IVAN R A K O V E C : O N A S T A N K U IN P O M E N U P S E V D O Z I L J S K I H S K L A D O V 191
I v a n R a k o v e c :
O nastanku in pomenu psevdoziljskih skladov
P
sevdoziljski skladi ne predstavljajo samo stratigrafske poseb- nosti naših krajev, marveč so tudi za razjasnitev tektonske zgradbe precejšnjega dela Slovenije velikega pomena. Zato je razumljivo, da so geologi o njih že dosti razpravljali. Vendar še do danes niso rešeni vsi problemi, ki se pojavljajo v zvezi s psevdo- ziljskimi skladi. Tako še niso povsem pojasnjeni njihov nastanekin razvoj, nadalje njihova vloga v tektoniki in končno njih zveza s triadnim vulkanizmom. Rešitev vseh teh vprašanj nam bo obenem dala tudi zanesljivo osnovo za rekonstrukcijo takratnih paleogeo- grafskih razmer.
Psevdoziljski skladi so znani predvsem iz posavskih gub, kjer so bili najprej odkriti. Pozneje so jih zasledili še v Loških hribih in ob vznožju Jelovice.
V posavskih gubah nastopajo psevdoziljski skladi v več pa- sovih, ki se kakor gube same raztezajo v alpski smeri (E—W).
Severni pas, ki spremlja tuhinjsko sinklinalo večinoma na obeh straneh, poteka od Štor čez Celje, Griže, Vransko in Motni k do Kamnika. Južni, precej ožji pas se pričenja severno od Sv. Ruperta in se vleče mimo Laškega in Trbovelj do kraja Medije, nakar iz- gine. Manjši kompleks se pojavi nato ob zgornjem teku potoka Medije, daljša proga pa se vleče od Zgornjih Kosez mimo Goričice ter 2ej do Domžal. K istemu pasu spada nedvomno tudi proga psevdoziljskih skladov, ki se vleče od Vežnice vzhodno od Svete Gore mimo Vač pa skoraj do prevala Grmače. Južni pas obroblja laško sinklinalo torej samo v zahodnem delu posavskih gub.
Psevdoziljski skladi sestoje v posavskih gubah v spodnjem delu iz temnosivih glinastih skrilavcev, in kremenovih peščenjakov. Na Platišniku, vzhodno od Kamnika vsebujejo kremenovi peščenjaki večje drobce skrilavcev, kar dokazuje, da predstavljajo naplavino iz paleozojskih kamenin (K ii h n e 1, 1933, 65). Med glinastimi skrilavci se pojavijo tu pa tam ploščati ali celo sikrilavi apnenci.
To menjavanje skladov omenja K i i h n e l iz zahodnega dela po- savskih gub'(1. c., 65), T e l l e r iz okolice Vranskega (1897, 19), B i t t n e r iz okolice Trbovelj (1884, 477), Z o l l i k o f e r pa iz okolice Celja (1859, 162). Navzgor prehajajo skrilavci polagoma v
omenjene ploščate apnence z roženci, menjavajoč se nekajkrat z njimi.1
Slednjič se med psevdoziljskimi skladi pojavljajo še grohi ali celovulkaniti (kremenovi keratofirji). K o s s m a t je odkril zelene tufogene pole v psevdoziljskih skladih vzhodno od Kamnika in nahajališče felzitnega porfirja pri Vranji peči (1913a, 71). Tudi B i t t n e r je našel v jarkih severozahodno od Vod pri Trbovljah bloke zelenkaste kremenaste kamenine, podobne pietri verde, razen tega pa med skrilavci samimi peščene grohe in plošče eruptivne kamenine, ki po njegovem mnenju utegne biti kremenov porfir.
Glede eruptivov pri Govcah, Hudi jami, Šmihelu nedaleč od La- škega itd. je menil, da pripadajo bržkone istemu nivoju kakor skrilavci (1884, 477—478).
Psevdoziljski skladi posavskih gub so povzročali geologom, ki so tamkaj kartirali, največ težav. Zaradi pomanjkanja značilnih okamenin in zavoljo podobnosti z drugimi skladi jim dolgo časa niso mogli določiti starosti. M o r 1 o t je opazil, da leže skrilavci ponekod normalno na triadnem apnencu. Ker slede nad njimi me- stoma oligocenski.(soteski) skladi in ker so skrilavci po njegovem mnenju precej podobni oligocenskim ribjim skrilavcem pri Brdcah, je menil, da so psevdoziljski skladi bržkone del oligocenskih, ki tvorijo bazo soteškim plastem (1853, 23). Pozneje jim je pripisoval višjo starost (cf. B i t t n e r , 1884, 476). Z o l l i k o f e r jih je imel zaradi podobnosti s karbonskimi (ziljskimi) skrilavci in pe- ščenjaki za ziljske sklade (1859, 164). S t u r je pričel dvomiti o karbonski starosti skrilavcev, ker pa kljub skrbnemu iskanju ni dobil v njih nobenih okamenin, se je končno pridružil Z o l l i - k o f e r j e v e m u naziranju. Vendar ni izključeval možnosti, da so skrilavci mnogo mlajši, bržkone ekvivalent ribjih skrilavcev pri Brdcah (1871, 170), kot je sprva trdil M o r 1 o t. H. H ö f e r je bil prvi, ki je psevdoziljske skrilavce uvrstil v triado. V negoto- vosti jih je pa imel za zgornjetriadno tvorbo, za ekvivalent lun-
škega peščenjaka (1868, 78). , 1
B i t t n e r je odkril pri Trbovljah črne skrilavce, ki so ga spominjali na južnoalpske wengenske sklade. Geološke razmere pri Hrastniku in od tu ob Savi navzgor, kjer ni našel nad mendol- skimi dolomiti takih skrilavcev, pa bi po njegovem mnenju govorile proti domnevi, da gre za triadne sklade. Vprav zato B i t t n e r ni podal določenega mnenja o starosti teh skrilavcev (1884, 476—478).
1 Take apnence iz okolice Vranskega je T e l l e r imenoval vranske ploščate apnence (gl. geološko speciialko Celje—Radeče 1 : 75.000).
O NASTANKU IN P O M E N U P S E V D O Z I L J S K I H S K L A D O V 193 Šele leto pozneje se je posrečilo T e 11 e r j u dognati pravo starost severnega pasu skrilavcev, glede katerih raziskovalci pred njim niti niso dvomili, da bi ne bili karbonske starosti. S pomočjo amonita Trachyceras julium Mojs., ki ga je dobil E. R i e d l na vznožju Celjskega gradu, jim je T e l l e r določil wengensko starost (1885, 319).
Nekaj let kasneje je T e l l e r sam našel prav tam v tenko- ploščatih sivih skrilavcih, ki jim je tokrat prvič nadel ime »psevdo- ziljski skrilavci«, odtise značilne školjke Daonella lommeli Wissm., s čimer je bila vnovič potrjena wengenska starost teh skrilavcev.
Temni tenkoploščati apnenci, ki prekrivajo psevdoziljske skrilavce in tvorijo vrh Celjskega gradu, so po T e 11 e r j u verjetno zgornji del wengenskih skladov (1889, 210).
Spričo ysega tega je nerazumljivo, da osem let pozneje T e l - l e r psevdoziijskih skladov okoli Vranskega ni prepoznal kot takih, ko pripadajo prav isti zoni kot enaki skladi pri Celju, marveč je imel skrilavce za velikotrnske, ploščate apnence pa za krške sklade (1897, 19). Šele na svoji geološki karti Celje—Radeče, ki jo je izdal leta 1907, jih je združil z onimi pri Celju in jih pravilno označil.
M o j s i s o v i c s omenja iz peščenih laporjev s primešanimi grohi s severnega vznožja Borovnika pri Zagorju amonita Hunga- rites sagorensis Mojs. (1882, 222, 223, 226). B i t t n e r je našel po- zneje prav tam v ploščatih lapornih apnencih, ki so kot preperina ležali že na drugotnem mestu, med številnimi okameninami amonite
Hungarites mojsisovicsi Mojs. in H. sagorensis Mojs. Skladi sami sicer niso nikjer razkriti, toda po B i t t n e r j e v e m mnenju nedvomno nastopajo na severnem pobočju Borovnika (1884, 470). Ploščati ap- nenci in peščene plasti s primešanimi grohi kažejo na psevdoziljske sklade, ki bi segali po teh najdbah sodeč še v buchensteinski ho- rizont. B i t t n e r sicer trdi, da psevdoziijskih skladov ni na se- vernem vznožju Borovnika, vendar je sam odkril enake ploščate iaporne apnence z amoniti, kakršne je bil zasledil v grušču na severnem pobočju Borovnika, tudi pri Rovah in Gamberku ob Kotredeščici (1. c., 477). Tu leže pod psevdoziljskimi skrilavci, pa ni dvoma, da spadajo k psevdoziljskimi skladom.
Psevdoziljski skladi prehajajo po osamelcih na obrobje Sor- skega polja. Severni pas, ki v posavskih gubah oklepa tuhinjsko sinklinalo in spremlja severno krilo trojanske antiklinale, se on- stran Mengeškega polja pokaže pri Sv. Križu na južnem koncu
13
tunjišikega gričevja, kjer nastopajo skrilavci, pa tudi temni apnenci.2 Psevdoziljski skladi tega pasu se nadaljujejo nato v Smledniškem hribu in v Brezovici pri Medvodah. Južni pas psevdoziljskih skladov, ki v posavskih gubah spremlja južno krilo trojanske antiklinale, v njih zahodnem delu pa obroblja laško sinklinalo, se nadaljuje proti zahodu v več krpah na Rašici ter na severnem pobočju Šmarne gore. Onstran Save ter Sore se pri vasi Soni pokaže širok pas teh skladov, ki imajo popolnoma isto smer kakor psevdoziljski skladi pri Sori. Zategadelj je povsem upravičena domneva glede skup- nega nadaljevanja obeh pasov na obrobju Sorskega polja.
Na obrobju Sorskega polja sestoje psevdoziljski skladi iz sivih do črnkastih glinastih skrilavcev, ki vsebujejo le malo sljude in se po K o s s m a t u prav po tem ločijo od karbonskih glinastih skri- lavcev (1905, 73). Med njimi so razen peščenih pol z drobci črnega kremenastega materiala vloženi apneni skrilavci, ki prehajajo na- vzgor v ploščate apnence z roženci.3 K o s s m a t loči ploščate apnence kot poseben horizont od psevdoziljskih skladov (1906, 265). Ker pa je zaradi pogostega menjavanja glinastih skrilavcev in ploščatih apnencev meja med obema deloma povsem nejasna, moremo imeti oba dela za enoten stratigrafski kompleks.
Po K o s s m a t u prehajajo glinasti skrilavci tako se menja- vajoč z apnenimi skrilavci in ploščatimi apnenci tudi v nižji ho- rizont (1913 a, 71). Pri Sv. Joštu je opazil K o s s m a t med psevdo- ziljskimi skladi zelenkaste pole s školjkaš t im lomom, ki kažejo na primes grohov (1910, 31, 32).
Zanimivo je, da je K o s s m a t prištel psevdoziljske sklade z obrobja Sorškega polja sprva k wengenskemu horizontu (1905, 74, 77, 78; 1906, 264, 265). Kmalu pa so se mu pojavili pomisleki glede starosti teh skladov. Bil je v dvomu, ali pripadajo ladinu ali še anizu, in to predvsem zavoljo tega, ker ni mogel porfirjev in grohov, ki se pojavljajo na vznožju Jelovice, zaslediti v psevdo- ziljskih skrilavcih, nastopajočih v bližini. Nadalje je videl težavo V tem, da tvorijo krov porfirjem in grohom debeloskladoviti ap- nenci in dolomiti, psevdoziljskim skrilavcem pa ploščati apnenci z
2 K i i h n e l o v a geološka karta, priložena njegovi razpravi (1933), ima pri Sv. Križu vrisano skupno označbo za s p o d n j o in srednjo triado. Ker ima K ii h n e 1 za psevdoziljske sklade naveden v legendi poseben znaik, ima kot srednjo triado v mislih samo školjkovite apnence. Zavoljo tega njegova označba ne ustreza dejanskim razmeram.
3 K o s s m a t jih je imenoval škofjeloške ploščate apnence, ki so pa iden- tični z vranskimi ploščatimi apnenci.
O NASTANKU iN POMENU PSEVDOZILJSRiH SKLADOV 195 roženci. Zato se je odločil, da uvrsti psevdoziljske siklade v zgornji del aniza, k čemur so ga nagnili tudi petrografsko podobni skrilavci in ploščati apnenci v Karavankah pri Tržiču, ki jih je imel T e l - l e r tedaj še za aniz ( K o s s m a t , 1907, 8, 9, 25; 1910, 32; cf.
T e l l e r , 1903, 8). Slednjič jim je ponovno prisodil wengensko starost, primerjajoč jih s psevdoziljskimi skrilavci v posavskih gubah in sklicujoč se na okamenine z vznožja Celjskega gradu.
Istočasno jih pa primerja tudi s skrilavci in ploščatimi apnenci pri Tržiču. Do prvotnega mnenj a so K o s m a t a pripravili f acielni prehodi glinastih skrilavcev v apnence, tako proti krovnim kakor talnini, in tufogene pole v skrilavem pasu vzhodno od Kamnika ter nahajališče felzitnega porfirja pri Vranji peči (1913 a, 71).
K vsemu temu pripominjam, da je ugotovil prof. D u h o v n i k , ki mi je petrografsko preiskal dva vzorca psevdoziljskega pešče- njaka s Šmarjctne gore,4 v obeh zrna osnove keratofirja in plagio- klazov. V enem je toliko drobcev magmatske kamenine (z značilno felzitsko strukturo), da ga moremo imenovati kar grohasti pešče- njak ali drobnik. S tem je končno dokazano, da spadajo psevdo- ziljski skladi tudi z obrobja Sorškega polja v isti horizont kakor oni v posavskih gubah.
Po K o s s m a t u so zastopani psevdoziljski skladi prav tako na šenturški gori. Tamkajšnje temne skrilave gline in laporne skrilavce, ki se menjavajo s peščenjaki, po večini grohastiimi tvor- bami in rastlinskimi ostanki, uvršča v zgornji horizont psevdozilj- skih skladov (1913 a, 71). Manjši kompleksi enakih skladov nasto- pajo še na Krvavcu. Toda od psevdoziljskih skrilavcev nekoliko drugačen razvoj teh sedimentov kaže, da predstavljajo samo nekak prehod od psevdoziljskih skladov v normalen razvoj wengenskih skladov. Nedaleč proti severu in severovzhodu nastopajo namreč v tem horizontu, kjer se izpod zgornjetriadnega krova pokažejo ekvivalentni sedimenti, že navadni wengenski skladi, kakršne po- znamo iz drugih krajev Južnih Alp.
K o s s m a t ima v svoji pregledni geološki karti (1 :350.000) iz leta 1913 vrisane psevdoziljske skrilavce razen tega v Selški do- lini ter v okolici Cerknega in Grahovega. Tudi še pozneje je trdil da se psevdoziljski skladi, ki so eden najbolj nenavadnih pojavov v vsej triadi, kakor sam pravi, raztezajo v dolgem pasu od Tolmina do Celja (1936, 143).
4 Tov. prof. D u h o v n i k u se za vse petrografske preiskave, ki mi jih Je izvršil, tudi na tem mestu najlepše zahvaljujem.
13*
V območju Selške doline nastopajo na prostoru, kjer naj bi po K o s s m a t u bili psevdoziljski skladi, močno pregneteni sericitni skrilavci, ki se vlečejo v ozkem pasu med kasijanskimi apnenci/
Sericitni skrilavec z desnega pobočja doline med Dolenjo vasjo in Selci, ki mi ga je prof. D u h o v n i k mikroskopsko preiskal, vse- buje sicer zrna plagioklazov, toda ta se po svojem sestavu ločijo od plagioklazov keratofirja in predstavljajo le zajetke v sericitnem skrilavcu.
V okolici Cerknega in Grahovega so namesto psevdoziljskih skladov zastopani prav taki apnenci, kakršni obdajajo prej omenjene sericitne skrilavce, in z njimi tesno zvezani amfiklinski skladi. Ves ta kompleks skladov sestoji torej iz dveh delov, apnenega in skri- lavo-peščenega. Spodnji del obstoji iz temnih, debeloskladovitih ali neskladovitih, mestoma tudi brečnih apnencev. Prehod v zgornji skrilavo-peščeni del tvorijo pole modro sivih gomoljastih apnencev, ki se menjavajo s črnimi, močno premečkanimi glinastimi skrilavci.
Slednji, med katere so vloženi kremenovi peščenjaki, predstavljajo nato glavno kamenino zgornjega dela, to je amfiiklinskih skladov.
Ponekod so v tem delu zastopane tudi iverasto drobljive skrilave gline ter pole konglomerata s prodniki apnenca in felzitnega por- firja. V prav zgornjem delu skrilavcev se ponovno pokažejo apneni vložki, ki predstavljajo prehod v sive dolomite z roženci. V manjši meri se pojavljajo med dolomiti tudi apnenci. Po fosilni favni, ki jo vsebujejo, pripadajo kasijanskemu horizontu, verjetno pa segajo še v rabeljskega ( K o s s m a t , 1910, 46—50, 55). W i n k l e r j u se zdijo amfiklinski skladi podobni fiišu (1936, 170, 171).
Ne glede na to, da so opisani skladi mlajši od psevdoziljskih, se tudi petrografsko precej ločijo od njih. Predvsem je značilno za ta baški facies, da so amfiklinski skladi navzdol v tesni zvezi s skladovitkni ali neskladovitimi apnenci, navzgor pa z dolomiti.
Prav v tem pa se razlikujejo od psevdoziljskih skladov. Razen tega se med amfiklinskimii skrilavci oz. peščenjaki pojavljajo kon- glomeratne pole, ki jih v psevdoziljskih ni. Prodniki keratofirja v teh konglomeratih pa dokazujejo, da so bili skladi odloženi na denudirani podlagi in že zato ne predstavljajo nadaljevanja psev- doziljskih skladov na tem ozemlju.
Amfiklinskih skladov ter temnih apnencev tedaj nikakor ne smemo prištevati k psevdoziljskim skladom, čeprav je K o s s m a t
5 Slednji so na njegovi geološki specialki Škof ja Loka—Idrija (1 : 75.000) označeni še kot dcvonski skladi.
IVAN RAKOVEC: O NASTANKU IN P O M E N U P S E V D O Z I L J S K I H S K L A D O V 197 slednje pojmoval v širšem obsegu, to je kot take, ki obsegajo ves ladin, in imel pri tem samo skrilavce in peščenjake v mislih/' V okolici Krope nastopajo psevdoziljski skladi, skrilavci in ploščati apnenci. Med skrilavci se pojavljajo grohasti peščenjaki, toda tudi v skrilavcih samih je prof. D u h o v n i k ugotovil še gro- hasto primes. Psevdoziljski skladi prehajajo navzgor v kasijanske skrilave gline. Ker so slednje prekrite s schlernskim dolomitom, predstavljajo le nižji del kasijanskega horizonta. Skrilave gline same niso značilne za amfiklinske sklade. Tudi krovnina in talnina skrilavih glin je drugačna, kot je pri amfiklinskih skladih v Baški dolini, in jih zato ne smemo istovetiti z njimi.
Skrilavce in peščenjake v Karavankah je imel K o s s m a t prvotno s T e l l e r j e m vred za zgornji del aniza, a jih je na
svoji pregledni geološki karti (1913) uvrstil med1 wengenske sklade.
Enake sklade na severni strani Karavaink je bil T e l l e r že prej prištel istemu horizontu (1910, 18). Oba sta jih imela za normalen razvoj wengena.
Psevdoziljski skladi so, kakor sledi iz zgoraj navedenega, ome- jeni pretežno na področje posavskih gub. Vendar ne zavzemajo vsega njihovega območja, marveč nastopajo samo v njih osrednjem in zahodnem delu. V vzhodnem in jugovzhodnem delu se namreč
razvoj istodobnih skladov že precej spremeni.
V vzhodnem delu posavskih gub slede nad anizom skoraj po- vsod wettersteinski apnenci ali schlernski dolomiti. Le ponekod, kakor na primer na Orlici, Bohoru, Rudnici, leže na školjkovitem apnencu temni ploščati pasoviti apnenci z roženci in peščeni laporni skrilavci, v katere so vložene pole grohastih peščenjakov (z mor- skimi okameninami). Ker slede nad njimi wettersteinski apnenci ali schlernski dolomiti, ki drugod zavzemajo ves ladin, predstav- ljajo ti skladi samo spodnji del ladina, to je buchensteinski hori- zont (D r e g e r , 1920,16—18).
Na jugovzhodu, a še v območju litijske antiklinale, zastopajo wengenski oddelek ladina tako imenovani krški skladi, to so plo- ščati apnenci, ki vsebujejo pogosto gomolje ali pole roženca. Po- nekod nastopajo med temi apnenci laporni skrilavci. Blizu Vidma je v' krških skladih ugotovljena pola pietre verde. Podoben razvoj
6 T a k o je imel t o r e j tudi W i n k 1 e r amfiklinske sklade iz okolice Tol- mina neupravičeno za psevdoziljske (1924, Taf. I). Enako je glede psevdoziljskih skrilavcev v Selški dolini netočna V e t t e r s o v a geološka karta Vzhodnih Alp, ki je za ta predel le posnetek K o s s m a t o v e geološke k a r t e iz 1. 1913 (cf. V e t t e r s , 1937, 153).
je tudi v severnem in severovzhodnm delu Gorjancev (H e - r i t s c h - S e i d 1, 1919,87—91).
Na vsem področju, kjer so zastopani psevdoziljski skladi, ni- mamo nikjer normalno razvitih wengenskih skladov. Slednji se po- javijo šele tedaj, ko izginejo psevdoziljski skladi. Zato je nesporno, da predstavljajo psevdoziljski skladi poseben facies wengenskega
oddelka. /
Kako naj si razlagamo nastanek posebnega faciesa v ladinu posavskih gub? Da so bili psevdoziljski skladi odloženi v morju, ni dvoma, saj dokazujejo to doslej v njih najdene okamenine iz različnih predelov tega področja, tako amonit Trachyceras jiilium
Mojs. in školjka Daonella lommeli Wissm. z vznožja Celjskega gradu, amonita Hungarites mojsisovicsi Mojs. in H. sagorensis Mojs.
ter školjke Daonella, Avicula, Pecten, Myophoria), polži (Euomphalus)
in brahiopodi (Rhynchonella) iz okolice Zagorja, morski ježek Cidaris
sp. pa iz okolice Izlak. Iz teh ostankov seveda še ne moremo skle- pati na globino takratnega morja ker ne vemo, ali so jih našli na prvotnem ali že na drugotnem mestu.7 V ta namen se moremo po- služiti samo sedimentov, in to ne le vsakega posameznega zase, marveč vsega psevdoziljskega kompleksa s talnino in krovnino vred, upoštevajoč pri tem seveda tudi vso bližnjo in daljno sose- ščino. S c u p i n je namreč na mnogih zgledih pokazal, da na pod- lagi litološke kakovosti ene same plasti m mogoče delati paleogeo- grafskih zaključkov (1940, 70).
Glineno blato, iz katerega so se razvili glinasti skrilavci, na- staja v različnih morskih globinah. Glede na to, da se skrilavci menjavajo s peščenjaki, ki so mestoma debelozrnati, pa ni več dvoma, da gre za sedimente plitvega morja, in to v nepreveliki oddaljenosti od obrežja. Tudi ploščati in skrilavi apnenci kažejo na bližino obrežja (S c u p i n , 1. c * 74).
Za natančnejšo predstavo tega plitvomorskega predela in s tem tudi za presojo takratnih sedimentacijskih razmer si moramo ogledati še istodobne sedimente, ki so bili odloženi na obrobnih predelih posavskih gub.,
Severno od posavskih gub imamo v območju Savinjskih Alp razvite v istem horizontu skoraj povsod koralne in diploporne apnence ter dolomite, le v obližju Ojstrice, na Veliki planini in v nekaterih manjših kompleksih nastopajo ploščati apnenci z roženci in skrilavo-lapornimi polarni s pietro verde ( T e l l e r , 1898 a,
T Nekateri med njimi kažejo vsekakor na plitvo obrežno morje.
IVAN RAKOVEC: O NASTANKU IN P O M E N U P S E V D O Z I L J S K I H S K L A D O V 199 62—65). Pri Ponikvi nastopajo v wengenskem oddelku ladina prav
tako ploščati apnenci in apneno-glineni skrilavci z roženci, mestoma pa tudi debelejše pole kremenastih skrilavcev.
Skrilavcem in peščenjakom na južnem vznožju Dobrovelj, kjer so prekriti z dachsteinskim apnencem, zaradi pomanjkanja značil- nih okamenin še ni mogoče zanesljivo določiti stratigrafske pozicije.
T e l l e r jih prišteva v rabeljski horizont in jih primerja s skrilavci in peščenjaki na Šenturški gori, ki jih ima tudi za rabeljske sklade (1898 b, 56, 57). Ker so skrilavci in peščenjaki z Dobrovelj konkor- dantno prekriti z dachsteinskim apnencem, je verjetno, da tam res pripadajo rabeljskemu horizontu.
Še severneje, to je v vzhodnih Karavankah, so nad anizom raz- viti mogočni skladi wettersteinskega apnenca. Samo ponekod so takoj nad školjkovitim apnencem zastopani še tankoplošcati glineni apnenci, nad katerimi šele slede grebenski (rudonosni) apnenci in dolomiti ( T e l l e r , 1898 b, 44—49).
Na južnem krilu litijske antiklinale nastopajo med Sevnico in Dolami skrilave gline, laporji in grohasti peščenjaki, ki nas močno spominjajo na istodobne sklade na Šenturški gori. Pri Dolah so zastopani temni ploščati apnenci in oolitni apnenci. V južnejših predelih, tako pri Št. Rupertu, Čatežu pod Zaplazom, Primskovem in Zgornji Slivnici severno od Šmarja prihajajo do površja apnenci z roženci in grohaste tvorbe. Apnenci se menjavajo z lapornimi skrilavci in peščenjaki. L i p o i d je vse te sklade prištel h kasi- janskemu horizontu (1858, 268). Glede na značilno školjko Daonella lommeli Wissm., ki jo je našel v teh skladih, in glede na grohe, ki med njimi nastopajo, imamo tu nedvomno wengenski horizont.
Ker pa je dobil na nekem drugem mestu v teh skladih tudi brahio- poda Koninckina leonhardi Wissm. in amonita Trachyceras aon Mün- ster, ta skladovni kompleks ne obsega samo wengenski oddelek ladina, marveč tudi še višje horizonte. Še južneje odtod se ta del srednje triade ne pokaže nikjer več na površju.
Na jugu Ljubljanskega barja je zastopan v wengenskem hori- zontu dolomit ( V e t t e r s , 1937, 157). K r a m e r ga ima za schlern- ski dolomit, s čimer se strinja, vsaj za nekatera področja, tudi K o s s m a t . Po K r a m e r j u nastopa ta dolomit, ki naj obsega razen srednje triade, tudi še del zgornje, prav tako na vzhodni strani Barja.8 Pri Lanišču in pri Gubnišču je odkril v dolomitu vložene pole lapornih skrilavcev in temnih ploščatih apnencev, ki
8 V e t t e r s je del dolomita na vzhodni strani Želimeljske doline uvrstil na svoji geološki karti Vzhodnih Alp v zgornjo triado.
jih ima za glavni dolomit (1905, 16, 17). Zdi se mi pa, da so vprav ti vložki značilni za wengenski oddelek, ki se v svojem tipičnem razvoju polagoma izgublja proti jugu, kjer ga nadomeščajo dolo- miti ali pa apnenci.
Onstran Ljubljanskega barja nastopajo v poljansko-vrhniških nizih apnenoglinene pole z roženci v spodnjem delu wengena, črni peščenjaki z dolomitnimi prodniki, tanke plošče apnenca, glineni laporji in dolomiti pa v zgornjem delu. Ponekod se začne ta serija z bazalnimi konglomerati. V istem horizontu idrijsko-žirovskega ozemlja nastopajo dolomiti z vloženimi grohastimi peščenjaki in laporji, ki vsebujejo rastlinske ostanke. Drugod se pokažejo na tem področju grohi in grohasti peščenjaki z vmesnimi polarni apnen- čevih konglomeratov. Mestoma so vloženi apnenci z roženci in apneni skrilavci. Vzhodno od Idrije nastopajo skainiški skladi, to so peščenjaki in skrilavci z rastlinskimi ostanki in z vmesnimi polarni konglomerata. Od Iderška proti Spodnjemu Zavratcu se pojavljajo peščenjaki z rastlinskimi ostanki in ploščati skrilavci, menjavajoči se z grohi in konglomerati ( K o s s m a t , 1910, 33 do 35).
Razvoj istodobnih skladov še dalje proti zahodu, v Julijskih Alpah, nam pokaže podobne razmere. Pri Bohinjski Beli nastopajo v zvezi z grohi in porfirji konglomerati, ki vsebujejo prodnike iz trogkofelskih skladov, kateri leže pod konglomerati ( K o s s m a t , 1913 b, 431; 1936, 143).9 V Zgornji Krmi vsebuje wengenski oddelek ladina ploščate apnence s polarni pietre verde in pisane apnenčeve konglomerate, nad katerimi leži še schlernski dolomit. Enake tvorbe je ugotovil T e l l e r na Mežakli in v zahodnih Karavankah (1910 a, 15, 16). V zahodnih Karavankah so v tem horizontu zastopani laporni skrilavci in peščenjaki, ki vsebujejo rastlinske ostanke.
Ti skladi se menjajo tu pa tam s ploščatimi apnenci in apnenimi skrilavci ( T e l l e r , 1903, 6, 7, 9).
Psevdoziljski ekvivalentni skladi na severu, vzhodu in jugu posavskih gub dokazujejo, da se je morje razprostiralo tudi tamkaj.
Edinole v območju Kranjske rebri se je takrat dvigal iznad morske gladine otok. To izpričujejo transgresija psevdoziljskih skladov na paleozojske skrilavce Kranjske rebri (cf. K o s s m a t , 1913 a, 72) in pa debelozrnati psevdoziljski peščenjaki z drobci paleozoj- skih skrilavcev v bližini tega predela. Sljudno-peščene tvorbe in konglomerati na obrobju Golt, ki segajo po T e l l e r j u iz aniza
9 K o s s mia t jih je 1913 prišteval še k zgornjemu anizu, 1936 pa k ladinu.
IVAN RAKOVEC: O N A S T A N K U IN P O M E N U P S E V D O Z I L J S K I H S K L A D O V 201 še v buchensteinski horizont (1898b, 42), kažejo prav tako na kopni predel. Zaradi neposredne bližine je bil verjetno ta združen z onim pri Kranjski rebri. V ostalem pa dokazujejo skladi na vsem obrobju posavskih gub, ki tvorijo prehod od psevdoziljskih v apnence in dolomite (tu so mišljeni tudi normalni wengenski skladi), da se je morsko dino sprva polagoma zniževalo in šele nato doseglo večje globine.
Za južnejše ozemlje, ki je na površju prekrito pretežno z mlajšimi triadnimi ter jurskimi in krednimi skladi, sicer nimamo podatkov, vemo pa, da je morje Tetide, ki je v srednji triadi segalo najdalj proti severozahodu (cf. K a h l e r , 1947, 75, 76), bilo proti jugu in jugovzhodu čedalje globlje.
Zahodno od posavskih gub nastopajoči istodobni sedimenti kažejo na plitvo obrežno morje in predstavljajo nadaljevanje pli- tvomorskega predela posavskih gub. V Loških hribih, idrijski oko- lici, Julijskih Alpah in v zahodnih Karavankah se tu pa tam po- javljajoče konglomeratne tvorbe in rastlinski ostanki'v nekaterih peščenjakih pa pričajo, da so bili ponekod na tem ozemlju celo kopni predeli. Razen tega kaže na kopno ozemlje v porečju zgornje Idrijce tudi transgresija kasijanskih apnencev z bazalnimi konglo- merati na mendolske dolomite ( K o s s m a t , 1910, 40). Pešče- njaki z regeneriranimi grohi in porfirnimi prodniki v spodnjem rabeljskem horizontu na ozemlju zgornje Idrijce in Tribuše prav tako zgovorno pričajo, da je bilo za časa wengena nekje v bližini kopno ( K o s s m a t , 1. c., 42, 43). Porfirni prodniki v konglome- ratih, ki se pojavljajo med amfiklinskimi skladi, kažejo na denu- dacijo površja že pred sedimentaci j o amfiklinskih skladov (1. c.r 48). Končno navaja K o s s m a t kot dokaz za takratne kopne pre- dele precejšnjo debelino bauxita pri Vrhniki in Borovnici, ki loči rabeljske sklade od ladinskih (1936, 143).
Kopno je bilo v wengenu le delno preplavljeno, tako na primer na ozemlju poljansko-vrhniških nizov. Na idrijskem ozemlju so bili kopni predeli večkrat samo začasno preplavljeni, kot nam do- kazujejo konglomeratne pole, ki se menjavajo z wengenskimi skri- lavci in peščenjaki. Transgresija kasijanskih in celo rabeljskih skladov na mendolske dolomite govori za to, da je ostalo ozemlje, ki pripada danes porečju Idrijce, kopno v vsej wengenski, ponekod pa še celo v kasijanski dobi. Po W i n k l e r j u so bili kopni pre- deli preplavljeni s severne strani (1924, 44, 45).
Za okolico Kranjske rebri imamo v psevdoziljskih peščenjakih, ki vsebujejo precejšnje drobce paleozojskih skrilavcev prav tako
n e s p o r e n dokaz, da se je tamkaj še v wengenu razprostiralo kopno.
Glede na vse to ni dvoma, da je prihajal na področje današnjih posavskih gub naplavljeni material od zahodne strani. K o s s m a t je domneval (in po njem tudi W i n k l e r ter V e t t e r s ) , da so bili paleozojski skladi na južni strani Jelovice in Savinjskih Alp bržkone v wengenski (erupcijski) dobi dvignjeni in tako iz-' postavljeni denudaciji. Na ta način razgaljeni naj bi nudili) material za tvorbo takrat nastajajočih skrilavcev.10 V prilog temu naj bi predvsem govorilo dejstvo, da debelina psevdoziljskih skladov proti severu narašča, v Savinjskih Alpah pa zopet močno pojema ( K o s s m a t , 1913 a, 72). V zahodnem delu posavskih gub nasto- pajoči debelozrnati peščenjaki, kakor že rečeno, nedvomno kažejo na to. Vendar zgoraj omenjeni kopni predeli glede na razmeroma majhen obseg nikakor niso mogli nuditi dovolj materiala za sedi- mentaci jo psevdoziljskih skladov. Razen tega kažejo glinasti skri- lavci, da je bil material prinesen iz večje daljave.
Iz večje daljave n a p l a v l j e n i material izhaja torej iz Julijskih Alp, predvsem pa iz zahodnih Karavank in Karnijskih Alp, kjer so bili paleozojski in mlajši skladi razgaljeni v mnogo večjem obsegu kakor na južnem vznožju Julijskih in Savinjskih Alp.
Zadovoljiv odgovor na vprašanje, na katerem prostoru v ob- močju današnjih posavskih gub so bili odloženi psevdoziljski skladi, nam more dati le tektonska zgradba posavskih gub. Z njo so se bavili večinoma vsi geologi, ki so tod raziskovali, a najizčrpneje se je z njo ukvarjal W i n k l e r (1924, 202—216). Največjo te- žavo pri razjasnitvi tektonske zgradbe so mu povzročali prav psev- doziljski skladi, in to s tem, da nastopajo v dveh po dislokacijah ločenih pasovih in da je vmes razvita vsa triadna serija skladov brez kakršnekoli vrzeli. W i n k l e r skuša zapleteno tektoniko sever- nih posavskih gub razložiti z narivom trojanske antiklinale proti severu na psevdoziljsko zono, ki se je razprostirala med Savinj- skimi Alpami in njihovim vzhodnim podaljškom ter posavskimi gubami. Današnji južni pas psevdoziljskih skladov predstavlja po njegovem mnenju tektonsko okno. Na W i n k 1 e r j e v i h she- matičnih skicah, ki naj pojasnjujejo interpretacijo tekonske zgradbe v severnem delu posavskih gub, je sedimentaci j ski prostor psev- doziljskih skladov predočen samo na severni strani posavskih gub.
10 Po Kossmatu izhaja za psevdoziljske sklade značilni pöleozojski habitus prav od teh skrilavcev (1936, 143).
IVAN RAKOVEC: O N A S T A N K U IN P O M E N U P S E V D O Z I L J S K I H S K L A D O V
203 Kakor je W i n k l e r j e v a razlaga na prvi pogled zadovo- ljiva, je vendar ne moremo spraviti v sklad z dejstvom, da nasto- pajo psevdoziljski skladi v zahodnem delu posavskih gub v povsem normalnem kontaktu z ostalimi skladi in da se v takem položaju pojavijo celo na severnem krilu litijske antiklinale. W i n k l e r je to tudi sam opazil, ni pa temu pripisal posebne važnosti. S tem da pojasnjuje ta pojav le kot nekak prehod med obema faciesoma, normalnim wengenskim in psevdoziljskimi, je postavil samo nov, še težji problem, ki ga pa sam ni rešil.
W i n k l e r j e v a razlaga bi mogla obveljati samo v primeru, da poteka nekje zahodno od Motnika prečni prelom, ki naj loči narivni predel trojanske antiklinale od nepremaknjenega. O kakem takem prelomu na tem področju pa ni sledu. Nasprotno, karbonsko jedro trojanske antiklinale se vleče vseskozi v alpski smeri in ne kaže v zahodnem delu nobenega odklona proti jugu, ki naj bi segal 15—20 km daleč. Nadalje leže nepremaknjeni psevdoziljski skladi pri Vežnici na severnem krilu litijske antiklinale na istem meridianu kot nesporni nariv triadnega školjkovitega apenca na psevdoziljske sklade vzhodno od Motnika.
Vse to kaže, da karbon trojanske antiklinale ni bil narinjen proti severu, marveč da se nahaja še na prvotnem mestu. Pač pa imamo dokaze, da so kompleksi triadnih apnencev in dolomitov zdrknili po spolzki karbonski ali mestoma tudi werfenski podlagi proti severu na psevdoziljske sklade. To dokazujejo prvič nešteti primeri, ki jih omenja tudi W i n k l e r , namreč da leže grude školjkovitega apnenca daleč od prvotne podlage neposredno na psevdoziijskih skladih. Drugič pa potrjujejo mojo domnevo v še večji meri grude školjkovitega apnenca, ki so sicer tudi zdrknile proti severu, toda obležale še na karbonu. Da gre tu res samo za narive triadnih skladov čez karbonske ali werfenske plasti, nam kažejo tipični narivni robovi na severnem pobočju Mrzlice in Gozd- nika, kjer je prišla celo zgornja triada v stik s karbonsko podlago.
Podobni narivi triadnih apnencev in dolomitov pa so bili na južnem krilu trojanske antiklinale usmerjeni proti jugu (take pri- mere z značilnimi narivnimi robovi na južni strani grud imamo prav tako tu) in na ta način vsaj delno prekrili psevdoziljske sklade.
Bržkone so bile triadne grude narinjene tako proti severu ka- kor proti jugu po glavnem gubanju, ko so z oblikovanjem antiklinal
postale zdrsne ploskve dovolj strme in ko je bil triadni pokrov trojanske antiklinale že toliko denudiran, da so ostali posamezni denudaci j ski ostanki brez vsakršne opore.
Spričo vsega tega psevdoziljski skladi južnega pasu ne pred- stavljajo tektonskega okna, marveč leže na svojem prvotnem me- stu in so po karbonskem jedru trojanske antiklinale popolnoma ločeni od severnega pasu. Šele na ta način moremo z lahkoto po- jasniti zvezo med južnim pasom psevdoziljskih skladov v vzhod- nem delu posavskih gub in avtohtono ležečimi enakimi skladi v zahodnem delu, kjer obdajajo laško sinklinalo na vseh straneh.
Potemtakem je nedvomno, da sta bila dva ločena sedimenta- cijska prostora, na katerih so bili odloženi psevdoziljski skladi. Se- verni se je razprostiral na severni strani posavskih gub ali, bolje rečeno, trojanske antiklinale. Iz avtohtone lege psevdoziljskih skla- dov v zahodnem delu posavskih' gub moremo sklepati, da se ta prostor približno vjema z območjem tuhinjske sinklinale. Južni se- dimentacijski prostor pa je ležal v območju današnje laške sin- klinale.
Na podlagi vsega tega moremo reči, da sta se raztezala v wen- genu na področju posavskih gub dva podmorska hrbta, ki sta se šele v njih vzhodnem delu pričenjala dvigati iz morskih globin.
Posebno prepričevalno je glede tega dejstvo, da zavzemajo zgornje- triadni apnenci in dolomiti, ki so bili odloženi nad psevdoziljskimi skladi, precej manjšo debelino kakor drugje ( K o s s m a t , 1913. a, 80). Hrbta sta se bržkone nekje na zahodu združila. Združitev obeh psevdoziljskih pasov v bližini Medvod izvira iz poznejše dobe in je produkt mlajših orogenetskih procesov. Enotni hrbet, ki se je nadaljeval proti zahodu in se tam na več mestih pokazal iznad morske gladine, je segal čez današnje severne Julijske Alpe in zahodne Karavanke.
Treba je še odgovoriti na vprašanje, kdaj sta v območju po- savskih gub nastala opisana podmorska hrbta. Pri tem nas še posebej zanima, ali moremo iz poteka sediimentacije v anizu tudi za ta del slovenskega ozemlja dognati podobna premikanja tal, ka- kršna so bila v zahodnem delu, to se pravi v okolici Idrije, v Julij- skih Alpah in zahodnih Karavankah (cf. R a k o v e c , 1946, 145, 146).
Na zahodu imamo v Loških hribih pretežno mendolski dolomit, kakršen je zastopan tudi v idrijski okolici. V bližini Crngroba posta- nejo dolomiti v najvišjem delu, to je v bližini psevdoziljskih skrilav- cev nekoliko kremenasti ter vsebujejo rožence ( K o s s m a t , 1910, 31). Mendolski dolomit prevladuje tudi v Polhograjskih dolomitih (po katerem je ta gorska skupina dobila ime) in v zahodnem delu po- savskih gub. Sicer so v posavskih gubah razen dolomitov zastopani
O NASTANKU IN POMF.NU P S E V D O Z I L J S K I H S K L A D O V 205 se apnenci. Tako nastopajo okoli Rimskih toplic dolomiti, pa tudi skladoviti apnenci, ki vsebujejo pogosto leče roženca. Z apnenci se menjavajo tankoplosčati laporji ( T e l l e r , 1895, 310). Pri Jur- kloštru, na Bohoru in Rudnici zastopajo spodnji del aniza debelo- skladoviti apnenci, zgornji del pa predstavljajo glineni ploščati
apnenci, katerih plasti so komaj nekaj centimetrov debele in imajo na površju nejasne odebeline in gomoljaste tvorbe, ki izvirajo po D r e g e r j u deloma od briozoov in koral. Ponekod so v zgornjem delu zastopani tudi črni skrilavci z roženci (D r e g e r , 1920, 13, 14).
V južnovzhodnem delu posavskih gub nastopajo v glavnem apnenci in dolomiti. Pri Boštanju, Rajhenburgu in Krškem se na- hajajo predvsem dolomiti ( H e r i t s c h - S e i d l , 1919, 84—85).
V območju Savinjskih Alp so zastopani školjkoviti apnenci in mendolski dolomiti. Apnenci so razviti predvsem na obrobju Golt.
Nald njimi leže peščeni in konglomeratni skladi, ki pripadajo zgor- njemu anizu, deloma pa spadajo že med buchensteinske sklade.
Ploščati apnenci in apneni skrilavci nastopajo v večjem obsegu v okolici Šoštanja. Okoli Solčave so zastopani diploporni apnenci, ki pripadajo bržkone že zgornjemu anizu. Apnenci nastopajo tudi na severnem pobočju Dobrovelj, pri Ponikvi in pri Veliki Pirešici.
Dolomiti so zastopani v različnih nivojih, lokalno pa zavzemajo ves aniz, na primer na južnem pobočju Savinjskih Alp, v območju Rogača, Menine in Dobrovelj. Na severnem vznožju Dobrovelj in v porečju spodnje Pake leži dolomit, kjer je precej bituminozen, nad apneno-lapornimi skladi.
Drugje se dolomiti in apnenci menjavajo med seboj. V zgor- njem delu Kamniške Bistrice in na Kranjski rebri prevladujejo do- lomiti ( T e l l e r , 1898a, 58—62; 1898b, 41, 42, 43).
Severno od Savinjskih Alp in njihovega vzhodnega podaljška, to je v vzhodnih Karavankah, prevladujejo v spodnjem delu aniza debeloskladoviti dolomiti in doloratoli apnenci, v zgornjem delu pa tankoplosčati apnenci z roženci in z gomolj astimi tvorbami na po- vršju. Na Kozjaku in Stenici obsegajo dolomiti ponekod ves aniz, ponekod samo njegov zgornji del. Na nekaterih mestih, kakor na primer severno od Dobrne, pa so prav v zgornjem delu razviti apnenci ( T e l l e r , 1898 b, 41, 44).
Na južni strani posavskih gub nastopajo na zahodu pretežno mendolski dolomiti, v srednjem delu, to je južno od Dol in na južni strani Jatne, školjkoviti apnenci,, dalje proti vzhodu pa zopet men- dolski dolomiti.
V Gorjancih so zastopani v anizu na splošno apnenci in dolo- miti ( H e r i t s c h - S e i d l , 1919, 85—87). V severovzhodnem delu Gorj ancev leže nad werfenskimi skladi apnenci, ki so nekoliko laporni in peščeni, nad njimi slede apnenci in nad temi skladoviti dolomiti ( T o r n q u i s t , 1918,57,58).
V vzhodnem delu slovenskega ozemlja in še posebej v območju posavskih gub, če izvzamemo malenkostno ozemlje okoli GoltT torej ni mogoče ugotoviti takih premikanj tal, kakršna so se pričela v idrijski okolici, Julijskih Alpah in zahodnih Karavankah že v anizu in ki jih imamo lahko za predhodni znak v ladinu sledečih vulkanskih erupcij.
Glede na to, da so bili psevdoziljski skladi po večini odloženi na mendolskem dolomitu ali školjkovitem apnencu, ki sta nastala v globljem morju, moremo tedaj reči, da se je morsko dno v ob- močju posavskih gub dvignilo šele v ladinu, in sicer v začetku se- dimentaci e psevdozilj skih skladov..
Kakšno je bilo premikanje morskega dna v wengenskem od- delku ladina in kako je potekalo, moremo do neke mere razbrati iz pogostega menjavanja različnih sedimentov. Kakor že omenjeno, prehajajo glinasti skrilavci pogosto v kremenove peščenjake, me- njajo se pa tudi z apnenimi skrilavci in ploščatimi apnenci.
Nastane vprašanje, ali kaže tako menjavanje različnih skladov na premikanja kopnega, odkoder so vode prinašale material v morje, ali na premikanja morske gladine ali na premikanja mor- skega dna. Premikanja kopnega prav gotovo niso mogla povzročiti, da bi se z obrobja v morje prineseni material v kratkih presledkih tudi petrografsko menjaval in s tem povzročil sediimentacijo menja- jočih se plasti gline, iz katere so se sčasoma razvili glinasti skri- lavci, kremenovega peska oz. peščenjakov in apnenega blata oz.
apnencev, posebno še ker ni bilo to menjavanje na vseh mestih enako. Menjajoči se sedimentaciji je morala biti vzrok edinole raz- lična morska globina. Pri tem pa ne smemo računati z oscilacijo morske gladine, ki se tudi ni mogla tolikokrat in v tako kratkih časovnih presledkih menjavati. Nekateri skušajo nastanek plošča- tih apnencev razložiti s plimovanjem morja (cf. S c u p i n , 1940, 74), kar v našem primeru zaradi različne debeline apnencev nikakor ne pride v poštev. Zato so pravi vzrok taki sedimentaciji tu le pre- mikanj a morskega dna.
Pripomniti pa je treba, da premikanja kopnega zahodno od posavskih gub gotovo niso bila brez vpliva na potek sedimentacije na področju posavskih gub. Na premikanja kopnih tal zahodno od
IVAN RAKOVEC: O NASTANKU IN P O M E N U P S E V D O Z I L J S K I H S K L A D O V 207 posavskih gub kažejo plasti skrilavcev, menjavajoče se s peščenjaki, ki vsebujejo rastlinske ostanke, in s konglomerati. Velike facielne razlike na razmeroma majhnem prostoru in močno menjavanje stratigrafskih vrzeli so po K o s s m a t u dokaz za orogenetska premikanja. S tem je odkril najstarejšo dotlej še neznano fazo alpid- skih gub an j, ki jo je imenoval ladinsko ali predkarnijsko orogenezo, prav na našem ozemlju (1936, 143).
Menjavanje glinastih skrilavcev s kremenovimi peščenjaki ali z apnenimi skrilavci v posavskih gubah ni bilo enakomerno in ni bilo vezano na neke horizonte v psevdoziljskem kompleksu ter se tudi ne da ugotoviti na vseh mestih, kjer nastopajo psevdoziljski skladi. Spričo tega moremo reči, da je b l o premikanje v glavnem valujoče, ki se je pojavilo zdaj na tem, zdaj na onem mestu, tu preje, tam pozneje. Taka premikanja pa so bila v zvezi, o tem ni sedaj nobenega dvoma več, s takrat se ponavljajočimi vulkanskimi izbruhi, o katerih vemo, da so se sukcesivno vrstili (cs. R a k o v e c ,
1946, 148, 155, 157, 160, 162), in to verjetno na raznih mestih v raz- ličnem času.
V našem primeru nam to zvezo najlepše dokazujejo peščeni grohi in celo eruptivne kamenine, ki tu pa tam nastopajo med psevdoziljskimi skladi. Pa tudi ostali peščenjaki vsebujejo sami sicer malenkostno, vendar še določljivo primes vulkanskih grohov.
Prof. D u h o v n i k mi je preiskal več vzorcev peščenjaka iz psev- doziljskih skladov. V vseh vzorcih (s Šmarjetne gore pri Kranju, iz Kračjeka severovzhodno od Duplice, iz Govc ter Brezna pri Hudi jami) je našel zrna osnove keratofirja in plagioklazov. V skrilavcih pa zaradi fine zrnatosti ni mogel zaslediti take primesi.
V zvezi s tem naj še omenim, da so z novejšimi raziskovanji v vzhodnem delu Slovenije ugotovljene tudi tu večje vulkanske erupcije. Moje delo o triadnem vulkanizmu je dalo pobudo za nove petrografske preiskave naših vulkanskih kamenin. Že dosedanje ugotovitve petrografskih raziskav so pokazale, da moramo računati s triadnimi izbruhi keratofirske lave in njenih grohov še precej dalje proti vzhodu, kakor se je sprva domnevalo. Tako je G e r - m o v š e k dokazal, da pripadajo vulkaniti pri Veliki Pirešici v ce- loti kremenovim keratofirjem (1949, 60, 61, 63), medtem ko jih je T e l l e r imel še za andezite (1898b, 43, 44, 160). Med keratofirji je našel G e r m o v š e k take z drobnozrnato strukturo, ki so bili skrepeneli tik pod takratnim površjem, in take s felzitsko osnovo, ki so bili prodrli na zemeljsko površje. Razen tega je zasledil tudi grohe (1949, 64). G e r m o v š e k je pripisal vulkanitu pri Veliki
Pirešici po pravici višjo starost kot T e l l e r (1. c., 64). Zdi se mi pa, da je treba nastanek keratofirja staviti v še starejšo dobo, kot jo je G e r m o v š e k , in to iz naslledhjih razlogov. T e l l e r ugo- tavlja, da leže na tem keratofirju kot denudacijski ostanki grude školjkovitega in zgornjetriaidnega apnenca (1898 b, 43—44, 160).
Ker gre v tem primeru ne samo za magmatsko kamenino, ki je skrepenela tik pod zemeljskim površjem, marveč tudi za prave pre- domine, ki so predrle takratno površje, moremo reči, da je del magme skrepenel pod razmeroma tankim pokrovom školjkovitega apnenca, del magme oz. lave pa predrl ta pokrov. Da bi bila mag- matska kamenina prekrita ob času nastanka s pokrovom cele sred- nje in zgornje triade, ni verjetno. Zgornjetriadni apnenci so potem- takem vsekakor mlajši od vdora magme pa tudi od lavinega izbruha.
Še tehtnejši razlog, ki govori za triadno starost keratofirja, so grohi.
Grohaste tvorbe pa so pri nas v vsem mezozoiku zastopane edinole v wengenskem oddelku ladina.
Manjša sporadična nahajališča keratofirja so bila sicer že prej znana v tem delu Slovenije (Sv. Martin pri Veliki Pirešici, Črnolica južno od Grobelnega, Šmihel pri Laškem), njih starost pa še ni bila dognana. Kot najverjetnejša se jim je pripisovala terciarna starost ( D o l a r , 1942, 430). Glede na enak kemizem predornin in glede na vse dosedanje ugotovitve pa moremo tudi za te trditi, da spa- dajo v wengensko dobo.
Na tesno zvezo med psevdozilj skimi skladi in triadnim vulka- nizmom ne kažejo samo grohaste tvorbe v psevdoziljskih sklaidih in premikanja tal, na katerih so ti skladi nastajali, marveč se tudi obseg področja, kjer nastopajo psevdoziljski skladi, prav lepo sklada z ozemljem, na katerem so se uveljavljali takratni vulkanski procesi.
Končno govori v ta prilog še dejstvo, da sta se podmorska hrbta po zaključku vulkanske dobe, to je na koncu wengena, pogreznila v večje morske globine. Nad psevdoziljskimi skladi leže namreč wettersteinski apnenci, ki so v zahodnem delu posavskih gub raz- viti vzhodno od Kamnika ter zahodno in južno od moravske oz.
laške sinklinale. Od tu se vlečejo na severnem krilu litijske atikli- nale v širokem pasu proti vzhodu (K ü h n e 1, 1933, 66). V vzhod- nem delu posavskih gub obsegajo wettersteinski apnenci, kakor že zgoraj omenjeno, ves Iadin. Glede na to, da zavzemajo nad psev- doziljskimi skladi ležeči zgornjetriadni apnenci in dolomiti precej manjšo debelino kakor drugje, so se s sedimentacijzo najmlajših
O NASTANKU IN P O M E N U P S E V D O Z I L J S K I H S K L A D O V 209 triadih skladov višinske razlike nekdanjih podmorskih hrbtov po- polnoma zabrisale.
Ker so bila premikanja na področju posavskih gub v zvezi z vulkanskimi procesi, ni dvoma, da so pri teh nastajali tudi prelomi, skozi katere so prihajale na površje keratofirske lave ter njihovi grohi. Zato so bila vsa ta premikanja tudi v območju posavskih gub orogenetskega značaja. Prva faza alpinskih gubanj, ki se je odigravala na ozemlju posavskih gub v wengenski, zahodno od njih pa še v kasijanski dobi, je razen vulkanizma druga glavna značil- nost naših krajev v razdobju srednje triade.
Literatura
B i t t n e r , A., Die Tertiär-Ablagerungen von Trifail und Sagor. Jahrb.
Geol. R. A. Wien 1884.
D o l a r , L., Triadne magmatske kamnine v Sloveniji. Razpr. mat.-prirod.
razr. S A Z U v Ljubljani, 2, 1942.
D r e g e r , J., Erläuterungen zur Geologischen Karte Rohitsch und Dra- chenburg. Wien 1920.
G e r m o v š e k , C., Kremenov keratofir pri Veliki Pirešici. Ljubljana 1949 {diplomsko delo v rokopisu).
H e r i t s e h , F. — S e i d l , F., Das Erdbeben vor. Rann an der Save vom 29. Jänner 1917. Mitt. Erdbeben-Kommision, N. F., N t . 55, Wien 1919.
H ö f e r , H., Skizze der geologisch-bergmännischen Verhältnisse von Hrast- nigg—Sagor. Verh. Geol. R. A., Wien 1868.
K a h l e r , F., Die Oberkarbon-Permschichten der Karnischen Alpen und ihre Beziehungen zu Südosteuropa und Asien. Carinthia II, 136, 1947.
K o s s m a t , F., Über die tektonische Stellung der Laibacher Ebene. Verh.
Geol. R. A. Wien 1905.
K o s s m a t , F., Das Gebiet zwischen dem Karst und dem Zuge der Juli- schen Alpen. Jahrb. Geol. R. A. Wien 56, 1906.
K o s s m a t , F., Geologie des Wocheiner Tunnels und der südlichen An- schlusslinie. Denkschr. Akad. Wiss. Wien, Math.-nat. Kl. 82, 1907.
K o s s m a t , F., Erläuterungen zur Geologischem Karte Bischoflack und Idria. Wien 1910.
K o s s m a t , F., Die adriatische Umrandung der alpinen Faltenregion.
Mitt. Geol. Ges. Wien VI, 1913 (a).
K o s s m a t , F., Reisebericht aus dem Triglavgebiet in Krain. Verh. Geol.
R. A. Wien 1913 (b).
K o s s Sa a t , F., Paläogeographie und Tektonik. Berlin 1936.
K r a m e r , E., Das Laibacher Moor. Laibach 1905.
K ü h n e 1, W., Z u r Stratigraphie und Tektonik der Tertiärmulden bei Kam- nik (Stein) in Krain. Prirod, razpr. 2, 1933.
L i p o i d , M. V., Bericht über die geologische A u f n a h m e in Unter-Krain ire Jahre 1857. Jahrb. Geol. R. A. Wien 9, 1858.
13
M o j s i s o v i c s, E. v., Die Cephalopoden der mediterranen Triasprovinz.
Abh. Geol. R. A. Wien X, 1882.
M o r 1 o t , A. v., Einige Bemerkungen über die geologischen Verhältnisse von Untersteier. Zweiter Bericht des geogn.-montan. Ver. f. Steiermark 1853.
R a k o v e c , I., Triadni vulkanizem na Slovenskem. Geografski vestnik XVIII, 1946.
S c u p i n , H., Palaeogeographie. Grundfragen und Forschung. Stuttgart 1940.
S t u r , D., Geologie d e t Steiermark. Graz 1871.
T e l l e r , F., Ein neuer Fundort triadischer Cephalopoden in Südsteiermark.
Verh. Geol. R. A. Wien 1885.
T e l l e r , F., Daonella Lommeli in den Pseudo-Gailthalerschiefern von Cilli. Verh. Geol. R. A. Wien 1889.
T e l l e r , F., Geologische Mitteilungen aus der Umgebung von Römerbad in Südsteiermark. Verh. Geol. R. A. Wien 1895.
T e l l e r , F., Jahresbericht des Direktors. Verh. Geol. R. A. Wien 1897.
T e l l e r , F., Erläuterungen zur Geologischen Karte Eisenkappel und Kaa- ker. Wien 1898(a).
T e l l e r , F., Erläuterungen zur Geologischen Karte Prassberg a. d.. Sann.
Wien 1898(b).
T e l l e r , F., Exkursion in das Feistritztal bei Neumarktl in Oberkrain.
Führer f. d. geol. Exkursionen in Oesterreich, IX. intern. Geol. Kongress, Wien 1903.
T e l l e r , F., Jahresbericht des Direktors f ü r 1909. Verh. Geol. R. A.
Wien 1910(a).
T e l l e r , F., Geologie des Karawankentunnels. Denkschr. Akad. Wiss.
Wien, Math. — nat. Kl. 82, 1910 (b).
T o r n q u i s t , A., Das Erdbeben von Rann an der Save vom 29. Jänner 1917. Mitt. Erdb.-Kommission, N. F. 52, Wien 1918.
V e t t e r s , H., Erläuterungen zur Geologischen Karte von Österreich und seinen Nachbargebieten. W i e n 1937.
W i n k 1 e r , A., Über den Bau der östlichen Südalpen. Mitt. Geol. Ges.
Wien XVI, 1924.
W i n k l e r — H e r m a d e n , A., Neuere Forschungsergebnisse über Schicht- folge und Bau der östlichen Südalpen. Geol. Rundschau XXVII, 1936.
Z o 11 i k o f e r , T h. v., Die geologischen Verhältnisse von Unter-Steier- mark. Jahrb. Geol. R. A. Wien 10, 1859.
Pseudoziljan Strata in Slovenia ( N W Yugoslavia) (Summary)
T h e Pseudoziljan Strata (Teller's »Pseudogailtaler Schichten") which are to be found in Slovenia in the Sava folds-region, in the hills of Škofja Loka, and on the foot of Jelovica represent a special facies of the Wengen series of Triassic age. T h e y consist of alternating clayslates and quartz-sandstones in their lower part. For the clayslates, predominating in that part, paleozoic habitus is cha- racteristic. In the upper part the strata consist of flat limestones. In many places flat and slate limestones appear among clayslates. For that reason it is impossible
IVAN RAKOVEC: O NASTANKU IN P O M E N U P S E V D O Z I L J S K I H S K L A D O V 211
to distinguish flat limestones as a separate horizon from the other Pseudoziljan strata.
In Pseudoziljan s t r a t a there are in several places layers of tuffs and even quartz keratophyres. But in the quartz-sandstones themselves grains of kerato- phyre and plagioclase grains have been discovered t o o by microscopic analysis.
Amphicline (Cassian) strata near Cerkno and Grahovo in the Bača R. Valley may not be considered as Pseudoziljan strata — as they ате considered by some geologists — because they are younger and petrographically rather different from them. In the Valley of Selca there are paleozoic sericite schists instead of Pseudoziljan strata, as marked on some geologic maps.
T h e Pseudoziljan strata are limited only to their central and western part of the Sava folds-region. Judging from t h e fossils h i t h e r t o found the strata were deposited in the sea. A s to the alternating clayslates and quartz-sandstones which are coarse-grained here and there and contain fragments of paleozoic clayslates we ean admitt the Pseudoziljan strata have been deposited in shal- low sea not very far from the shore. Judging from the limestones and dolomites which appear mostly in the north, east and south of the Sava folds-region the sea was rather deep. Only in t h e area of Kranjska reber and island was sticking out of t h e sea level, the proof thereof being transgression of Pseudoziljan strata on paleozoic slates there, and the coarse-grained Pseudoziljan sandstones containing fragments of paleozoic schists in the neighbourhood of that region.
Yet the sediments of the same age west of the Sarva folds-region indicate the- re was a shallow coastal sea. There were, however, continental regions in many places as well, as there are conglomerates and sandstones with remains' of plants in the area of Polj an e^ Vrhnika, in the surroundings of Idria, in t h e Ju- lian Alps, and in t h e Western Karawanken, A n o t h e r proof thereof is t h e trans- gression of cassian strata with basal conglomerates on anisian dolomites in the Idrijca basin, and sandstones with regenerated tuffs and porphyry pebbles in the lower horizon of Rabelj in the area of the upper Idrijca and Tribuša. Por- phyry pebbles in conglomerates, appearing between amphicline strata, indicate the denudation of the surface previous to cassian series. T h e s e continental re- gions were overflooded partly in wegen and partly in cassian periods,
T h u s in the wegen period the material was being brought into- the area of the present Sava folds-region mostly from the west. Kossmat's opinion was the Pseudoziljan strata in the southern part of Jelovica and the Savin)» Alps had been most probably lifted and thus exposed to denudation. Denudated in that way they may have yielded material for the formation of t h e then originating slates. It is true that the coarse-grained sandstones of t h e western part of the Sava folds-region indicate that Kossmat might have been right, yet as t o their small extent the continental regions could n o t possibly have yielded sufficient material for the sedimentation of Pseudoziljan strata. Besides, the clayslates indicate that the material has been brought from a greater distance, probably from the Julian Alps and Western Karawanken, and perhaps from the Carnic Alps where palaeozoic and younger strata had been denudated to a much greater extent than those on the southern foot of the Julian and t h e Savinja Alps.
T h e answer to the question in which part of the area of the present Sava folds-region Pseudoziljan s t r a t a were deposited can be given only by t h e tectonic structure of the Sava folds-region. Pseudoziljan strata are found there in t w o zones separated by dislocations; between them the whole triassic series of strata
M*
has been developed without any gap. Winkler tries to explain this complicated situation by the overthrust of the anticline of T r o j a n e northwards over the pseudoziljan zone. In his opinion the present southern zone of Pseudoziljan strata represents a tectonic window. This explanation cannot agree with t h e fact the Pseudoziljan s t r a t a are in normal contact with the other strata in the western p a r t af the Sava folds-region, and that they appear in such a position even on the northern wing of the anticline of Litija. Winkler himself had noticed it, yet without considering it to be of any special importance. His explanation could be held up only in the case that somewhere west of Motnik there has been a transversal fault separating the region of the overthrust of the anticline of Tro- jane from the nori-dislocated one. Yet there is no trace of such a fault. O n the contrary, the carboniferous core of the anticline of Trojane stretches entirely in the same direction, and in the wxst it does not show any" declination reaching as far as 15—20 k-m southwards. Besides, the non-dislocated Pseudoziljan strato on the northern wing of the anticline of Litija are situated on the same meridian as the incontestable overthrust of shelly limestone over Pseudoziljan strata east of, Motnik.
According to that all, it seems that the carboniferous of the anticline of Tro- jane Was not overthrust northwards, but is still in its original place. On the other hand triassic limestones and dolomites have glided along the carboniferous or, locally, also along the werfen basis northwards over Pseudoziljan strata.
This is confirmed not only by clods of shelly limestone lying far from the original basis immediately on Pseudoziljan strata, but still more by clods of the same limestone which had glided northwards as well, it is true, yet have re- mained lying oh the carboniferous basis. On the southern wing of the anticline of Trojane the overthrusts of triassic limestones and dolomites were directed southwards so that they partly covered Pseudoziljan strata of t h e southern zone.
For that reason the Pseudoziljan strata of the southern zone do not re- present a tectonic window, but are lying in their original place being quite separated from the same strata of the northern zone by the carboniferous core of the anticline of Trojane.
T h u s there is n o doubt that there were two separate sedimentation regions in which Pseudoziljan strata had been deposited. T h e northern one was situated on the northern side of the anticline of Trojane. Judging from the autochthonal situatioii of the Pseudoziljan strata in the western part of he Sava folds-region, this region coincides approximately with the area of the syncline of Tuhinj. T h e southern sedimentation region was situated in the area of the present syncline of Laško.
Thus in wengen period two submarine ridges stretched there in the area of the Sava folds-region, which is indicated by limestones and dolomites over- lying Pseudoziljan strata being rather thinner than elsewhere. T h e ridges began t o emerge from the depth of the sea only in the eastern part of the Sava folds- regiòn, and they united probably somewhere in the west. T h e union of both Pseudoziljan zones near Medvode took place in a later period as a product of earliet orogenic processes. T h e single submarine ridge, which stretched westwards and emerged in several places from the sea level, reached beyond the present Julian Alps and Western Karawanken.
T h e greater part of the Pseudoziljan strata is lying on Mendola-dolomite or shelly limestone both of which have been deposited in deeper sea, we may
O N A S T A N K U IN P O M E N U P S E V D O Z I L J S K I H S K L A D O V «AV< 2 1 3
say the two submarine ridges in the area of the Sava folds-region did n ò t lift up before the beginning of Ladinian. As there are scarcely other rocks than limestones and dolomites north, east and s o u t h of the Sava folds-region, we may b e firm in our opinion in the eastern part of Slovenia and especially in t h e area of the Sava folds-region there are no symptoms (except the: insignificant area around Golte east of t h e Savinja Alps) of such movements of the ground as have begun in the surroundings of Idrija, the Julian Alps and the Western Karawanken in Anisian already, and which are considered to be preceding symptoms of volcanic eruptions following in. Ladinian. T h e continent movements surely could n o t have caused the pétrographie change of the material which had been brought from t h e shore zone into the sea in short intervals and thereby the sedimentation of frequently alternating strata of clay (whereof in the long run clayslates developed), of quartz mud (respectively sandstones), and calca- reous mud (respectively limestones). Such a sedimentation was caused only b y varying depth of the sea. For all ,that we may not take i n t o consideration the oscillation of t h e sea level which could not have been changed so many times in so short an intervals either. Some authors try to explain the origin of flat limestones b y the tide, what in our case is out of question, owing t o the varying thickness of limestones. T h u s t h e real reason of such sedimentation in that place is only the oscillating of t h e sea bottom.
T h e movements of continental surface as they are stated in wengen period in the area west of the Sava folds-region had quite an influence on the sedi- mentation in the area of the present Sava folds-region anyhow.
The alternating çf clayslates and quartz-sandstones or calcareous slates in the Sava folds-region was not uniform and limited t o some horizons in the Pseudoziljan complex; besides, it is not to be stated in all places in which Pseudoziljan strata appear. According t o that the movements were mainly un- dulating ones and appeared now h e r e now there, either earlier or later.
These movements were connected with the then appearing volcanic erup- tions. By recent investigations greater volcanic eruptions of keratophyre lava and tuffs have been stated also in the eastern part in Slovenia. In Germovšek's opinion the volcanic rocks near Velika Pirešica west of Celje belong on t h e whole to quartz keratophyres, while Teller considered them as andesites. Among keratophyres Germovšek has found some with a fine-grained structure which had solidified close under the surface, and some with felsitic ground mass which had erupted to the surface. Besides, he detected also tuffs. A s on that keratophyre clods of Alpine Muschelkalk and upper triassic (limestone as denudation remains) are lying, a part has solidified under a comparatively thin cover of limestone, whilé another part of magma, respectively lava, has broken through that cover.
It is not likely that the magmatic rock when originating might have been covered with the cover of the whole middle and upper trias. T h e upper triassic limestones are thus anyhow later than the eruption as well as the eruption of magma.
There is stile a better reason speaking in favour of t h e triassic age of kera- tophyre, they are the tuffs. Tuff-like beds are, however, represented in Slovenia in the whole mesozoic group only in the Wengen series of Trias.
O t h e r minor outcrops of keratophyre in that part of Slovenia (Črnolica south of Grobelno, Šmihel near Laško) belong, according to the same chemical properties of volcanic rocks and according t o all up to date statements, to the wengen period as well.
T h e extent of the area of Pseudoziljan strata thus well coincides with the area influenced then by volcanic processes.
T h e two submarine ridges sank after the end of the volcanic period, i. e.
at the end of Wengen, into greater depths of the sea, as the Pseudoziljan strata are covered by Wetterstein limestones. T h e shape of the two former submarine ridges was completely wiped out according to rather thinner beds of the U p p e r Triassic limestones and dolomites lying over Pseudoziljan strata and Wetterstein limestones than elsewhere.
In connection with the movements in the area of the Sava folds-region faults had been formed as well through which keratophyre lavas and tuffs came to the surface. There fore the movements had not been of orogenic character only in the area west of the Sava folds-region where Kossmat first stated them, but also in the area of the Sava folds-region itself. The ladinian orogenic stage which went on west from the Sava folds-region in the cassian period took place in the area of the Sava folds-region in wengen period only.
Ivan Rakovec
