlogi kot so slabo vreme, organizacija dela v vrtcih in šolah, ni podpore vodstvenega kadra, slaba ozaveščenost staršev in malo izkušenj (Györek, 2012).
15
V nadaljevanju bodo predstavljeni primeri aktivnosti za učenje in igro v gozdu.
Razdeljene bodo na 4 tematska področja, in sicer: Drevesa, Gozdne živali, Voda in Genetska pestrost. Vsaka aktivnost bo predstavljena s priporočenim številom otrok, časom izvedbe, potrebnimi pripomočki, spoznanji s pomočjo aktivnosti in kratkim opisom izvedbe aktivnosti.
2.5.1 Drevesa
NARIŠI SVOJE DREVO
Priporočeno število otrok: 12 otrok Čas izvedbe: 30 minut
Potrebni pripomočki: Plakat, papir, voščenke, flomastri in lepilni trak.
Spoznanja s pomočjo aktivnosti: Otroci znajo ločiti med listavci in iglavci ter spoznajo zimzelene, listopadne in vedno zelene listavce. Opazujejo rastlinske organe (deblo, veje, listje, korenine) in jih prepoznajo. Seznanijo se z nalogami, ki jih rastlinski organi opravljajo.
Izvedba aktivnosti:
Z otroki izberemo posebno ali opazno drevo in ugotovimo, ali je listavec ali iglavec, ter povemo, kako smo to določili. Otrokom predstavimo nekaj značilnosti izbrane drevesne vrste. Vprašamo jih še po drugih listavcih in iglavcih, ki jih poznajo. Nadaljevanje je odvisno od razpoložljivega časa. Drevo lahko nariše vsak otrok sam, lahko pa naloge razdelimo. Ena skupina otrok dobi nalogo, da obriše liste drevesa, druga skupina naredi odtise skorje, tretja skupina pa nariše drevo, ki mora biti oddaljeno vsaj 20 metrov. Na plakat nato prilepimo lubje, zeleni list ali vejico drevesa ter slike. Nanj lahko dodamo tudi druge informacije o drevesu (Vilhar in Rantaša, 2019).
16 NAJDI PRAVEGA
Priporočeno število otrok: 10-15 otrok Čas izvedbe: 45 minut
Potrebni pripomočki: 10 kosov listavcev (npr. 10 listov hrasta) in 10 kosov iglavca (npr.
10 smrekovih storžev). Vse kose damo v vrečko. Namenjeni so žrebu, s katerim otroke razdelimo v 2 skupini. Potrebujemo še 10 do 15 kosov naravnih materialov, ki jih naberemo v okolici, ter opise posameznih predmetov, s katerimi bomo pomagali skupini.
Primera opisa predmeta:
Plod drevesa zraste v čašičasti strukturi, ki jo imenujemo kapica. ŽELOD Listavec, ki ga prepoznamo po belem deblu. BREZA
Spoznanja ob aktivnosti: Otrok prepozna in poimenuje rastline in živali v svojem okolju.
S pomočjo opisa prepozna stvar (npr. vrsto drevesa, lubje, zelišča …). V ospredju je skupinsko delo, vendar na uspeh skupine vpliva tudi vsak posameznik.
Izvedba aktivnosti:
Otroci se z žrebom kosov, ki smo jih dali v vrečko (npr. 10 listov hrasta in 10 smrekovih storžev), razdelijo v 2 skupini (listavec ali iglavec). Postavimo jim vprašanja, s pomočjo katerih razložijo razliko med listavci in iglavci. Skupini se nato razporedita tako, da je med njima približno 10 do 12 metrov razdalje. V sredino te razdalje, na tla, predhodno pripravimo 10 do 15 predmetov, ki jih postavimo v vrsto. Naša naloga je, da otrokom preberemo enega izmed opisov predmeta, ki smo ga položili na tla. Skupina ima čas za posvet, nato pove odgovor. Ko povedo pravi odgovor in ga potrdimo s spustom roke, se začne tek proti sredini, k pripravljenim predmetom. Tečeta predstavnika skupine. Njuna naloga je, da izmed 10 do 15 pripravljenih predmetov poiščeta opisanega. Zmagovalec je tisti, ki prvi dvigne iskani predmet. Nato nadaljujemo z opisovanjem novega predmeta in ponovimo igro z novima predstavnikoma skupin (Vilhar in Rantaša, 2019).
17 LISTJELOV – LOV ZA LISTJEM
Priporočeno število otrok: 20 otrok, 2 skupini Čas izvedbe: 45 minut
Potrebni pripomočki: Mešani ali parkovni gozd, 10 prozornih plastičnih map.
Spoznanja ob aktivnosti: Otrok spozna listje dreves in grmovnih vrst, ki se najpogosteje pojavijo v njihovem okolju.
Izvedba aktivnosti:
Za uvodno motivacijo se z otroki pogovorimo o tem, kako drevesa dobijo hrano, kako se prehranjujejo. Nato sledi spoznavanje različnih oblik listov dreves in grmovnic. Otrokom omejimo prostor iskanja listov. Nato ima vsak par na voljo do 10 minut časa, da poišče 10 listov različnih oblik. V pomoč jim lahko ponudimo namig, kakšne liste naj se potrudijo poiskati (Slika 1).
Uganka: »Z drevesa priletelo, peruti ni imelo.« (Stritar, 2019, v Vilhar in Rantaša, 2019).
Če skupini uspe poiskati več kot 10 različnih oblik listov ter jim uspe pravilno odgovoriti na uganko, dobijo naziv LISTJESLOVCI (Vilhar in Rantaša, 2019).
Slika 1: Oblike listov dreves in grmovnic
18 BODIMO DREVO ZA 15 MINUT
Priporočeno število otrok: 20 otrok Čas izvedbe: 30 minut
Potrebni pripomočki: Drevesa.
Spoznanja ob aktivnosti: Otroci spoznavajo, da se živa bitja prilagajajo okolju, v katerem se nahajajo. Spremembam v okolju se lahko prilagodijo le do določene mere.
Izvedba aktivnosti:
Otroci bodo za 15 minut postali drevo. Pri tem je pomembno, da vedo, da se drevesa ne premikajo, saj so njihove korenine ves čas zasidrane v zemljo. Gibajo se le z deblom, listjem in krošnjami. Naša naloga je, da otrokom to jasno predstavimo.
Pred izvedbo dejavnosti otrokom ponudimo možnost, da se dotaknejo enega drevesa, ga objamejo in ga poskušajo premakniti. Nato začnejo posnemati izbrano ali katerokoli drugo drevo. Oponašajo njegovo gibanje, ki ga slikovito opišemo. Opisujemo npr.:
pihanje burje,
bliskanje,
močno grmenje,
kepanje otrok, ko kepa zadene deblo,
prebujanje pomladi, ko začno poganjati sveži zeleni listki,
skakanje in guganje veveric na vejah drevesa,
pihanje orkanskega vetra, drevesa padajo na tla, korenine se izruvajo …
Če želimo igro nadgraditi, lahko otroci ugibajo, kaj z gibanjem ponazarja drug otrok (Vilhar in Rantaša, 2019).
19 2.5.2 Gozdne živali
ČE BI BIL ŽIVAL, BI LAHKO …
Priporočeno število otrok: 10-15 otrok, skupine Čas izvedbe: 20 minut
Potrebni pripomočki: /
Spoznanja ob aktivnosti: Otroci spoznavajo drug drugega in razvijajo domišljijo.
Izvedba aktivnosti:
Otroci se bodo za en dan spremenili v katerokoli žival. Izberejo si tisto, ki jih dobro predstavlja ali pa jim je pri srcu. Spodbudimo jih tako, da jim tudi sami prikažemo primer živali, ki nas najbolje karakterno prikazuje ali pa nam veliko pomeni. Otroci svoji skupini z igro ali kratkim opisom prikažejo izbrano žival in razlog, zakaj so si jo izbrali. Igro lahko nadgradimo tako, da otroke vprašamo, kaj bi počeli, česar ljudje ne zmoremo, če bi lahko en dan preživeli kot izbrana žival (Vilhar in Rantaša, 2019).
PSSSSST, POSLUŠAM
Priporočeno število otrok: 10-15 otrok Čas izvedbe: 30 minut
Potrebni pripomočki: Materiale, ki jih najdemo v naravi in lahko z njimi proizvedemo zvok (palice, listje, kamni, storži …).
Spoznanja ob aktivnosti: Otroci prepoznavajo različne smeri in vire zvoka. S tem uporabljajo sluh in se umirijo. Slišani zvok poskušajo povezati z različnimi čustvi.
Izvedba aktivnosti:
Za začetek otroke vprašamo, kako se oglašajo živali (npr. slon, žabe, škržati …). Za tem jih spodbudimo, da zaprejo oči in dobro prisluhnejo. Naša naloga je, da z različnimi predmeti, ki smo jih našli v naravi, proizvajamo zvok (npr. tremo dva storža med seboj, udarjamo z dvema palicama, z dvema kamnoma, vržemo kamen v vodo, hodimo po listju in s tem povzročamo šumenje, prelomimo suho vejo, piskamo s cvetom trobentice …).
20
Pomembno je, da zvok proizvajamo na različnih mestih. Otroci naj se s telesom obračajo v smer zvoka in poskusijo ugotoviti njegov vir. Lahko oblikujemo manjše skupine, v katerih se vsak otrok lahko preizkusi v vlogi proizvajalca zvoka.
Če želimo igro nadgraditi, otroke spodbudimo k naštevanju čustev, ki jih poznajo. Nato v naravi poiščejo predmete, s katerimi bi lahko ponazorili določeno čustveno stanje.
Uprizorijo lahko oglašanje npr. žalostnega medveda, zaljubljene žabe, razigrane miške (Vilhar in Rantaša, 2019).
MI LAHKO SLEDIŠ?
Priporočeno število otrok: 20-25 otrok Čas izvedbe: 45 minut
Potrebni pripomočki: Materiali iz narave.
Spoznanja ob aktivnosti: Otroci se učijo opazovanja narave in prepoznavanja živalskih sledi (npr. ostanki hrane, iztrebki, živalska bivališča …). Razvijajo domišljijo in kreativnost ter pozitiven odnos do živali.
Izvedba aktivnosti:
Živali v naravi ne puščajo samo sledi, kot so njihove stopinje v blatu ali pesku, temveč lahko prepoznamo tudi druge znake (ostanki hrane, perje, sledovi na deblih dreves, rogovje …). Za uvodno motivacijo otroke vprašamo, kakšne sledi lahko puščajo živali v gozdu, kako jih prepoznamo, ali so že kdaj našli iztrebke živali …
Igra poteka v parih. Otrokom določimo območje, kjer se lahko zadržujejo. Vsak par si izbere svoj prostor ter si ga dobro ogleda. Poskuša najti sledi živali. Spodbujamo jih, da si jih zapomnijo čim več. Nato se eden iz para umakne iz prostora, ki sta si ga izbrala.
Zamiži in počaka, da drugi otrok iz para pusti živalske sledi. Otrok, ki pušča sledi, se poskuša čim bolj vživeti v obnašanje izbrane živali. Tako lahko npr. oblikuje živalske iztrebke iz blata ali pa izkoplje luknjo in vanjo postavi storže. Drugi otrok, ki je miže čakal, sedaj poskuša najti vse pripravljene sledove in ugotoviti, kateri živali pripadajo.
Otroka nato zamenjata svoji vlogi (Vilhar in Rantaša, 2019).
21 2.5.3 Voda
VODNE KAPLJICE
Priporočeno število otrok: do 10 otrok v skupini Čas izvedbe: 30-60 minut
Potrebni pripomočki: Ravna površina – travnik, igrišče, gozdna jasa.
Spoznanja ob aktivnosti: Otroci spoznajo različne oblike padavin. Znajo poimenovati in razlikovati različna agregatna stanja (voda, dež, led, sneg, vodna para).
Izvedba aktivnosti:
Za uvodno motivacijo otroke vprašamo, od kod pride dež, kako nastane toča, sneg in kam izgine, kako nastanejo oblaki ter iz česa so … V nadaljevanju se otroci razporedijo tako, da ima vsak okoli sebe dovolj prostora za vrtenje. Otroke vodimo s pomočjo zgodbe.
Sprva se spremenijo v dežne kapljice, ki padajo z neba. Zapiha mrzel veter, zato vodne kapljice zebe. Približajo se druga drugi. Otroci se primejo za roke in tako dežne kapljice postanejo snežinke. Zaradi strašanskega mrazu se vodne kapljice stisnejo še tesneje. Tudi otroci se s hrbti stisnejo skupaj in tako postanejo led (Vilhar in Rantaša, 2019).
VODNI DETEKTIVI
Priporočeno število otrok: do 10 otrok v skupini Čas izvedbe: 1-2 uri
Potrebni pripomočki: Sprehod ob reki, potoku, ribniku, luži ali slike rek, jezer, potokov, oceanov, ribnikov, oblakov …
Spoznanja ob aktivnosti: Dve tretjini Zemlje prekrivajo morja in oceani. Otroci spoznajo, da se voda lahko nahaja v različnih agregatnih stanjih, in sicer: voda, vodna para, sneg in led. Poznamo površinske in podzemne vodne vire. Med površinske vodne vire štejemo stoječe in tekoče vode, ki se nahajajo na celini (potoki, reke, morja, kanali …), med podzemne vodne vire pa sodijo podzemne vode, ki so pod površino tal ali v neposrednem stiku s tlemi. Podzemne vode so pri nas pomemben vir pitne vode, zato je pomembno, da jih varujemo pred onesnaževanjem in pretirano uporabo.
22 Izvedba aktivnosti:
Z otroki se odpravimo na voden sprehod. Spodbudimo jih, da iščejo vodo v čim več različnih oblikah (luže, reke, potoki, oblaki, kapljice rose) in jih poimenujejo. Z vprašanji, kot so, od kod pride dež, kako nastane luža, sneg in kam izgine, otroke spodbudimo k razmišljanju, kako so nastali opaženi vodni viri in kaj se bo z njimi zgodilo v prihodnosti.
Tako se naučijo, da voda v naravi kroži (Vilhar in Rantaša, 2019).
KAKO ČISTA JE VODA?
Priporočeno število otrok: do 10 otrok v skupini Čas izvedbe: 2-3 ure
Potrebni pripomočki: Sprehod na travnik, park ali v gozd, ribnik, potok, lužo, lončke s pokrovčki za shranjevanje vzorčkov vode iz vodovodne pipe, potoka, ribnika, luže …, elastiko, zloženec ali gazo, pisalo in kozarčke.
Spoznanja s pomočjo aktivnosti: Okus, barva, vonj in motnost vode nam povedo, kakšna je kakovost vode.
Izvedba aktivnosti:
Z otroki se odpravimo na sprehod. V lončke s pokrovčki naj shranjujejo različne vzorce vode. Na koncu moramo zbrati tako vzorce najčistejše vode (npr. voda iz pipe) kot vzorce najbolj umazanih voda (npr. blatna luža). Na lončke moramo zapisati še, kakšna voda je shranjena v njih. Za tem primerjamo motnost, barvo in vonj vsakega vzorca vode. Nato čez kozarčke položimo gazo ali zloženec ter jo/ga pritrdimo z elastiko in čez vlijemo vzorec vode iz pipe ter v drug kozarček še vzorec manj čiste vode (npr. vodo iz luže).
Sledi primerjanje usedlin na gazi ali zložencu ter primerjanje motnosti vode v kozarčkih.
Spodbudimo jih k razmišljanju, kdo vse onesnažuje vodo, in k iskanju ter predlaganju rešitev (Vilhar in Rantaša, 2019).
23 RECEPT ZA ČISTO VODO
Priporočeno število otrok: po 2 otroka v skupini Čas izvedbe: 1 ura
Potrebni pripomočki: Sprehod ob reki, ribniku ali potoku, pisalo in papir.
Spoznanja s pomočjo aktivnosti: Otroci se sproščajo, poleg tega pa se navajajo k odgovornosti za čisto okolje. Otroci se med seboj povezujejo.
Izvedba aktivnosti:
Z otroki se odpravimo k reki, ribniku ali potoku. Tam se razdelijo v pare in se v tišini sprehodijo ob vodi. Osredotočijo se na poslušanje žuborenja vode in ob tem poskušajo biti sami s svojimi mislimi.
Ko se vsi vrnejo nazaj, skupaj na papir napišejo predloge, kako ohraniti čisto reko, ribnik ali potok. Spodbudimo jih k razmišljanju, kaj onesnažuje vodo. Za konec se pogovorimo še o tem, katere živali in rastline lahko najdemo v reki, ribniku ali potoku ter zakaj je pomembno, da jim zagotavljamo čisto vodo (Vilhar in Rantaša, 2019).
2.5.4 Genetska pestrost
LOV ZA ZANIMIVIM DREVESOM
Priporočeno število otrok: cela skupina, razdeljena v pare ali manjše skupine (po 3-5 otrok)
Čas izvedbe: 90 minut
Potrebni pripomočki: Sprehod v gozd, igračo (žoga, zvezek, kocka …), papir in trdo podlago ter barvice ali svinčnik.
Spoznanja ob aktivnosti: Otroci ob sprehodu in opazovanju dreves razvijajo orientacijo in zaznavanje. Spoznavajo pestrost v gozdu in sledijo navodilom.
24 Izvedba aktivnosti:
Otroci se razdelijo v manjše skupine (po 3–5 otrok) ali v pare. Vsaka skupina ali par ima nalogo, da izdela karto poti do zanimivega drevesa. Najprej poiščejo zanimivo drevo.
Pomembna je varnost, zato jih pred tem opozorimo, da se lahko od nas oddaljijo tako daleč, da nas še vedno vidijo, ter da se morajo ob klicu vrniti nazaj.
Karta poti mora vsebovati točko mesta, kjer se sedaj nahajajo (izhodišče), znake na poti (markantna drevesa, skale …) in zanimivosti. Na koncu z znakom X označijo zanimivo drevo in ga narišejo ali opišejo (drevesna vrsta, opišejo deblo, veje, njegovo višino …).
H koreninam drevesa lahko skrijejo tudi igračo. Skupina ali par, ki bo moral poiskati to zanimivo drevo, bo moral igračo najti in jo prinesti nazaj. Časa imajo 30 minut. Nato se vrnejo nazaj v krog. Izdelano karto poti predajo skupini ali paru desno od sebe. Začne se lov za zanimivimi drevesi. Ko skupine ali pari najdejo iskano drevo, se vrnejo na izhodiščno mesto in ostalim poročajo o drevesih, ki so jih spoznali (Vilhar in Rantaša, 2019).
JESENSKE SLIKE – VIZUALIZACIJA GENETSKE PESTROSTI Priporočeno število otrok: cela skupina
Čas izvedbe: 45 minut (gozd), 2 tedna (sušenje), 45 minut (igralnica)
Potrebni pripomočki: Sprehod v gozd (jeseni), časopisni papir, težke knjige, papir in lepilo.
Spoznanja ob aktivnosti: Vsaka drevesna vrsta ima različno obliko listov. Tudi listi iste drevesne vrste imajo liste, ki se med seboj razlikujejo po številu žil, listnih krp, po obliki
… To najlaže opazimo pri listih hrasta.
Izvedba aktivnosti:
Z otroki se odpravimo na sprehod v gozd, kjer naberemo liste. Otroci jih nato zložijo na tla. Vprašamo jih, ali so listi enakih oblik, ali so enako veliki, ali pripadajo isti drevesni vrsti in ali so listi, ki pripadajo isti drevesni vrsti, enaki ali se po čem razlikujejo.
Nato otroci nabrane liste odnesejo v vrtec. Liste moramo posušiti, zato jih položijo med strani časopisnega papirja, na katerega nato položimo težke knjige. Če so nabrani listi na
25
začetku zelo mokri, jih moramo vsak dan preložiti v nov časopisni papir. Nato je dovolj, če jih menjamo le še 2-krat na teden. Po 2 tednih so listi v časopisnem papirju suhi in ravni.
Otrokom pripravimo posušene liste in lepilo. Vsak lahko iz njih izdela svojo jesensko sliko. Iz njih lahko razberemo pestrost drevesnih vrst in opazimo različne oblike in velikosti listov. Otroke lahko ponovno spodbudimo k razmišljanju z vprašanji, ki smo jim jih zastavili že v gozdu.
Uporabimo lahko tudi mokre liste. Namesto, da jih posušimo, lahko sveže uporabimo kot štampiljke. Ponudimo jim prstne barve in tako lahko naredijo odtise listov (Vilhar in Rantaša, 2019).
SKUPINSKA SLIKA
Priporočeno število otrok: cela skupina Čas izvedbe: 45 minut
Potrebni pripomočki: Sprehod v gozd, barvice, papir ter lepilo in škarje.
Spoznanja ob aktivnosti: Vsak otrok si je zapomnil različne stvari o gozdu. Tako kot smo si različni ljudje, ki lahko isto vidimo vsak na drugačen način, so si različna tudi drevesa.
Nobeno drevo ni enako drugemu.
Izvedba aktivnosti:
Pripravimo barvice in pritrdimo velik list papirja na trdo podlago. Nanj vsak otrok nariše nekaj, kar si je najbolj zapomnil iz opazovanja gozda (drevo, gobo, grm, rožo, žival …).
Tako dobimo pester gozd.
Dejavnost lahko izvedemo tudi tako, da vsak otrok nariše sliko stvari, ki si jo je najbolj zapomnil, in jo izreže. Otroci nato iz vseh izrezanih slik naredijo kolaž (Vilhar in Rantaša, 2019).
26
27
3 AKTIVNO UČENJE
Sodobni kurikulumi predšolske vzgoje poudarjajo načelo aktivnega učenja, po katerem otrok pridobiva znanje preko konkretnih izkušenj in praktične udeležbe v aktivnostih. Ta način učenja danes velja za splošno sprejeto načelo predšolske vzgoje. Aktivno učenje otroka miselno, celostno in čustveno aktivira (Batistič Zorec, b.d.).
3.1 High Scope kurikulum
High Scope kurikulum je nastal na podlagi dolgoletnih študij in raziskav zgodnjega otroštva. V času, ko je potekala kurikularna prenova slovenskih vrtcev, je veljal za enega najpomembnejših tujih virov, po katerih so se zgledovali. Kurikulum sledi načelu, da so majhni otroci sposobni odločanja in reševanja problemov pri dejavnostih, za katere imajo osebno zanimanje. Naloga vzgojitelja pa je, da te osebne interese izkoristi za učenje akademskih in socialnih pojmov (Dolar Bahovec in Bregar Golobič, 2004).
Vzgojno-izobraževalni pristop High Scop temelji na aktivnem učenju. O njem lahko govorimo, ko učenje uvede otrok in ga ne posreduje ali poda vzgojitelj (prav tam).
3.2 Aktivno učenje predšolskih otrok v vrtcu
V. Jarh (2014) pravi, da učenje že od rojstva dalje poteka v socialnih interakcijah med otroki in odraslimi. Pri tem imajo v prvih letih otrokovega življenja najpomembnejšo vlogo starši, kasneje tudi vrstniki. Pomembno vplivajo tako na pridobivanje novega znanja kot na oblikovanje socialnih veščin, vrednot in celotne osebnosti.
V predšolskem obdobju se dandanes vse bolj poudarja pomen aktivnega učenja. Začelo je namreč prevladovati stališče, da se otrok najbolj uči, ko je aktiven (Cotič in Plazar, 2014). M. Hohmann in D. P. Weikart (2005) pravita, da je otrok aktiven zaradi prirojene želje po raziskovanju. Otrok tako opazuje, manipulira s stvarmi in materiali (preizkuša),
28
posnema, sprašuje in posluša druge, komentira dejavnosti, se dogovarja ter rešuje probleme in medsebojne konflikte. Vsako učenje pa se začne z izkušnjo. Otroci se naučijo največ, ko so sami aktivni in sami pridejo do ugotovitve, rešitve ali do negativne izkušnje ob neprimernem dejanju (Jarh, 2014).
M. Hohmann in D. P. Weikart (2005) aktivno učenje definirata kot učenje, kjer otroci delujejo na predmete in stopajo v interakcije z ljudmi, dogodki in zamislimi. S tem gradijo novo razumevanje, znanje, ki jim pomaga razumeti svet.
B. Marentič Požarnik (2014) pojasnjuje, da je kakovostno učenje tisto učenje, ki otroka miselno, čustveno in celostno aktivira, je osebno pomembno in privede do trajnejšega znanja, uporabnega v novih situacijah. Tovrstno učenje imenujemo aktivno učenje.
Nacionalni dokument Kurikulum za vrtce (1999) opisuje načelo aktivnega učenja.
Pomembno je, da otrokom ves čas zagotavljamo udobno okolje, ki bo spodbudno tudi za učenje. Omogočati mora tako izhajanje iz vzgojiteljevega načrtovanega in nenačrtovanega usmerjanja kot iz otrokovih lastnih pobud.
V. Jarh (2014) pravi, da o aktivnem učenju v vrtcu lahko govorimo takrat, ko vzgojitelj z uporabo določenih pristopov, tehnik, metod in postopkov zagotovi višjo stopnjo otrokovega sodelovanja pri pridobivanju izkušenj in informacij. J. Ferjančič (1994) dodaja, da z iskanjem in izbiro ustreznih aktivnosti, situacij in sredstev, ki na otroka delujejo spodbudno in problemsko, otrok odkriva nove poti reševanja v novih situacijah.
Otrok bo namreč ugotovil, da z izkušnjami, ki jih že ima, ne more priti do rešitve, zato bo iskal nove načine reševanja. Otrok se vedno bolje znajde v novih situacijah, saj na ta način dograjuje izkušnje od specifičnih k bolj splošnim.
29 3.3 Temeljne prvine aktivnega učenja
M. Hohmann in D. P. Weikart (2005) sta v svojem delu predstavila 4 temeljne prvine aktivnega učenja:
Neposredno delovanje na predmete
Aktivno učenje je odvisno od uporabe materialov. Pri tem imamo v mislih naravne in odpadne materiale, igrače, gospodinjske predmete in orodja. Otroci s temi predmeti rokujejo in razpolagajo ter za raziskovanje uporabljajo svoje telo in vse svoje čute. S konkretnimi izkušnjami z materiali in ljudmi tako postopoma začnejo z oblikovanjem abstraktnih pojmov.
Razmišljanje o delovanju
Za učenje ni pomembno samo delovanje, temveč tudi razmišljanje o delovanju. Otrok začne razumevati svet, ko išče odgovore na vprašanja ali ko opravlja neko dejanje, da bi preizkusil svojo zamisel. Tako se otrok npr. sprašuje, kaj lahko počne z žogo. Začne z delovanjem (okuša, prijema, poriva, kotali, spušča na tla) in nadaljuje z razmišljanjem.
Otrok si začne odgovarjati na zastavljeno vprašanje in si graditi osebno razumevanje, kaj lahko z žogo počne.
Notranja motivacija, domiselnost in posplošitev
Otroci imajo notranjo motivacijo za učenje. Njihovi osebni interesi in vprašanja jih vodijo k eksperimentiranju, raziskovanju in gradnji novega znanja in razumevanja. Tako si zastavljajo vprašanja in izumljajo stvari. Postavijo si hipoteze, ki jih preizkušajo tako, da materiale uporabijo na način, ki se jim zdi smiseln. Otrokove stvaritve so pogosto za odrasle neprepoznavne, vendar je pomemben proces otrokovega razmišljanja in ustvarjanja, saj je to način, s katerim razumejo svoj svet. Pri tem se moramo zavedati, da so pri učenju zelo pomembne tudi napake otrok (npr. kocko poskusijo privezati z vrvico, vendar ugotovijo, da je vrvica ne bo držala). Te so enako pomembne kot njihovi uspehi, saj z njimi dobijo informacije o izhodiščnih hipotezah. Zakoni narave so tako za vsakega otroka nova odkritja, čeprav se odraslim morda zdijo samoumevni.
