1 2848/3

(1)

INSTITUT Zfl NOVEJŠO ZGODOVINO

K

2848/3

i

19660246

1

C0BI5S •

(2)

DOKUMENTI L J U D S K E REVOLUCIJE V SLOVENIJI KNJIGA 3

U R E D N I Š K I O D B O R :

Tone Ferenc, Ferdo Fischer, Davorin Jeršek, Rozalija Lukman,

Miroslav Luitek (odgovorni urednik), Marija Oblak - Čami, Lojze Požun, Terezija Traven

IZDAL IN ZALOŽIL

INŠTITUT ZA ZGODOVINO DELAVSKEGA GIBANJA V LJUBLJANI

(3)

I N Š T I T U T ZA ZGODOVINO D E L A V S K E G A GIBANJA V L J U B L J A N I

DOKUMENTI

LJUDSKE REVOLUCIJE V SLOVENIJI

K N J I G A 3

AVGUST 1942 — OKTOBER 1942

L J U B L J A N A 1966

(4)

2848

Al?, x. «66/

u

^{'i A,}

(5)

ŠT. 1

PISMO KOMANDANTA NARODNOOSVOBODILNE PARTI

ZANSKE IN PROSTOVOLJSKE VOJSKE JUGOSLAVIJE JO

SIPA BROZA-TITA Z DNE i. AVGUSTA 1942 IZVRŠNEMU ODBORU OF¹

VRHOVNI ŠTAB

NARODNOOSVOBODILNE PARTIZANSKE IN PROSTOVOLJSKE VOJSKE JUGOSLAVIJE

IZVRŠNEMU ODBORU

NARODNOOSVOBODILNE FRONTE SLOVENIJE!

Prejeli smo vaše borbene pozdrave, ki izražajo neomajno vero in odločnost vsega slovenskega naroda v boju za narodno osvoboditev izpod stoletnega sovražnika — italijansko-nemških zavojevalcev in njihovih fašističnih hord.²

S svojim dosedanjim bojem, čvrsto narodno enotnostjo, slo

venski narod ni samo zadal težkih jidarcev sovražniku in pospe

šil čas svoje osvoboditve, temveč je olajšal tudi boj drugih na

rodov Jugoslavije in prispeval stvari naših velikih zaveznikov

— ZSSR, Anglije in Amerike. Neizmerno trpljenje, ki ga danes krvoločni fašistični okupatorji, podprti od domačih izrodkov, povzročajo slovenskemu narodu, bo rodilo sad za slovenski na

rod — njegovo dokončno osvoboditev ter lepše in srečnejše življenje. Toda ne samo to! Razne protiljudske klike, ki so danes v službi okupatorja in katerim je tako kulturen in plemenit na

rod kakor je slovenski več kot dvajset let pomenil plačilno sredstvo za poravnavanje medsebojnih računov raznih reakcio

narnih režimov Jugoslavije — te klike doživljajo in bodo do

živele popoln zlom. Današnji boj slovenskega naroda je hkrati najtrdnejše poroštvo, da slovenski narod nikdar več ne bo zašel

1 Izvirnik je v arhivu CK ZKS v Ljubljani, izvirna kopija pa v arhivu Vojnozgodovinskega inštituta v Beogradu.

2 Glej Dokumente 2, dok. št. 34.

(6)

v tak položaj. Vrhovni štab narodnoosvobodilne partizanske in prostovoljske vojske Jugoslavije, ki vodi boj za osvoboditev na

ših podjarmljenih, toda neuklonjenih narodov, je vedno imel in ima pred očmi enakopravnost in bratstvo narodov Jugoslavije kot najzanesljivejše jamstvo njihove svobode in prihodnosti. In zares, danes se z orožjem v roki kuje to bratstvo in se na ta način postavlja trden temelj svobode in enakopravnosti narodov Jugoslavije.

Prepričani smo, da bo gibanje, ki ga vodite, tudi -v prihodnje steber, okrog katerega se bo gradila enotnost slovenskega naroda in bratstva z drugimi narodi Jugoslavije v boju za iste ideale proti istim sovražnikom. Pravičen boj zaveznikov in zasužnjenih narodov, na katerega čelu je slavna in nezlomljiva Rdeča armada in ki ga bije tudi naša herojska narodnoosvobodilna partizanska in prostovoljska vojska, bo skoro privedel do zloma fašističnih razbojnikov. Narode Jugoslavije, pa tudi slovenski narod, še na

dalje čaka mučen in krvav boj, ki bo privedel, kolikor bodo enotnejši, vztrajnejši in odločnejši, do skorajšnje in popolnejše zmage.

Trdno prepričani, da si boste vse do končne osvoboditve pri

zadevali za nezlomljivo enotnost slovenskega naroda in vsestran

sko pomoč naši partizanski in prostovoljski vojski, vas pozdrav

ljamo in prek vas ves slovenski narod, ki danes v oboroženem bratstvu z drugimi narodi Jugoslavije s krvjo piše najlepše strani

svoje zgodovine.

Smrt fašizmu — svobodo narodu!

KOMANDANT

NARODNOOSVOBODILNE PARTIZANSKE IN PROSTOVOLJSKE VOJSKE JUGOSLAVIJE

Tito Na položaju, 1. avgusta 1942

(7)

ŠT. 2

POROČILO VODSTVA CIKLOSTILNE TEHNIKE ZA OSVO

BOJENO OZEMLJE N A JELENICI Z D N E 1. AVGUSTA 1942 DR. D U Š A N U KRAIGHERJU¹

( P O R O Č I L O GLAVNE] T E H N I K E²

[Sporočamo Vam, da j e tehnika] začela poslovati na novem

polo[žaju in j e do sedaj] opravila naslednje delo. _ [4. julija] j e [bilo v t e h n i k i ? straž] a r j e v t e r 4 t e h n i k i (Jure,

Rado,⁴ Janez,⁵ . . .⁶ j u l i j a j e edm[ica] m o r a l a t a k o j zapustiti po

ložaj in tehniko. [Edino] izvršeno delo j e b[il] Slovenski p a r t i z a n na 17 s t r a n e h in v 2000 izvodih.⁷ 10. j u l i j a pojača t e h n i k o prihod, tipkarice Špele.⁸ T a d a n smo prejeli tudi tekst za 26. št. Slov[enskega] poročevalca, k i smo ga odtiskali na 6 s t r a n e h in v 1426 iz

vodih. Isti dan se j e tov. M a r k o⁹ p o d a l na pot v t e h n i k o novo

meškega okrožja, ugotovil stanje in p o t r e b e te tehnike, u r e d i l zveze in določil n a k l a d o . S tem se j e naša t e h n i k a delno r a z b r e menila. N a njegovo opozorilo smo začeli graditi in dogradili p r v o

skrivališče za material. ' • 15. j u l i j a p r i v e d e tov. Matija^{1 0} tov. Vido,^{1 1} da bi se v t e h n i k i

učila tipkanja.

16. j u l i j a smo prejeli v delo III. št. Slov[enskega] partizana, ki smo ga pa t a k o j naslednji d a n iz varnostnih razlogov p r e kinili.^{1 2}

18. j u l i j a se v r n e s poti tov. M a r k o in p r i v e d e s seboj tov.

Milo^{1 3} in tov. Boštjana.^{1 4}

1 Izvirnik je v arhivu CK ZKS v Ljubljani.

2 Pod glavno tehniko, ki je v tem času delovala na Jelenici, so spadale vse okrožne ciklostilne tehnike na osvobojenem ozemlju ^ '^{i r a t}"

ne Ljubljanske pokrajine. Tehnike in tiskarne v Ljubljani so spadale v Centralno tehniko KfS, ki je imela sedež v Ljubljani.

3 Stane Bajuk, ranjen 22. januarja 1943 kot politkomisar I. bata

ljona Tomšičeve brigade pri Biču. Kmalu zatem je umrl.

4 Uredništvu ni uspelo ugotoviti pravo ime.

5 Uroš Matelič.

6 Poškodovano besedilo. '

7 Slovenski partizan, leto 11, št. 2, julij 1942.

s Vilma Bebler.

9 Marko Vašan - Albert Zornada.

1 0 Ivan Maček.

" Rida Sotlar. ,. ..^T . . .

1 2 Dne 1?. julija 1942 je mobilna skupina divizije »Isonzo« čistila področje Prapreče—Ljuben—D. Lušica—Toplice. Glej Zbornik VI/3, dok.

št. 69, 73 in 174.

13 Desa Matelič.

14 Jože Bradeško.

(8)

Po u g o t o v i t v i d e j a n s k e g a stanja smo začeli ponovno z red

n i m delom. T o d a v nedeljo 19. j u l i j a po odhodu tov. Matije, Boštjana in M a r k a smo bili popoldne prisiljeni zopet zapustiti položaj, k e r so Italijani n a p a d l i in zažgali bližnjo vas^{1 5} in smo p r a v za p r a v šele naslednji d a n p r a v nadaljevali z delom. Tip

k a n j e od 2.,strani d a l j e Slov[enskega] p a r t i z a n a III. št. j e pre

vzela tov. Mila.

21. j u l i j a p r o t i večeru pripelje tov. D a m j a n^{1 6} 4 tov. t e h n i k e (Sonja,^{1 7} Cvetka,^{1 8} L a d o , ^ Kazimir^{2 0}) in p r i n e s e v delo Navodila (444 izv.)^{2 1} in O k r o ž n i c o (334 izv.) pov. za p r e h r a n o .^{2 2} Naslednji d a n j e bežala mimo nas ob % 10^h dopoldne delavska četa do 80 ljudi, ob 2^h p o p o l d n e pa j o p r i m a h a j o m i m o civilisti iz P o d t u r n a . O k o l i 3^h popo[ldne] p r i č n e j o p o k a t i okoli nas v bližino do 400 m mine in puške. O d r e d i l i smo pospravljanje in u m i k in poslali patrolo, ki j e ugotovila, d a j e okoli 800 Italijanov k o r a k a l o m i m o nas oddaljeni le 600 do 700.²³ D v a dni nato p r i d e tov. Boštjan in odpelje s seboj tov. Spelo.

24. j u l i j a smo končno dokončali III. št. Slov[enskega] p a r t i zana] in 25. j u l i j a t u d i Navodila in Okrožnico. Tov. Matija j e prinesel tekst Slovenske revolucije^{2 4} (1000 izv.). K m a l u nato pa dobimo še Leninovo: Rev[olucionarna] vlada in rev[olucionarnaJ vojska (500 izv.).

Tov. M a r k o se poda n a pot in se v r n e s teksti za 27. št. Slo- v[enskega] poroč[evalca] (1550), poziv Slovencem (1500),²³ II. in III. poglavje K r a t k e zgodovine VKPb, letaki Soldati italiani

(2122) j^{2 6} P e r il diritto di autodecisione al popolo sloveno (2120 izv.),^{2 7} Slovenski k r i s t j a n v b o j zoper belo gardo.^{2 8} Iz z a k l j u č k a

1 5 Italijanska kolona bataljonov »M« je napadla Podstenice.

1 6 Kurir politkomisarja Glavnega poveljstva Ivana Mačka, padel poleti 1942.

1 7 Uredništvu ni uspelo ugotoviti pravo ime.

1 8 Alenka Lušin.

1 9 Uredništvu ni uspelo, ugotoviti pravo ime.

2 0 Uredništvu ni uspelo ugotoviti pravo ime.

2 1 V tem času je vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja izdalo mno

go navodil, tako, da v tem primeru ni mogoče ugotoviti, za katera na

vodila gre.

2 2 Glej Dokumente 2, dok. št. 127.

2 3 Italijanska mobilna skupina divizije slsonzo« je čistila področje Poljane—Crmošnjice. Glej Zbornik VI/3, dok. št. 179.

2 4 »Slovenska revolucija« je bilo glasilo krščanske skupine v OF.

Prva številka je izšla 20. maja 1942. V letu 1942 so izšle štiri številke, peta (zadnja) številka pa je izšla v letu 1943.

2 5 Glej Dokumenti 2, dok. št. 124.

2 6 Letak še ni znan.

2 7 Letak z naslovom »Per il diritto di autodecisione e unione al po

polo sloveno« je v knjižnici IZDG v Ljubljani.

2 8 Letak je v knjižnici IZDG v Ljubljani.

(9)

prvega meseca na novem položaju smo dovršili razen Kratke zgo

dovine, ki je v delu, in Slov. kristjan v boj [zoper belo gardo]

vse ostale naloge.

Med tem smo dogradili še drugo odlično zakamuflirano in grajeno skrivališče za material.

Prvih 14 dni od 4.—18. julija smo natiskali 34.000 malih strani in 8556 velikih.

Naslednjih 14 dni od 19. julija do 1. avgusta smo pa dovršili nadaljnjih 57.614 malih strani in 33.474 velikih.

Skupno smo torej dotiskali v enem mesecu 91.614 malih in 42.030 velikih strani: Slovenski partizan, Slovenska revolucija, Rev[olucionarna] vojska in rev[olucionarna] vlada so tiskani na malem formatu, vse ostalo delo pa v velikem formatu.,

Na položaju 1. avgusta 1942. Za glavno tehniko:

*" Marko Vašan Jure

ŠT. 3

PISMO TEHNIKE OKROŽNEGA ODBORA OF STICNA-STRU- GE Z DNE 1. AVGUSTA 1942 GLAVNI TEHNIKI NA OSVOBO

JENEM OZEMLJU¹ OKROŽNA TEHNIKA OF

STIČNA-STRUGE Osvobojeno ozemlje, 1. 8. 1942.

GLAVNI TEHNIKI NA OSVOBOJENEM OZEMLJU

Tehnika II. grupe (Štajerci) nam je pred svojim odhodom poslala priložene nepopolne izvode »Proletera«,² ki ga je po neki pomoti razmnožila v prevelikem številu. Šele pred kratkim pa smo dobili en popolen primerek, da smo mogli list za potrebe okrožja izpolniti v 50 izvodih; preostalo Vam pošiljamo, da upo

rabite po svoji uvidevnosti..

1 Izvirna kopija je v arhivu CK ZKS v Ljubljani.

2 »Proleter« je bilo glasilo Komunistične partije Jugoslavije. Druga grupa odredov, ki se je borila na Dolenjskem, je po ukazu glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet odšla v drugi polovici junija 1942 preko Notranjskega in Gorenjskega na Štajersko.

(10)

Od literature, ki ste nam j o zadnjo poslali, smo prejeli 93 izvodov Slovenske Revolucije št. 1 in Slov[enskega] Poročevalca št. 27 tudi samo 300 izvodov, dočim je iz Vašega dopisa razvidno, da ste nam odposlali 400 izvodov Sl[ovenske] Revolucije in 400 izvodov Sl[ovenskega] Poročevalca. Z ozirom na to Vas prosimo, da nam pošiljate vso literaturo po zanesljivi dostavni službi di

rektno na naš naslov, da se izognemo svojevoljnemu prisvajanju literature med potjo, posebno še, ker je število izvodov, kot nam jih zdaj pošiljate, daleč pod našimi potrebami. Prosimo Vas tudi, da nam vsaj v enem dopisu javite, če prejemate česte dopise, ki Vam jih pošiljamo. Po dogovoru z Matijem,³ naslavljamo vse dopise za glavno tehniko z »Matija«.

Za okrožno tehniko OF Stična-Struge:

Miha⁴

ST. 4

PISMO ČLANA CK KPJ IVA RIBARJA-LOLE Z DNE 2. AV

GUSTA 1942 EDVARDU KARDELJU¹

TOVARIŠU BEVCU² - 2. VIIL 42, št. 3³ Dragi B[evc]

Pošta odhaja šele danes — zaradi »vojnih motenj«. Ker sem lahko zaključil, ko sem poslušal »Sv[obodno] Jugfoslavijo]«, da je Valdesov⁴ »Golob«⁵ zletel,⁶ ga prosim, da najhitreje pošlje spodaj napisano sporočilo Staremu,⁷ priloženo pa Dedi.⁸ To obvezno in najhitreje.

3 Ivan Maček.

4 Lojze Roje.

2 Edvard Kardelj.

3 Edvard Kardelj je pismo prejel 12. avgusta 1942.

4 Josip Kopinie.

5 Radijska zveza s Kominterno.

6_ Pomeni: začel delovati.

7 Josip Broz-Tito.

8 Šifra za Kominterno.

(11)

Drugače — upam, da se vidimo v prihodnjem tednu,⁹ ne pa v tem, kakor sem pisal v pismu, ki ga boš dobil istočasno.¹⁰ Za

varuj zveze, kakor tudi svojo zvezo s lirv[atskim] štabom, ker ti imajo sedaj neposredno terensko s Starim.

Tebe, Valdesa.in Malo¹¹ pozdravlja F[isli]er¹²

ŠT. 5

NAVODILA ČLANA POLITBIROJA CK KPJ EDVARDA KAR

DELJA Z DNE 2. AVGUSTA 1942 POVERJENIŠTVU CK KPS ZA LJUBLJANO O BOJU PROTI BELI GARDI¹

CENTRALNI KOMITET

KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE

2. 8. 1942. • "

POVERJENIŠTVU CK KP SLOVENIJE - TOV. METKF IN JULKF

Italijanska ofenziva se razvija dalje. Doslej smo izgubili skoro vso Notranjsko. Izgleda, da se bomo morali odreči osvobo

jenega teritorija v celoti, da bi rešili živo silo partizanov. Na

pravljenih je bilo več napak, o katerih bomo pa kasneje govorili.

Pri civilnem prebivalstvu in deloma pri partizanih se pojavlja uekoliko demoralizacije. Pojavi dezertiranja so se precej razši

rili in so se nekateri oddelki razpršili. Izgleda, da bomo izgubili nekaj orožja, ki ga imamo že itak premalo. Podvzemamo mere, da bi položaj popravili in upamo, da nam bo vsaj v glavnem uspelo. Politične posledice tega dejstva bodo vsekakor nastopile.

Morate računati s tem, da se bo bela garda začasno okrepila tako na osvobojenem področju, kakor na neosvobojenem, a zlasti v Ljubljani. Da bomo ponovno v stanju z reorganiziranimi četami preiti v kontraofenzivo, bo trajalo nekaj tednov. V tem času, bo vsekakor pritisk bele garde najmočnejši. Zato je boj proti beli 0 Ivo Ribar-Lola zaradi sovražnikove ofenzive tedaj ni prišel v Slovenijo, ampak šele februarja 1943 z Ratom Dugonjicem.

11 Marija Kopinić.

12 Ivo Ribar - Lola.

2 Mira Tomšič-Svetina.

3 Lidija Šentjurc.

11

(12)

gardi v sedanjem trenutku najvažnejši, postati mora rdeča nit vse vaše politike. Okrepite do skrajnosti propagando in agita

cijo proti beli gardi. Akcijo vodite na naslednji liniji:

1. — Bela garda se je razkrinkala kot glavni pomočnik pri njihovi ofenzivi. Napadala je v hrbet partizane in je v bojih z njo oz. pri takih zahrbtnih napadih bilo ubito okoli 20 partizanov.

Sodelovanje z Italijani je bilo odkrito in ti banditi so vedno na

stopali tako, da so odvračali naše trupe s sektorjev, ki so j i k potem Italijani napadli. Po njihovi krivdi so bile požgane vasi okoli Novega mesta in Straže.⁴

2. — Bela garda se je pokazala kot glavni prenašalec demo

ralizacije in širitelj alarmantnih vesti v korist sovražnikove ofenzive.

3. — Belogardisti so v italijanskih uniformah vodili okupa

torje po hribovskih stezah za hrbet partizanov in izdajali nji

hove položaje in taborišča.

4. — Belogardisti so zato predhodnica okupatorjev, ki jo je treba brezobzirno uničiti, če hočemo uničiti okupatorje.

5- — Bela garda nosi glavno odgovornost za italijanske zlo

čine v tej ofenzivi, za požgane vasi in pobite prebivalce.

V propagandi naglašajte, da so se partizani hrabro borili na vseh odsekih. Italijani so izgubili že doslej v tej ofenzivi naj

manj okoli 1200 do 1500 mrtvih in ranjenih. Partizani so skoro brez izgub in Italijani niso uspeli uničiti niti ene čete. Največjo slavo si je priboril bataljon Krimskega odreda pod komando tov.

Sočana,⁰ ki je nekaj dni zdržal strahoviti pritisk Italijanov s to

povi in avijacijo v obrambi Sodražice. Odstopil je šele, ko so- belogardisti pripeljali Italijane za hrbet. V bojih na liniji Gro

suplje, obronki Krimskega pogorja vse do Borovnice, so Italijani izgubili nekaj sto mrtvih. Pri Zagradcu so naši razbili kolono Italijanov, preko 80 pobili, zaplenili dva puškomitraljeza in 15 pušk. Pri Vidmu so uničili v jurišu en bunker in pobili 15 Itali

janov. V bojih pri Toplicah, Podstenicah, na Komolcu itd., je bilo ubitih in ranjenih okoli 400 Italijanov. Pri Crmošnjicah so napadli italijansko kolono in ubili 12 Italijanov. Belokranjski odred je napadel utrjeno italijansko postojanko Hrast in jo za

vzel v jurišu. Ubitih je bilo čez 80 Italijanov, zaplenjena tudi dva puškomitraljeza in več pušk ter municije. V bojih na ko

čevskem sektorju so Italijani imeli prav tako zelo močne izgube.

Skratka^ italijanska ofenziva ima izredno hude izgube, zato tudi tako počasi napreduje. So bili dnevi, ko niso napredovali več

4 Več o tem glej Franček Saje, Belogardizem, str. 301—306 in 30»

do 310.

5 Andrej Flajs.

(13)

Icakor 1 kilometer ali dva. Naglašajte dalje, da so partizam ne- Tinicliivi in da se Italijanom ni posrećilo umciti njihove žive S e Zato se pa znašajo te zločinske bande nad c W m m prebi

valstvom. Če bi ne bilo bele garde, bi bilo to nemogoče. Tako pa bela garda kaže Italijanom kje so taborišča evakuiranega prebi

valstva in kje so njegova skladišča hrane. ^

4 V zvezi s sedanjim položajem je nujno potrebno cim bolj popularizirati naše uspehe na Gorenjskem m Štajerskem. Ce jih

je namreč kaj. Mi sicer slišimo sem pa tja kakej ves ti, pa me s'gurn^ga. Pričakovali smo, da, bomo od vas dobili kaka sporo

čila. Toda od vseh ljudi dobivamo pošto, samo od vas me, če

prav je predvsem vaša dolžnost, da nas obveščate o vsem. JNe vem čemu tako vztrajno molčite. Sporočite nam takoj o vsem

• l a r MTeste v zvezi s položajem na Gorenjskem in Štajerskem.

Potrudite se, da boste uspostavili zvezo s temi predeli, m da bomo lahko mi preko vas v zvezi z njimi, dokler se italijanska ofenziva nekoliko ne unese in da se mi zopet lahko utrdimo na

starih položajih.^v

Ljudi nam ne pošiljajte nobenih več Kolikor so ljudje, ki jih je neobhodno potrebno poslati ven, ker se tam ne morejo držati, "ih pošljite na Gorenjsko ali štajersko. Mi vam bomo po

slali nekatere kadre nazaj in razpolagajte z njimi.

S tovariškim pozdravom

SMRT FAŠIZMU - SVOBODO NARODU!

Za Centralni Komitet Komunistične Partije Slovenije

Krištof⁶

« Edvard Kardelj.

13

(14)

ŠT. 6

NAVODILA ČLANA POLITBIROJA CK KPJ EDVARDA KAR

DELJA Z DNE 2. AVGUSTA 1942 ČLANICI KOLEGIJA VOS ZDENKI KIDRIČEVI O BOJU PROTI BELI GARDI¹

Draga Marjeta!² 2. 8. 1942

Prejeli smo Tvoje pismo od 28. 7. Upam, da si med tem do

bila že naša pisma. V zvezi s Tvojim pismom, se bom danes v glavnem dotaknil samo enega vprašanja: bele garde in mihailo- vićevcev.

Italijanska ofenziva je zelo resna in bo brez dvoma imela tudi — za nekaj časa — precejšnje politične posledice. Mi bomo izgubili svobodni teritorij, in prišli na prvotno obliko partizan

ske akcije. Deloma se pojavlja pri civil [nem] prebivalstvu in celo pri partizanih demoralizacija. To bo seveda trajalo samo nekaj časa, vendar dovolj, da se bo poskušala med tem okrepiti bela garda. Imamo torej pred seboj kak mesec odločilne borbe z belo gardo. Če jo bomo podrli v tem času, ki je brez dvoma za naše pozicije v Sloveniji odločilnega pomena, ker je najtežji, potem bo tudi v bodoče naša zmaga zagotovljena. Pripravite se torej na najintenzivnejši boj proti beli gardi. Ta boj mora sedaj postati centralno vprašanje naše politike. Kar se vašega aparata tiče je nujno potrebno, da se čim bolj ugnezdite v njihovih vr

stah. Glejte, da bdste dobili verodostojne podatke o njihovih ciljih in akcijah. Dajte te podatke čim bolj na razpolago naši propagandi, da jih bo lahko razkrinkavala. Vzporedno z razvo

jem te kampanije naj dela tudi vaša varnostna. Ne se zaletavati, toda v kolikor bo naša propaganda znala razkrinkati belo gardo ,kot glavnega pomočnika v italijanski ofenzivi, potem bo nujno potrebno, da varnostna udari po njihovih voditeljih. Vzemite to stvar resno v roke, bodite gibčni in se zavedajte, da je sedaj čas, ko je vsaka napaka lahko usodnega pomena. Prisluškujte dobro razpoloženju ljudstva. Stari³ nas opozarja, da naj ne likvidiramo preveč, da ne bi ustvarili situacije, ko se. nas bo ljudstvo balo, namesto da bi bilo povezano z nami. Tega se tudi vi zavedajte in spustite varnostno v akcijo šele tedaj, ko je opravljena vsa po

litična priprava.

Vaši podatki o centrih belogardistične akcije na Dolenjskem, so precej točni.⁴ Razvijajte te izvire dalje. Na ljubljanskem le-

1 Izvirnik je v arhivu IZDG v Ljubljani.

2 Zdenka Kidrič.

3 Josip Broz-Tito.

4 Glej Franček Saje, Belogardizem, str. 238—239.

(15)

tališču pa niso bili partizani.⁵ Tudi na Gorjancih m bogvekaj belogardistov, če jih je sploh kaj.⁶ Okoli Mokronoga in Mirne, pa so partizani zares delali svinjarije.⁷ Na žalost to ni edini pri

mer. V zadnjem času je vse to glavno vprašanje, ki ga imamo pred seboj.

Tvojo pošto sem oddal na adrese. Prilagam Petrov⁸ odgovor.

Oficirskih itd. uniform je tu bolj malo. Zlasti pa v temle trenot- ku, ko nas italijanska ofenziva popolnoma absorbira, ni mogoče iskati teh stvari pri trupaji, ki so v neprestanih bojih, ali pre

mikih. Kasneje!

S tovariškim pozdravom

Krištof⁹

ŠT. 7

PISMO ČLANA POLITBIROJA CK KPJ EDVARDA KARDE

LJA Z DNE 2. AVGUSTA 1942 VODJI CENTRALNE TEHNIKE KPS MILANU ŠKERLAVAJU¹

Dragi Petrač!² 2. 8. 1942.

Po dolgem času sem sprejel Tvoje pismo od 28. 7. 1942.³ Vse

kakor bi moral pogosteje pisati in nam poročati o vaši situaciji.

Odgovarjam Ti na kratko.

1. — Kar se tiska tiče, čim bolj pohitite z vzpostavljanjem tiskarn. Potrebne so nam vsemogoče tiskovine. Razen tega, ker se položaj pri nas za nekaj časa dokaj neugodno razvija, bo važnost ljubljanskih tiskarn še porasla. Tudi glede gradbene delavnosti bodite urnejši in spretnejši. Tudi tega bomo še rabili in sicer tako v mestu, kakor v okolici. Morda v tej poslednji še bolj. Organi

ziraj delo tako, da bodo sedaj hitrejši rezultati, kakor so bili.

5 Glej Dokumente 2, dok. št. 132, op. 25.

6 Misli na belogardistični »Štajerski bataljon«.

7 Zaradi samovoljnosti nekaterih četnih poveljstev je glavno povelj

stvo 50 julija 1942 izdalo odredbo o sodni pristojnosti bataljonskih in odrednih štabov. IOOF pa 31. julija 1942 odlok o postavitvi izredne sodne komisije pri IOOF. Glej Šnuderl; Dokumenti, dok. st. 49 m 30.

Glej tudi dok. št. 30 v tej knjigi.

8 Boris Kidrič.

9 Edvard Kardelj.

2 Milan Škerlavaj.

15

(16)

2- — Potrebujemo izredno nujno bone in sicer take, kakor sva se dogovorila. Najbolj nujni bi bili po 100 Lir. Če tiskate, oz.

če boste začeli — in to je že skrajni, čas — potem začnite s temi

^ V c0 - - L i r - 0 b v e z n i c e>^ki nam jih obljubljaš, še nismo spre

jeli. Sicer bi nam bili pa ljubši boni, kakor pa obveznice. Lažja je kontrola. Zato jih ni treba več tiskati, pač pa glejte, da bomo dobili čim več bonov. Z vašo cinkografijo⁴ se pa res stvari preveč zavlačujejo. Uredite vendar tako, da bo končno lahko kaj dala od sebe.

3. — Glede nabav glejte, da boste v Ljubljani potrošili čim manj denarja in da boste čim več nabavili zastonj ali za bone.

Denarja bi morali čim več dati na naš teritorij, kmetom in tu- k[ajšnjim] trgovcem. Ce imajo ti denar, potem lahko kupujejo - na neosvobojenem teritoriju stvari, ki jih tukaj ni. S tem se mi

iznebimo velike skrbi. Mi jih doslej zalagamo skoraj samo z boni. To pa nam zapira trgovino na zunaj. Potrudite se torej, da boste maksimum denarja poslali k nam, a maksimum bonov porabili v Ljubljani.

4 — Glede zvez z nami stoji jako slabo. Stroji, ki jih je naročil Luka⁵ niso prišli sem in tudi ne vemo, kje bi mogli biti Sporoči po kateri poti ste jih poslali. V bodoče naj pri pošiljanju velja princip, da vsako pošiljko spremlja Tvoj človek, vse do

kler ne pride na cilj, tj. k Glavnemu štabu. Sicer pa naj bodo za sedaj pošiljke majhne in izključno preko naše redne patrole.

Ne vemo kako bo v naprej, ker bo naš teritorij najbrže skopneL m nam bodo ostali samo otoki med italijanskimi posadkami. Na ta način bodo direktni transporti zelo otežkočeni. Sicer pa o tem kasneje, če se bo res pokazala taka potreba. Pošlji nam podatke, po kateri poti si poslal stroje za Luko.

5. — Ljudi mi ne pošiljaj nobenih, zlasti ne od tehnike, ni

mamo jih kam dati. Ne bomo jih potrebovali niti sedaj, niti v bližnji bodočnosti. Orientiraj se torej na to, da kadre spravite v Ljubljani, kakor veste in znate. Nasprotno, pripravite se, da vam bomo nekaj kadrov drugega za drugim pošiljali nazaj. Politično kompromitirane, ki se ne morejo držati v Ljubljani, pošiljajte raje na Štajersko in Gorenjsko.

4 Poleti 1941 so v okviru dokumentne tehnike organizirali lastno cinkografijo. Delovala.je v zelo težkih razmerah v raznih stanovanjih in je bila slabo opremljena. Poleti 1942, ko je Boris Race-Žarko gradil biso na Aodeljevem, so v podzemeljskem prostoru zgradili skriven bun

ker, v katerega se je vselila cinkografija. Prostor je bil opremljen z vsemi potrebnimi tehničnimi napravami in lastnim vodovodom. Cinko

grafija je delovala do aprila 1943. Glej dok. št. 25.

3 Franc Leskošek.

(17)

6. — Za 35 W aparat naj ostane, kakor sem pisal. To se pravi, pošlji mi ga po naši patroli čim prej. Kravo⁶ pripravi za trans

port nekam v bližino naše patrole, da jo lahko vsak čas dvigne.

7. — Italijani imajo v ofenzivi neke teritorijalne uspehe in so že zavzeli večino Notranjske. Mrtvih nimamo dosti, pač pa se je precej čet razkropilo. Nekateri so odšli na svojo roko domov.

Sem pa tja je tudi malo demoralizacije. Upamo vendarle, da bomo situacijo popravili. Imejte pred očmi, da bo bela garda sedanje težkoče izkoristila in se trenotno ojačila. Treba je vso delavnost usmeriti proti beli gardi in jo razkrinkati. Glede na tuk[ajšnje] težkoče, je treba sedaj dobiti čim tesnejše zveze z Gorenjsko in Štajersko in čim bolj popularizirati tamk[ajšnje]

uspehe. Glej, da boš. te zveze uspostavil.

S tovariškim pozdravom!

SMRT FAŠIZMU — SVOBODO NARODU!

Krištof⁷

ŠT. 8

ZAPISNIK SEJE NARODNOOSVOBODILNEGA ODBORA SPODNJI LOG Z DNE 2. AVGUSTA 1942¹

Z A P I S N I K

redne seje NOO Spodnji log z dne 2. VIII. 42 Dnevni red:

1. Prevzem tajniških poslov po tov. Vrhovnikovi in objava dopisov nadrejenih instanc OF

2. Obdavčenje prebivalstva

3. Določitev uradniških plač in prejemkov ostalih uslužben

cev na tuk[ajšnjem] področju NOO Spodnji log

4. Določitev podpore potrebnim prebivalcem v denarju in živilih za mesec avgust

5. Narodni davek v naturi — shranjevanje 6. Kolektivno delo

7. Slučajnosti

6 Glej Dokumente 1, dok. št. 94. op. 33.

7 Edvard Kardelj.

1 Izvirnik, napisan s črnilom, je v arhivu IZDG v Ljubljani.

17

(18)

Prisotni odborniki podpisani. Odsoten tov. Košir iz Knežje lipe radi bol[ezenskega] dopusta. Odbor je sklepčen.

ad 1. Tajniške posle prevzame po reorganizaciji NOO v Spodnjem logu tov. Vrhovnikova, kakor tudi blagajno radi od

sotnosti referenta za finance tov. Koširja. Sledi objava dopisov in njih tolmačenje.

ad 2. V soglasju z vsemi odborniki se je določila višina me

sečnega zneska nar[odnega] davka za vse davkoplačevalce na tuk[ajšnjem] področju NOO Sp. log. Radi neurejenih razmer pri odboru se davek za mesec julij še ni pobral, ker ni bila določena višina zneska za posamezne davkoplačevalce. Nar[odni] davek za mesec julij, kakor tudi prostovoljni prispevki za vojsko se bo pobral po zato določenih odbornikih v dneh od 3.—6. avgusta.

Ker davkoplačevalcev Miličevića in Krepfla iz Knežje lipe ni na njunih posestvih, pripadajo vsi dohodki teh posestev tuk[ajš- njemu] NOO. Isto se zgodi s posestvom Kapš Magdalene in žup

nika Radoša Martina iz Sp. loga. NOO pripadejo tudi dohodki s cerkvenega posestva župnišča v Sp. logu. Isto pripadejo NOO vinogradi ob Kolpi, ki so jih vzeli v najem od bivše »Emone«

prebivalci hrvatske vasi Goršeti. Od vinogradov pa, ki so nji

hova last bodo plačali davek v višini, ki jo določi NOO.

ad 3. Določijo se prejemki za mesec avgust uradništvu in ostalim uslužbencem, ki prihajajo v poštev na tuk[ajšnjem] pod

ročju NOO Sp. log in ki se bodo izplačali v obliki podpore na.

ime plače. Radi podpore učit [elju] Zupancu Alojziju in njegovi ženi učit[eljici] Valeriji v Sp. logu so mnenja v odboru različna.

Zato prosim rajonski odbor, da pojasni to zadevo; ali dobi pod

poro navedeni ali ne: ali jo dobi samo žena, ali oba, ali nobeden.

Odbor si pridržuje pravico, da za prih[odnji] mesec tj. septem

ber prejemke uradništva in ostalih uslužbencev po stvarnih po

trebah zviša ali zniža.

ad 4. Poleg teh rednih podpirancev so za mesec avgust še sledeči izredni: Glad Jože iz Vrta, Fugina Franica iz Laz, Štrum- bel iz Sp. loga in Šterk Pavel, stanujoč v Lazah, begunec in po- gorelec iz Starega trga ob Kolpi s 5. člansko družino. Vsem nave

denim se bo dala podpora delno v denarju, delno v živilih.

ad 5. Tov. Murn in Črnkovič sta dobila od odbora nalog, da preskrbita in uredita v šumi v bližini Sp. loga na varnem kraju skladišče, ki je potrebno za shranjevanje nar[odnega] davka v živilih. Preskrbita tudi potrebne zaboje in vreče.

ad 6. Radi kolektivnega dela pri spravljanju sena v Sp. logu je odbor sklenil sledeče: Radi eventuelnega nenadnega prihoda Italijanov v Sp. Log je košnja v skupini do 40 koscev nemogoča.

Zato se bo-kosilo v skupinah po 5—7 koscev na različnih parce

(19)

lah, ki jih določi referent za kmetijstvo. Sena se bo pokosilo čim več, da ga bo dovolj za potrebe civilnega prebivalstva in vojske.

Slučajnosti ni. Zapisnik se zaključi in podpiše.

Člani NOO Spodnji log:

Rauh Ivan Rupe Rudolf Škof Justin Črnkovič Martin Bizjak Bernard

Sekretar NOO Spodnji log:

Nikolaja Vrhovnikova Murn Franc

ŠT. 9

ZAPISNIK SEJE TERENSKEGA ODBORA OF SV. KRIŽ PRI KOSTANJEVICI Z DNE 2. AVGUSTA 1942¹

ZAPISNIK

Na seji dne 2. VIII. 1942 terenski odbor sklepa sledeče:

O volitvah spornih točk, ker so dobili tov. kandidati jednako število glasov to so tovariši in to: Glinšek Franc, Kerin Franc in Hribar Alojz-Španov, vsi iz Sv. Križa, radi tega se sklene, da se odbor poveča za 2 člana, to je od 7 čl. na 9 čl. tako, da osta

nejo vsi izvoljeni kandidati v narodnem osvobodilnem odboru.

Terenski odbor v Sv. Križu.

Tajnik:

Franc Glinšek

Odbor:

Prah Angelca Kerin Franc Miha Top Vrhovšek Franc

1 Izvirnik, napisan, s črnilom, je v arhivu IZDG v Ljubljani.

19

(20)

ŠT. 10

ZAPISNIK SEJE NARODNOOSVOBODILNEGA ODBORA MLADJE PRI KOSTANJEVICI Z DNE 2. AVGUSTA i942¹

Z A P I S N I K

Brlog seje narodno-os.[vobodi]negaj odbora za vasi: Mladje

Gradinje N.[arodno-] 0.[svobodilni] odb.[or] izvoljen od volilnih upra

vičencev t. j . moških in ženskih nad 18 let starosti po demokratič

nem večinskem načelu, skliče prvo redno sejo na dan 2. avgusta 1942 s sledečim programom:

I. določitev narodnega davka II. kdo se imenuje za blagajnika III. prehrana prebivalstva

IV. volitev delegata V. slučajnosti

prisoten celoten 7 članski odbor:

Koretič Marija Brlog št. 4 Stopar Janez Gradinje št. 2 Stipič Angela Gradinje št. 5 Olovec Jožef Brlog št. 6 Kolenc Anton Mladje št. 11 Dragan Franc Mladje št. 8 Stopar Franc Mladje št. 4

I. Odbor soglasno določi za posamezne domačije nar.[odni]

davek in se je napravila v tem smislu davčna razpredelnica za nedoločen čas, davek se določi od 5—20 lir na posamezno go

spodarstvo.

II. Za blagajnika odbor predlaga Kuhar Ivanko iz Mladja št. 9 ter ista to sprejme.

III. Glede izvolitve delegata v narodno osvobodilni svet pred

laga tov. Stopar Franc tovariša Dragan Franceta iz Mladja št. S.

Odbor soglasno slednjega izvoli za odposlanca v vrhovni narodno osvob.[odilni] svet.²

IV. Razpravo glede prehrane odbor opusti.

1 Izvirnik, napisan s črnilom, je v arhivu IZDG v Ljubljani.

2 Misli na izvolitev odposlanca za zbor odposlancev NOO.

(21)

Mladje 2. avgusta 1942. Podpisi odbornikov:

Koretič Marija Stopar Janez Dragan Franc Stipič Angela odbornik in zapisnik, [ar] Stopar France

Olovec Jože Kolenc Anton

ŠT. 11

PISMO KOMANDANTA NARODNOOSVOBODILNE PARTI

ZANSKE IN PROSTOVOLJSKE VOJSKE JUGOSLAVIJE JO

SIPA BROZA-TITA Z DNE 3. AVGUSTA 1942 EDVARDU KARDELJU¹

Tovariš Bevc!²

Kot je že sporočila »Svobodna Jugoslavija«, so 10. julija do

speli Vaši kurirji v naš štab.³ Njihov prihod nas je vse zelo raz

veselil, ker je to prvi stik slovenskih partizanov z nami. Prinesli so dvoje Tvojih pisem,⁴ poročila štaba slovenskih partizanov,⁵ pozdravno pismo Izvršnega odbora Ljudske fronte⁶ in vse ostalo gradivo, ki ste ga poslali. Zares smo zadovoljni z Vašimi publika

cijami, kakor s tehnične tako tudi s politične plati. Naši agitpro- povci Vam resnično zavidajo tehnično izdelavo Vaših publikacij.

Še bolj so nas razveselili Vaši uspehi, ki ste jih dosegli tako v Vaši partizanski borbi, kakor tudi v zbiranju najširših plasti slovenskega naroda v osvobodilni fronti. Mora se res priznati, da ste v tem vprašanju dosegli največ, zlasti kar se tiče širine zbi

ranja vseh plasti v narodno-osvobodilnem boju.

Kritične ocene Vaših publikacij ne podajamo, ker v njih, kakor smo že prej omenili, ni ničesar bistvenega, kar bi priha-

2 Edvard Kardelj.

3 Glej Dokumente 2, dok. št. 38, op. 3.

4 Glej Dokumente 2, dok. št. 38 in 47.

5 Misli na poročilo Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet z dne 1. maja 1942, ki ga je poslalo preko Zagreba. 11. maja je ko

piji tega odposlanega poročila dodalo še dodatek in ga poslalo s patru

ljo Vrhovnemu štabu. (Glej Zbornik VI, 2, dok. št. 69.) V drugi polovici maja 1942 je Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet napisalo nov dodatek, ki pa je omenjen le kot osnutek v delovnem zvezku na

mestnika politkomisarja Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet dr. Aleša Beblerja. (Glej Zbornik VI, 2, dok. št. 106.)

6 Glej Dokument 2, dok. št. 34.

21

(22)

jalo v navzkrižje z našo splošno linijo. Opozorili bi Vas samo na to, da bodite kar najobzirnejši proti t. im. srednji struji Osvobo

dilne Fronte. Varujte se sektaškili odklonov, ki so v današnji fazi boja slovenskega naroda najnevarnejši. Vstaja slovenskega na

roda je sedaj na vrhuncu. Pritisk okupatorja z vojnimi ofenziva

mi dosega vrh. In prav v tem času so sektaški odkloni najnevar

nejši. V tem pogledu imamo težke izkušnje iz Črne gore, posebno pa iz Hercegovine. Sektaštvo je v Črni gori poleg ostalega veliko pripomoglo, da je italijanski okupator uspel ustvariti cetniške formacije, in to zelo nevarne, s pomočjo katerih je potem razbi

jal naše partizanske odrede. V Hercegovini je močan polet ljud

ske vstaje zmešal glave našim vodilnim ljudem iz operativnega štaba in začeli so delati neverjetne sektaške svinjarije in v ne

verjetno kratkem času je bila ta ljudska vstaja uničena in oku

pator je s pomočjo četniških elementov uspel razbiti naše parti

zanske bataljone, iz katerih so ljudje masovno pričeli prehajati k četnikom. Samo prisotnost.tovarišev, ki smo jih tja poslali iz Proleterske brigade, je uspela rešiti najboljši del partizanskih enot popolnega razsula.

Pri Vas v Sloveniji se ljudska vstaja razvija postopoma in dobiva čvrst značaj trajnega narodnoosvobodilnega boja, ki daje jamstvo, da boste uspeli prebroditi vse težave, samo če boste pa

zili, da se Vam ne pripetijo večje politične napake. V tem tre

nutku izvaja okupator na Vas zelo močan pritisk. V vrstah Osvo

bodilne Fronte se bo našlo nemalo omahljivih elementov, ki ne bodo vzdržali te preizkušnje in bodo poizkušali poklekniti pred' okupatorjem. Boj proti temu pojavu ne more biti uspešen s sod

bami vojnih sodišč, temveč z intenzivnim političnim delom, raz

krinkavanjem teh pojavov pred slovenskim ljudstvom in izola

cijo takih elementov od ljudskih množic. Prepričani smo, da boste znali prebresti to težko današnje stanje, povzročeno s pritiskom okupatorja. Ne vemo, kako ste rešili organizacijsko plat Vaših vojnih formacij, vendar menimo, da je potrebno, da takoj usta

navljate narodnoosvobodilne udarne bataljone (ne proletarske), v katerih se bodo zbirali najbojevitejši, najbolj izkušeni in naj

trdnejši partizani, ki bodo pripravljeni boriti se na vsakem kra

ju, kamor jih boste poslali in kjer bo to potrebno. V tem današ

njem težkem boju lahko skujete take vojne formacije, ki bodo jedro Vaše narodnoosvobodilne vojske.

Proti beli gardi in vsem tistim, ki hočejo ustanavljati neke nove vojne formacije, kot so pristaši Draže Mihailovića itd., bo

dite nepopustljivi, ker vsako ustanavljanje novih vojnih formacij ima za cilj delitev bojnih vrst slovenskega naroda in pomoč okupatorju.

(23)

Preko Londona so Vas pred Dedom⁷ oklevetali, da imajo v Osvobodilni Fronti glavno besedo trockisti, oziroma s tem mislijo KP Slovenijo, čez katere baje Gestapo razbija Osvobodilno Fron

to itd. Mi smo Dedu pojasnili, da je to klevetanje Dražinih pri

stašev in londonske vlade, ki si prizadevajo, da bi s podlimi lažmi oklevetali našo Partijo pred Dedom in SSSR. Vsa pripove

dovanja, ki bi morebiti dospela do Vas o dozdevnem sporazumu med partizani in Dražo Mihailovićem v kateremkoli delu naše domovine, imejte za lažniva in takšna, ki imajo.za cilj vnesti zmedo v naše vrste.

Danes je čez Deda prispelo Vaše sporočilo o silni ofenzivi italijanskih čet proti Vaši partizanski vojski, o požiganju^ vasi in uničevanju živeža. Točno je, da je večji del teh čet prišel iz Hercegovine po tisti veliki ofenzivi proti nam, z nalogo, da uniči slovenske partizane. Mi Vam za sedaj lahko pomagamo le toliko da z našimi brigadami delamo pritisk proti Dalmaciji in že so, ogorčeni boji okrog Livna in na Dinari med našimi bataljoni in italijanskimi ter ustaškimi bandami.

Menimo, da je Vaša glavna opora, t. j . smer za umik Vaše glavnine mora biti proti Liki, s katero že tako imate zveze. Se

veda pomnite, da se za nobeno ceno ne sme izprazniti ozemlje, temveč je treba pustiti na ozemlju, katerega je zavzel sovražnik, manjše partizanske odrede, ki se lahko hitro gibljejo in izogibajo uničenju s strani okupatorja. Prav tako se ne sme izprazniti ozemlje, oziroma se ne sme umakniti vse partijsko članstvo z vojsko. V sovražnikovem zaledju je treba pustiti najmanj kom

promitirane tovariše, ki bodo lahko ostali in nadaljevali s partij

skim delom. Pri tem strogo pazite na kadre, ker je KP Slovenije za Hrvatsko največ izgubila v naših vodilnih kadrih. Mislimo, da bi tudi Ti, tovariš Bevc, ne smel ostati dalje v mestu, temveč bi se moral namestiti nekje na varnejšem kraju. Gašperjeva⁸ smrt nas je zelo pretresla, ker z njim izgublja naša Partija enega iz

med svojih najboljših voditeljev. Ravno tako je naša Partija utr

pela velikansko izgubo s smrtjo tovariša Brka,⁹ ki so ga Italijani ustrelili s še 25 tovariši v Šibeniku maja meseca.

Sedaj pa nekoliko informacij o položaju tukaj pri nas. V tej pomladi smo vzdržali veliko koncentrično ofenzivo Italijanov, Nemcev, ustašev in četnikov v Vzhodni Bosni, v Sandžaku, v Črni gori in Hercegovini. Po enomesečnem težkem boju okrog Roga

tice, Jahorine, Čajniča in Igmana kakor tudi Foče smo se iz Foče umaknili z dvema brigadama v smeri Črne gore in Hercegovine

8 Tone Tomšič.

9 Rade Končar, narodni heroj, sekretar CKKP Hrvatske.

23

(24)

ravno v trenutku, ko je tudi tam bila velika italijansko-četniška ofenziva proti našim črnogorskim in hercegovskim bataljonom.

Po težkih in krvavih bojih v Črni gori in Hercegovini smo se v nenehnih bojih znova umaknili s še tremi brigadami, dvema črno

gorskima in eno sandžačko v smeri Foče in Kalinovika. Tu smo svoje čete nekoliko odpočili in potem v hitrem pohodu čez Kali- novik krenili v smeri Sarajeva in Konjica. S štirimi brigadami, s katerimi smo na poti lahko zlomili vsak odpor, smo neke noči ne

nadoma zasedli vso progo od Sarajeva do Konjica in uničili vse inštalacije, mostove, in med. ostalim 40 lokomotiv. Pri tem smo zajeli dovolj velik plen. Konjic, Kreševo, Prozor, G. Vakuf, To

mislav Grad na Duvanjskem polju itd. smo zavzeli zelo hitro brez ozira na obupen odpor ustašev. Sedaj se je sovražnik zbral, skoncentriral z raznih strani dovolj močne sile in si s pomočjo tankov in letalstva prizadeva preprečiti naše nadaljnje prodira- nje. Ta trenutek so tu že nekaj dni zelo ostri boji in prepričani smo, da bomo tudi tu obvladali sovražnika. Po vsej Bosni, Liki in Dalmaciji so težki boji z italijanskimi, nemškimi, ustaškimi in četniškimi bandami. Te dni je bil pri nas tovariš Tempo,¹⁰ ki je s VI. bosansko brigado okrog Vlasenice. Pripoveduje, da je na tem terenu pri ljudeh zelo močno nerazpoloženje proti raznim . četniškim vodjem, ki so v tej zimi pobegnili v Srbijo in se sedaj

ne smejo vrniti. Sicer so četniki v Zahodni Bosni in na Ozrenu sklenili sporazum z ustaši in se sedaj skupno bojujejo proti nam.

Tu ni nobene razlike med četniki, pa najsi so Dražinovci ali Ne- dičevci. Vsi ti delajo skupno.

Najhuje je to, da že dalj časa nimamo s Srbijo nobene zveze.

Marko," Crni,^{1 2} Djido,¹³ Čvorak^{1 4} in Siki^{1 5} so pri meni. Lola¹⁶ je odpotoval v ZJagreb], ko smo še bili na Igmanu in prepričan sem, da se je bržkone povezal s Teboj in da Ti bo podrobneje ustmeno vse pripovedoval.

Dedu sem sporočil tisto Tvoje poročilo o paktiranju sloven

ske reakcije čez Rim z Londonom in obratno. Dozdeva se mi, da imate neposredno zvezo z Dedom, pa bi bilo dobro, da ga o takšnih stvareh vedno neposredno obvestite. O Mak.¹⁷ in tisti ženski^{1 8} sem prav tako sporočil Dedu in dobil sporočilo, ki Ti ga

1 0 Svetozar Vukmanović.

1 1 Aleksander Ranković.

1 2 Sretan Zujević.

1 3 Milovan Djilas.

1 4 Ivan Milutinović.

1 5 Moša Pijade.

1 6 Ivo Ribar.

17 Umberto Massola.

1 8 Marija Martini.

(25)

fl

v prilogi pošiljam.¹⁹ Kopijo tega sporočila pošlji Mak., ker je iz njega razvidno, da Deda daje nadzor nad njihovim delom nam in da nosijo odgovornost za svoje delo tudi pred nami in da mo

rajo preko nas sporočati Dedu, kaj delajo. Prav tako morajo pri

lagati račune, zakaj porabljajo denar, ki jim ga Vi dajete.

Deda opravičuje naše delo v Istri, Vi pa si prizadevajte, da boste kar najintenzivneje delali pri mobilizaciji prebivalstva v Istri in širjenju vseljudskega upora na tem ozemlju.

Imejte z nami stalno zvezo bodisi preko Deda, bodisi preko kurirjev, s katerimi bo še lažje, ker se Vam bomo še bolj pri

bližali.

Mnogo Te vsi pozdravljamo kakor tudi vse ostale tovariše!

3. VIII. 1942^{T i t o}Žig

1 9 Depeša se glasi: »3. VIIL 42. CK Slovenije [in] CK Jugoslavije sta dolžna zahtevati od italijanskih tovarišev poročilo o njihovem delova

nju Ustanavljati skupine KPS v nekdanjih italijanskih rajonih, kjer živijo Slovenci in Hrvati - Istra, Trst in drugje. Razvijati tam parti

zansko gibanje ni samo pravilno, ampak tudi nujno. Prav tako je skrajno potrebno, da bi štab to delo izvrševal v stiku z italijanskimi tovariši, da bi v Istri, Trstu in na Reki osnovali organizacije partizanskega gi

banja in antifašističnega boja. Danes žal skoraj ničesar ne vemo o položaju in delu italijanskih tovarišev, ki so pri vas. Poročila, ki jib dobivamo v tej zvezi od vas, so vedno bolj skopa včasih pa proti

slovna. Zakaj italijanski tovariši ničesar sami ne oddajajo prek vasf To je dolžnost. Javite nam natančno priimke tovarišev Kje sta sedaj Marija in Jarkij, Manuli in drugi tovariš iz Italije? Zahtevajte, od teh tovarišev poročilo o njihovem delu in nam podajte kratek povzetek tega poročila. Deda.« (Izvirnik v ruščini in v latinici, napisan s crnilom, je v arhivu IZDG v Ljubljani.)

25

(26)

ŠT. 12

NAVODILA KOMANDANTA NARODNOOSVOBODILNE PAR

TIZANSKE IN PROSTOVOLJSKE VOJSKE JUGOSLAVIJE JO

SIPA BROZA-TITA Z DNE 3. AVGUSTA 1942 GLAVNEMU POVELJSTVU SLOVENSKIH PARTIZANSKIH ČET O TAK

TIKI V SOVRAŽNI OFENZIVI¹ VRHOVNI ŠTAB

NARODNOOSVOBODILNE PARTIZANSKE IN PROSTOVOLJSKE VOJSKE JUGOSLAVIJE 3—VIII—1942

GLAVNEMU ŠTABU

NARODNOOSVOBODILNE PARTIZANSKE IN PROSTOVOLJSKE VOJSKE SLOVENIJE

Kot je že bilo sporočeno, so vaši kurirji srečno prispeli v naš štab in, prinesli med drugim tudi sporočilo o vaših akcijah.² Ku

rirje smo zadržali tako dolgo v našem štabu, ker se približujemo v vaši smeri in zaradi italijanske ofenzive pri vas, o kateri čaka

mo rezultate, da bi vam lahko dali konkretnejša navodila. Razen tistih nekaj informacij, ki jih dobivamo prek »Svobodne Jugo

slavije«, žal do tega trenutka ne vemo ničesar določnejšega, kako se razvijajo razmere pri vas. Znano nam je samo to, da je okupa

torjev pritisk proti vam zelo močan, vendar menim, da ste ukre

nili vse, da bi v tej ofenzivi obvarovali svojo živo silo, s katero boste lahko ponovno nadaljevali svoj boj v Sloveniji. Kot so že pokazale izkušnje v teh 15 mesecih, je napačno držati neke toge fronte in dovoljevati obkoljevanje naših enot, kar povzroča ve

dno precej velike žrtve na naši strani. Najučinkovitejši ukrepi proti takšnim ofenzivam so: razporediti naše sile tako, da sovraž

nik ne more koncentrirati sil v neki določeni smeri. Potrebno je, da vaše enote delajo hitre in daljše pohode ter napadajo sovraž

nika na njegovem najobčutljivejšem mestu, to je tam, kjer naj

manj pričakuje in kjer je najslabši. Takšna naša taktika ima se

veda tudi določene negativne strani, ker je treba često zapuščati terene in razne kraje, ki bi jih po mnenju prebivalstva morali braniti pred sovražnikom. Toda pri tem mora biti vsakomur zna

no to, da nismo kos ubraniti določenih krajev in osvobojenega ozemlja, dokler ima sovražnik veliko premoč v orožju in ljudeh.

i Izvirnik v srbohrvaščini je v arhivu CK ZKS v Ljubljani, izvirna kopija pa v arhivu Vojnozgodovinskega inštituta JLA v Beogradu

2 Glej dok. št. 11, op. 5.

(27)

Hazumljivo je, da je ljudska vstaja v Sloveniji sedaj , jazmahu, čeprav v prvih začetkih močnega boja, pa je spričo tega mnogo

težje izvajati takšno taktiko, ker so množice, zlasti kmečke, nag- njene k temu. da varujejo svoje domove V zvezi s tem je pred vami naloga, da takoj sestavljate močne udarne bataljone-iz naj- S ih boSUv, ki se bodo borili tam, kjer bo potrebno m kjer jim

bo odrejeno. Obenem se lahko in morajo obdržati po vsem ozem

lju manjši partizanski odredi, sestavljeni iz domačinov, ki bodo t r a n i l i svoje domove in zmedli sovražnika, da bi se koncentriral v neki določeni smeri. Pri takšnih modnih ofenzivah se m treba krčevito oklepati osvobojenega ozemlja, ker lahko tako dolgo, dokler obstaja naša živa sila, vedno osvobodimo nova ozemlja sovražnika. Vse to govorimo na podlagi svoje izkušnje, vendar

mislimo, da isto velja tudi za Slovenijo. . V primeru velikega pritiska sovražnikovih sil si prizade

vajte, da se bo glavnina naših borbenih enot unukala v tisti smeri, kjer bo zaledje najvarnejše, to pa je v sedanjem trenutku Imer proti Hrvatski, proti Kolpi, opirajoč se na ozemlje hskih m primorskih partizanov. Takšen morebiten umik vedno omogoča

vašim enotam, da se povrnejo na svoje ozemlje.

Znano nam je, da so italijanske sile iz Hercegovine, m Bosne odšle tudi v Slovenijo. Mi sedaj izvajamo pritisk proti Dalmaciji, da bi vsaj nekoliko oslabili pritisk sovražnika na vasem pod

ročju. In že je videti, da je naš prihod z močnejšimi silami sem precej z m e d i tako okupatorje kot njihove vazale. Ne vedoc za naše namene so zmedeni in odbijajo ta naš prihod v te kraje na ta način, da umikajo svoje posadke v močneje utrjene kraje in

mesta ter tako ostajajo na tem ozemlju. J ^ W , , « Podrobnejše informacije o naših bojih vam bo dal tovariš

Bevc,' n e k o l i k o p a tudi tovariši, ki jih pošiljam?, na voljo vašemu štabu in ki so se do sedaj borili v vrstah srbskih Partizanov.

Prav bi bilo, da bi prišel nekdo iz vašega štaba v^nas stab z nekim podrobne šim ustmenim poročilom, da bi tako dobili točen vpogTed v položaj pri vas. Na podlagi takšnega poročila bi vam L h k o predložili nek splošen načrt za vaše nadaljnje akcije in operacije.

S tovariškim pozdravom!

KOMANDANT

NARODNOOSVOBODILNE PARTIZANSKE IN PROSTOVOLJSKE VOJSKE JUGOSLAVIJE:

Tito

3 Edvard Kardelj.

* Glej dok. št. 53.

27

(28)

ŠT. 13

POROČILO ČLANA CK KPJ IVA RIBARJA-LOLE Z DNE 3. AVGUSTA 1942 GENERALNEMU SEKRETARJU KPJ JOSIPU

BROZU-TITU¹ TOVARIŠU TITU. -

Št. 1 — 3 . avgusta 1942 Dragi T. T.² in drugi!

Vem, da ste gotovo bili že nekoliko zaskrbljeni, pa tudi ne

voljni, ker se nisem oglasil. Toda to mi ni bilo mogoče. V prvi vrst! zato, ker sem tu našel Valdesa³ z zaprto trgovino⁴ in pri

pravljenega za pot v Slovenijo, kamor ga je klical Bevc.⁵ Pripra

vil mu je novega »Goloba«,⁶ ki je, kot se mi dozdeva, šele v teh dneh začel delati tako da ste gotovo prejeli dve moji sporočili prek njega. Fo drugi strani se nisem mogel pismeno obširneje javiti, ker je stanje tukajšnjih zvez s hrvatskim štabom bilo slabo m nezanesljivo, pa sem jih samo v svojem pismu prosil, da vam sporočijo, da sem srečno prispel. Tako se torej javljam sele sedaj, ko je vzpostavljena zanesljivejša in ekspeditivnejša zveza s hrvatskim štabom, toda kdove kako dolgo bo to pismo po- tovalo.^Ocitno — brez »Goloba« danes ni srečnega posla!

V. Slovenija. Priloženo pošiljam pismo, ki sem ga te dni pre

jel od našega dragega Bevca. Modro je molčal tri mesece,⁷« sedaj pa »trmmfira«, ker prihajamo k njemu.⁸ Tudi on si je »zadel puško na ramo«, kot boste videli, in je navdušen z razvojem stvari v svoji domači deželi. Vsekakor - tam se stvari silno razvijajo vendar sem ga v svojem odgovoru⁹ malo »tuširal«. No- cem delati taksnih primerjav - toda določenih izkušenj od spo-

1 Izvirnik je v arhivu CKZKj v Beogradu.

1 Tito.

3 Josip Kopinić.

CK i n u ' v * P^aJ f ^ J ^ o oddajno postajo za zvezo med Kominterno in

*-*• J^r J, KI je bila v tem času pokvarjena

0 Edvard Kardelj.

\ Radijska oddajna postaja.

in MaklXnljL1110 P O r 0 e i l 0 0 p o l o ž aJ^{u n a} Hrvatskem, Srbiji, Vojvodini

7a Edvard Kardelj je po prihodu v Slovenijo dne 14. marca 1942 W n H i ^ J ^ n T^{1 1 1 0}^^S>^h^T O P i n D VJ t e r C K K PJ⁰ Pololaju v Sloveniji (glej Dokumente 1, dok. št. 151 in knjiga 2, dok. št 00)

° Glej Dokumente 2, dok. št. 113.

Glej Dokumente 2, dok. št. 136.

(29)

daj ne bom tako lahko pozabil. Posebej sem ga opozoril na strast za »likvidiranjem«, ki se pojavlja tudi pri njih, kot je videti.

'Zadevo o tistem »umiku v Hrvatsko«, zaradi katerega je v svo

jem pismu naglo protestiral, smo si pozneje pojasnili. Razložil sem mu stališče Starega^{1 0} glede tega, da bi to bila »skrajna even

tualnost« v primeru sile. Sicer pa boste videli, da me vabi v goste, in verjetno bom skočil malo do njega.

• • •" Fisher^{1 2}

.Smrt fašizmu — svobodo narodu!

Št. 14

BRZOJAVKA ČLANA POLITBIROJA CK KPJ EDVARDA KARDELJA Z DNE 3. AVGUSTA 1942 KOMINTERNI O OSVO

BODILNI FRONTI¹

D e d u.² — 3. VIII. 1942

Po zlomu Jugoslavije CK KP Slov.[enije] dal inicijativo za OF. Sprejeli predlog: Sokoli, krščanski socialisti, večina Slov.

[enske] kmečke stranke, večina soc.[ialno] dem. [okratske] stranke (vodstvo soc. dem. sindikatov), razne nacionalistične grupe in del SLS. Ob napadu Nemčije na SSSR najprej to sodelovanje oja- čeno, potem pa po direktivah iz Londona neke nacionalistične grupe pričele rušiti OF. Nato so bili izključeni iz OF.³ Glavno vprašanje razdora: akcija in partizani. Oni proti akciji in proti partizanom. Ostale so prve 4 skupine, a od ostalih samo del vod

stva in večina mas. OF ostala tudi sedaj enotna, a izključene skupine so se grupirale okoli Mihailovića, a brez mas. Spojili so se z odkritimi zavezniki okupatorjev. Narod jim spontano nadel

ime »bela garda«. Nedavno Obveščevalna OF dobila v roke doku

ment o zvezah Mihailovičevcev z okupatorji. Dokument objavljen

in silno ojačil vpliv OF Birk⁴

10 Josip Broz-Tito,

11 Izpuščamo.

12 Ivo Ribar-Lola.

13 Izpuščamo. .

1 Izvirnik, napisan s črnilom, je v arhivu CK ZKS v Ljubljani.

3 Izključena je bila le skupina okrog »Stare pravde«.

4 Franc Birk je bilo Kardeljevo ilegalno ime, ko je od jeseni 19^4 do konca 1956 bival v Sovjetski zvezi. Pozneje je s tem imenom pod

pisoval depeše Kominterni.

29

(30)

ST. 15

BRZOJAVKA ČLANA POLITBIROJA CK KPJ EDVARDA KARDELJA Z DNE 3. AVGUSTA 1942 KOMINTERNI O VO LITVAH V NARODNOOSVOBODILNE ODBORE IN O BELL

GARDF

ŠT. 16

BRZOJAVKA ČLANA POLITBIROJA CK KPJ EDVARDA KARDELJA Z DNE 5. AVGUSTA 1942 KOMINTERNI O POLO

ŽAJU V LJUBLJANI¹ Dedu.² _ 3. VIII. 42.

Odpor mesta Ljubljane proti okupatorjem ima malo prime

rov v zgodovini. Italijanski karabinerji govore, da je hujše v tem mestu kot- v Abesiniji. Vse prebivalstvo mesta je enotno

Vsaka ulica ima svojo Narodno zaščito. Vsaka hiša odprta za aktiviste OF in KP. Po vseh hišah napisi proti okupatorjem. Iz

dajalci dnevno likvidirani na najprometnejših ulicah ob podpori slučajno navzočih pasantov. Aktiviste OF in KP skriva vse me- fnnV M >^{V S e}j o k , 1 lP^a!0 1 r s k i l 1 organizacij in prireditev skoraj 100% Mesečno daje Ljubljana do pol milijona lir prispevkov za

* r f¹P^{a t o r}J¹ Poetično povsem izolirani. Teror strahovit. Me

sto obdano z zicci in od časa do časa hermetično zaprto. Racija od hiše do tise Sedaj od 15. julija zopet blokirana. Policijska ura bila par dm do l**, sedaj do 17". Kdor se približa žici, ustre

ljen Dnevno streljanje. Doslej odpeljano samo iz Ljubljane v konfinacijo okoli 10.000 moških. Ljubljana je mesto brez moških.

Obstoj! okoh 400 odborov OF z okoli 2500 aktivistov. MK K P Siovlenije] ima v mestu čez 500 čl[anov]. 80% prebivalstva Ljub- ijane za U r . —

Birk³

lien ^ b S ^ d S ffif

1 V LiULlianL D0kUment ie bil

^^

1 Izvirnik, napisar

2 Šifra za Komint(

3 Edvard Kardelj.

i Izvirnik napisan s črnilom, je varhivu CK ZKJ v Ljubljani - Sitra za Kominterno.

(31)

ŠT. i?

POROČILO POKRAJINSKEGA KOMITEJA KPS ZA GORENJ- SKO Z DNE 3. AVGUSTA 1942 CENTRALNEMU KOMITEJU

KPS O POLOŽAJU NA GORENJSKEM¹

3. VIII. 1942.

Dragi sodrugi!

Po gornjem poročilu, ki smo Vam ga poslali 17. VII.² se je položaj pri nas nekoliko poslabšal. Prvič zato, ker se sovražni

kov teror stopnjuje in med prebivalstvom nastaja malodusje.

Drugič pa zato, ker se je naša sila podvojila, kar je tudi prebi

valstvo začutilo po prehranjevalnih akcijah, a vendar ne zada nobenega pravega udarca sovražniku. To vse drži prebivalstvo v pasivnosti in malodušju. Izmika se političnemu delu in delu, ki

je v pomoč partizanom. Ljudje si sicer žele zvez s partizani in organizatorji od OF, toda zelo konspirativno in s posamezniki.

Nočejo se povezati s seboj, to pa največ radi proval, ki jih^ noče biti konec. Eden od hudih udarcev pa je ta, da smo zgubili do

brega sodruga iz PK, Franca Vodopivca (Cirila) in istočasno tudi Borisa Ručigaja (slednjega ne smete objaviti, da ne bo izvajal sovražnik represalij nad domačimi). Padla sta oba v zasedo gori pod Storžičem in še en kurir, le eden od njih se je rešil, tj. kurir Janko.³ France je šel, kot smo Vam to že poročali, da bo delno povezal ljudi, seznanil sodruga Borisa s kranjskim okrožjem in pregledal kamniško okrožje. Šel je po vojaškem kanalu in se predno so-prišli do prve postojanke tj. Kokrški odred, je dal za svobodo slovenskega naroda in proletariata svoje dragoceno živ

ljenje. 'Ce more in če je še živa M[eta]⁴ naj napiše par vrstic o njemu, ker ga dobro pozna, za Poročevalca). Z njim je pokopanih več zvez in poznanstev v kranjskem okrožju. Prav tako tudi z Borisom, ki je bil zelo priljubljen in precej poznan, čeprav je bil še mlad. Poskusili bomo vzpostaviti nove stike z drugimi ljudmi v najkrajšem času. V PK ne bomo sprejeli nobenega, ker tukaj nimamo primernega.

V splošnem nas ovirajo pri delu sovražnikove patrole in za

sede, ki so raztresene vsepovsod, kar nam otežkoča prihod do prebivalstva. Delavcem, ki niso poznani, se ljudje izmikajo, to vse radi proval. Poleg tega, da nimajo pristopa do ljudi, tudi mi ne moremo dopuščati ljudi na terensko delo, če niso preizku-

i Izvirna kopija poročila je v arhivu IZDG v Ljubljani. Poročilo je napisal Lojze Kebe.

2 Glej Dokumente 2.. dok. št. 120.

3 To je bilo 15. julija 1942 na Bašeljskem sedlu pod Storzicem.

'' Mira Tomšič-Svetina.

51

(32)

šeni in dovolj konspirativni. Torej položaj kakršen je,.zahteva dobre in preizkušene ljudi, da bi prodrli uspešno v dolino. Teh pa nimamo. Potegnili bomo'nekaj ljudi iz partizanov in jih vzgo

jili za terensko delo. Nekaj jih bomo pa potegnili iz terena, ki so se v zadnjem času pokazali in bodo delali kot ilegalci, sicer nam bodo popadali še ti, ker pri vsakih aretacijah padajo v prvi vrsti naši ljudje. Tu smo Vam prikazali v splošnem naše težave.

Za jeseniško okrožje nam je uspelo, da smo vzpostavili OK iz treh članov, katere smo Vam že v prejšnjem poročilu omenili.

So vsi primerno sposobni in dela voljni. Upamo, da bodo tudi uspeli, kljub temu, da so vsi trije ilegalci. V Bohinju je dvanajst sodrugov, ki so še vsi na terenu. Od vseh sta le dva, da sta nekaj vredna. Vsi ostali se zmikajo vsakemu delu z Voj[vodo]⁵ na čelu.

Še celo tako daleč gredo, da nas ovirajo pri delu, ki ga vršimo z novimi ljudmi. Npr. ne pokličejo ljudi na sestanke, za katere vemo, da bi prišli, če bi bili obveščeni. To najbrž radi tega, da ne bo v Boh [inju] kaj takega, ki bi jih vznemirjalo. Da, mir hočejo celo takrat, ko jih Nemci mobilizirajo za delo. Zagovar

jajo stvari, ki so jih pobrali od bele garde, npr. o Mihailoviću govore kot o junaku, istočasno pa besnijo nad belo gardo. Iz nji

hovega ponašanja se vidi, da bo potrebno pri njih več politič

nega dela, da se jim bo malo zjasnilo. Na vsak način pa so tudi oportunisti zraven, ki bodo pri delu ovirali, te pa bomo odločno odstranili. Člani niso plačevali članarine, še manj pa pobirali denar za OF. Voj[voda] ima blagajno in sedaj ne moremo do

biti zveze z njim, ker se je dal Nemcem mobilizirati za delo. Za

nesli so med prebivalstvo teorijo o maščevanju delavcev nad kmeti, v novi družbi — tu seveda jim je pomagala bela garda.

Tega so krivi sodrugi, ker so nam onemogočili zveze z njimi, kajti nobenega niso hoteli na javki sprejeti. Prebivalstvo pa je načelno za nas in ni nevarnosti, le nekoliko več dela bo tam.

V Gorjah so izselili 97 družin. Več članov od teh družin so zaprli v Begunjah. To je vplivalo na vso okolico in ljudje so zbegani, vendar pa istočasno še bolj sovražno razpoloženi do so

vražnika. V samih Gorjah obstoja že en odbor tako, da zveze že držimo z njimi. Z Bledom imamo zveze s posamezniki, le odbora še ni. V Radovljici so pred mesecem dni aretirali več ljudi in so vse pustili razen enega. Torej v Radovljici bomo najbrž še imeli uspeh. Na Koroški Beli je že odbor, vendar delno pasiven. Prav tako tudi na Javorniku in Jesenicah. V tovarnah so močne sim

patije za nas. Organizacija pa nikakor ne more na noge, ker nam vsakega političnega delavca takoj izvohajo, nakar mora pobeg

niti ali pa ga zaprejo. Navedli Vam bomo tukaj en primer iz Je-

3 Franc Vojvoda-Črtomir, umrl v partizanski bolnišnici nad Ko- pnvmkom na Gorenjskem leta 1945.