člena zakona o službi v oboroženih silah (Uradni list SFRJ, št

(1)

m тмШ mm/ i/sr

Izdaja Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo

Vojaški uradni list izhaja kot enot- na izdaja v srbskohrvatskem jeziku, s podlistki v slovenskem in make-

donskem jeziku Odgovorni urednik

polkovnik Tomislav Radovanović

Ponedeljek, 24. decembra 1984 BEOGRAD

ŠTEVILKA 31 LETO XXXIII

Uredništvo Vojaškega uradnega lista 11002 Beograd, Birčaninova 5/VII

Telefon 656-122 in 656-722, int: 22-383 in 22-341 Naročnina za leto 1984 znaša

1.000 dinarjev.

Žiro račun številka 60823-637-6548 pri službi družbenega knjigovodstva

Beograd 1228.

Na podlagi 112. člena zakona o službi v oboroženih silah (Uradni list SFRJ, št. 32/78) predpisuje zvezni sekretar za ljudsko obrambo

PRAVILNIK

O OPRAVLJANJU IZPITA ZA ClN GENERALMA- JORJA OZIROMA KONTRAADMIRALA V AKTIVNI

SLUŽBI JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE 1. Splošne določbe

1. člen

Po tem pravilniku opravlja izpit za čin generalmajorja oziroma kontraadmirala polkovnik oziroma kapetan bojne ladje v aktivni službi Jugoslovanske ljudske armade (v nadaljnjem besedilu; kandidat), ki ga v skladu z zveznim zakonom določi zvezni sekretar za ljudsko obrambo.

2. člen

Izpit iz 1. člena tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu; izpit) sestoji iz dveh delov; praktičnega in teo- retičnega.

3. člen

Pri organiziranju izpita in pri samem izpitu sode- lujeta nadrejeni starešina kandidata in izpitna komisija.

4. člen

Kandidat, ki ni opravil praktičnega dela izpita, ne more opravljati teoretičnega dela izpita.

Kandidat, ki ni opravil teoretičnega dela izpita, lahko ponovno opravlja izpit v naslednjem letu.

2. Praktični del izpita 5. člen

Praktični del izpita obsega; reševanje ene ali več praktičnih nalog iz organizacije in vodenja vojaške enote oziroma vojaške ustanove; vajo z enoto — štabne vojne vaje, preizkusne vaje ali reševanje druge naloge v okviru opravljanja dolžnosti na formacijskem mestu, na katero je kandidat postavljen.

' Praktični del izpita opravlja kandidat po načrtu, ki ga odobri načelnik generalštaba Jugoslovanske ljudske armade (v nadaljnem besedilu; JLA).

V praktičnem delu Izpita se preverja in ocenjuje usposobljenost kandidata za praktično uporabo kon- cepcije splošne ljudske obrambe pri vodenju in pove- ljevanju enote oziroma ustanove.

Delo kandidata med pripravo in reševanje naloge preverjata in ocenjujeta njegov nadrejeni starešina na položaju armadnega komandanta' ali na višjem polo- žaju in član izpitne komisije, ki ga določi predsednik komisije. Ocena je opisna in se pošlje izpitni komisiji mesec dni pred dnem, ki je določen za zagovor izpitne teme.

3. Teoretični del izpita 6. člen

Teoretični del izpita obsega izdelavo in zagovor izpitne teme.

Izpitno^ temo za kandidata predlaga njegov nadrejeni starešina na položaju armadnega komandanta oziroma komandanta teritorialne obrambe socialistične republike ali socialistične avtonomne pokrajine, v Zveznem sekretariatu za ljudsko obrambo1 pa stare- šina na položaju pomočnika zveznega sekretarja za ljudsko obrambo ali namestnika načelnika generalštaba JLA. Predlogi izpitnih tem se pošljejo starešini ustanove, v kateri dela izpitna komisijsi (v nadaljnjem besedilu; pristojni starešina).

Starešine iz drugega odstavka tega člena lahko predlagajo izpitne teme ne glede na to, ali so v njihovih enotah oziroma sektorjih njihovega dela kandidati,

ki jim je bilo odobreno opravljanje izpita.

Pristojni starešina predlaga dve izpitni temi s pod- ročja, ki ustreza delom in nalogam kandidata, in teze za njihovo obdelavo.

Izpitne teme se pošljejo pristojnemu starešini do 1. julija tistega leta, v katerem je kandidatu dovoljeno opravljanje izpita.

7. člen

Izpitno temo določi kandidatu načelnik general- štaba JLA na predlog pristojnega starešine.

Izpitna tema se določi na podlagi predlogov izpitnih tem, ki jih dajo poveljstva enot in uprave ustanov in so v skladu z deli in nalogami, ki jih opravlja kandidat, in tem, ki so predvidene ,z načrtom znanstveno- raziskovalnega dela v oboroženih silah SFRJ.

Izpitna tema se določi kandidatu do 1. septembra tekočega leta.

8. člen

Izpitna tema se sporoči kandidatu po redni poti prek nadrejenega starešine.

V aktu, v katerem se kandidatu sporoči izpitna tema, se določi tudi rok, v katerem jo mora kandidat obdelati in poslati izpitni komisiji. Ta rok ne sme biti krajši od dvanajst mesecev.

(2)

Stran 1022 — Številka 31 VOJAŠKI URADNI LIST Ponedeljek, 24. decembra 1984 9. člen

Kandidat samostojno obdeluje izpitno temo ob us- treznih posvetovanjih s članom izpitne komisije, ki ga določi predsednik izpitne komisije.

Pri obdelavi izpitne teme lahko kandidat uporablja podatke iz uradne evidence vojaških enot in vojaš- kih ustanov ter druge uradne podatke. Starešine vo- jaških enot oziroma vojaških ustanov morajo dati kandidatu podatke, razen tistih, ki se po predpisih, s katerimi je urejeno varstvo tajnosti vojaških podatkov, ne smejo sporočiti brez posebnega dovoljenja.

10. člen

' Kandidat mora obdelano izpitno temo v določenem roku poslati izpitni komisiji na predpisan način.

Kandidat, ki opravičeno ne more obdelati izpitne teme in jo pravočasno poslati izpitni komisiji, mora zahtevati, da se mu podaljša rok.

Ce kandidat ne pošlje obdelane izpitne teme v roku, ki mu je določen v prvem in drugem odstavku tega člena, se šteje, da je odstopil od opravljanja izpita.

11. člen

Izpitna tema, ki jo je kandidat obdelal, se pošlje v obravnavo in preučevanje predsedniku in članom izpitne komisije.

Izpitna komisija šele po vsestranski obravnavi in potem ko vsak član pove svoje mnenje odloči o tem, ali se izpitna tema lahko sprejme za zagovor in ali bo kandidat poklican, da jo zagovarja.

Ce izpitna komisija ne sprejme izpitne teme, jo pošlje kandidatu, da jo dodela in mu določi rok, do kdaj jo mora ponovno poslati.

12. člen

Kandidata je treba po načrtu, ki ga določi pristojni starešina, pravočasno poklicati, da zagovarja izpitno temo.

13. člen

Izpitna tema se zagovarja v navzočnosti vseh čla- nov in tajnika izpitne komisije.

Pri zagovoru izpitne teme so lahko navzoči nadre- jene starešine kandidata in oficirji s činom polkovnika oziroma kapetana bojne ladje in z višjim.

14. člen

Izpitna komisija da končno oceno na podlagi ocene izpitne teme in ugotovitev med zagovorom izpitne teme.

Končna ocena sestoji iz opisnega dela in ocen od pet do deset.

Ocena »ni opravil izpita« se lahko da, če izpitna komisija ugotovi, da kandidat pri obdelavi in zagovoru izpitne teme ni dovolj prispeval k razčlenitvi zasnove splošne ljudske obrambe.

15. člen

Končno oceno izpitne komisije javno sporoči kandidatu predsednik izpitne komisije, pri čemer posebno

obrazloži njegov prispevek k razčlenitvi zasnove sploš- ne ljudske obrambe.

Po zagovoru izpitne teme se kandidatu vroči potrdilo o opravljenem izpitu.

16. člen

Kandidat, ki ni pravočasno poslal obdelane izpitne teme (10. člen) ali njegova izpitna tema ni bila spre- jeta (11. člen) ali ni opravil izpita (14. člen), lahko opravlja izpit v naslednjem letu.

Kandidat iz prvega odstavka tega člena, ki ne opravi izpita niti v naslednjem letu, ga sme opravljati samo z dovoljenjem zveznega sekretarja za ljudsko obrambo. Takemu kandidatu se določi nova izpitna tema.

4. Izpitna komisija 17. člen

Izpitno komisijo določi za vsakega kandidata-~zvezni sekretar za ljudsko obrambo.

Izpitno komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana.

Za predsednika izpitne komisije se določi načelnik generalštaba JLA, pomočniki zveznega sekretarja za ljudsko obrambo, načelnik I. uprave generalštaba JLA, namestniki načelnika generalštaba JLA in komandanti armad, vojnega letalstva in protizračne obrambe, vo- jaškopomorskega območja in teritorialne obrambe so- cialističnih republik in socialističnih avtonomnih po- krajin.

Za člane izpitne komisije se določijo oficirji s či- nom generalmajorja oziroma kontraadmirala ali višjim.

Eden izmed članov izpitne komisije mora biti strokov- njak s področja, ki ga obdeluje izpitna tema, in se praviloma določi za konzultanta (prvi odstavek 9. čle- na).

18. člen

Izpitna komisija ima tajnika, ki zagotavlja izvedbo izpitov in delo izpitne komisije.

Tajnik izpitne komisije se določi s formacijo in je podrejen pristojnemu starešini ustanove, v katere sestavi je izpitna komisija.

19. člen

Materialne in finančne potrebe, evidenco in druga tehnična dela, nujna za nemoteno delo izpitne komisije in izvedbo izpitov, načrtuje in ureja pristojni sta- rešina.

5. Skupne določbe 20. člen

Kandidatu, ki je poklican, da zagovarja izpitno temo, lahko pristojni starešina na njegovo zahtevo preloži zagovor, če kandidat iz zdravstvenih razlogov, smrti družinskega člana ali drugega opravičenega razloga ne more zagovarj'ati izpitne teme.

V aktu o preložitvi zagovora izpitne teme se do- loči nov rok za njen zagovor.

(3)

Ponedeljek, 24. decembra 1984 VOJAŠKI URADNI LIST 21. člen

Evidenco o kandidatih in o izpitih kandidatov vodi tajnik izpitne komisije.

Podatki iz evidence so zaupni.

Izpitne teme širšega pomena se lahko s privo- litvijo kandidata objavijo v vojaških publikacijah.

22. člen

Potovanje kandidata, ki je poklican, da pripravi in zagovarja izpitno .temo in opravlja izpit, se šteje za službeno potovanje.

23. člen

Ugovori kandidatov v zvezi z delom izpitne komisije, se vložijo po predpisih, s katerimi je urejeno vla- ganje pritožb in drugih vlog v JLA.

24. člen

S poslovnikom o delu izpitne komisije, ki ga izda pristojni starešina, je popolneje urejen način dela .izpitne komisije in potek izpitov.

Poslovnik odobri načelnik generalštaba JLA.

6. Prehodne in končne določbe 25. člen

Kandidati, ki jim je bilo dovoljeno opravljanje izpita pred uveljavitvijo tega pravilnika, ga opravijo po prejšnjih predpisih.

26. člen

Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, nehajo veljati naslednje določbe pravilnika o izpitih za čine in razrede aktivnih vojaških oseb (Vojaški uradni list, št.

12/74, 17/76 in 10/81): 3. točka drugega odstavka 1. čle- na; peti odstavek 4. člena; tretji odstavek 12. člena v delu, ki se nanaša na pristojnost za določitev občasnih članov izpitne komisije za čin generalmajorja oziroma kontraadmirala; drugi odstavek 15. člena v delu, ki se nanaša na osebe, ki opravljajo1 izpit za čin generalmajorja oziroma kontraadmirala; peti odstavek 25. člena ter 31. in 42. člen.

27. člen

Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Vojaškem uradnem listu.

R.v.p. št. 35

Beograd, 19. decembra 1984

Zvezni sekretar za ljudsko obrambo:

admiral flote Branko Mamula s. r.

1229.

Na podlagi točke prvega odstavka in tretjega odstavka 80. člena: zakona o splošni ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 21/82) in prvega odstavka 248.

člena zakona o službi v oboroženih silah (Uradni list SFRJ, št. 32/78) predpisuje zvezni sekretar za ljudsko obrambo

o v;;".q vojio:l3 C

PRAVILNIK . . Oiišlblis s C. i

O VOJAŠKIH PADALCIH IN PADALSKI SLUŽBI V JUGOSLOVANSKI LJUDSKI ARMADI 1. Vojašk^ padalci in vojaški padalski nazivi

1. člen : jla

Vojaški padalci so oficirji, nižji oficirji in vojaki, ki imajo enega izmed vojaških padalskih nazivov, predpiSahih s tem pravilnikom.

"fli i ' • ■ .'-ЛО ■ 2. člen j- , ■ ■ ; OnV!jV,;>

Vojaški padalsM'n^zi^'bžnačuje strokovno usposobljenost za skoke<s ipadatom in za usposabljanje padalcev. ..'..ir.v ilin5iJ>!cl r

Glede na stopnjo strokovne usposobljenosti se uve- dejo tile vojaški padalski nazivi:

— učenec—padalec,

— padalec,

— padalski inštruktor,

— padalski inštruktor 1. razreda.

4. člen

Naziv učenca-padalca pridobijo vojaške osebe na tečaju osnovnega padalskega usposabljanja. Ta naziv dodeli komandant padalske enote na stopnji brigade in višji stopnji.

5. člen

Vojaška oseba, ki ima naziv učenca-padalca, pridobi naziv padalca po končanem teoretičnem in prak- tičnem strokovnem padalskem usposabljanju in opravljenem izpitu za padalca. Ta naziv dodeli komandant padalske enote na stopnji brigade in višji stopnji.

6. člen

Aktivna vojaška oseba, ki ima naziv padalca, pridobi naziv padalskega inštruktorja:

1) če ima najmanj 70 skokov s padalom;

2) če ima naziv padalca najmanj dve leti in če je uspešno končala program bojnega usposabljanja dnev- nih in nočnih skokov;

3) če je končala tečaj za padalske inštruktorje in opravila teoretični in praktični izpit'za padalskega in- štruktorja.

Ta naziv dodeli komandant vojnega letalstva in protizracne obrambe (v nadaljnjem besedilu: VL ■ in PZO).

(4)

Aktivna vojaška oseba, ki ima naziv padalskega inštruktorja, pridobi naziv padalskega inštruktorja L razreda:

— če ima 10 let efektivne padalske službe kot padalski inštruktor;

— če ima najmanj 300 skokov s padalom, od tega:

40 ponoči, 30 šolskih bojnih na taktičnih vajah, 50 s prostim odpiranjem ali 100 z zadržkom;

— če ji med opravljanjem padalske službe niso bili izrečeni varstveni ukrepi.

Ta naziv dodeli komandant VL in PZO na predlog komandanta padalske enote na stopnji brigade.

8. člen

Vojaškemu padalcu, ki ima naziv padalskega in- štruktorja, se lahko dodeli zlati znak padalskega in- štruktorja:

— če ima 15 let efektivne padalske službe kot padalski inštruktor in padalski inštruktor I. razreda;

— če ima najmanj 400 skokov s padalom, od tega:

50 ponoči, 40 šolskih bojnih na taktičnih vajah, 100 s prostim odpiranjem ali 150 z zadržkom;

— če mu med opravljanjem padalske službe niso bili izrečeni varstveni ukrepi.

Znak iz prvega odstavka tega člena dodeli 21. maja oziroma 14-. oktobra komandant VL in PZO na predlog komandanta padalske enote na stopnji brigade.

9. člen

Vojaškemu padalcu se po 25 letih efektivne padalske službe dodeli mali zlati znak padalskega inštruk- torja. Ta znak dodeli 22. decembra komandant VL in PZO.

10. člen

Program usposabljanja in način opravljanja izpita za naziv padalca se predpišeta z načrtom in programom bojnega usposabljanja in vzgoje vojakov padalskih enot.

Program usposabljanja in način opravljanja izpita za naziv padalskega inštruktorja predpiše komandant VL in PZO.

2. Padalska služba 11. člen

Padalska služba v Jugoslovanski ljudski armadi obsega skoke s padalom zaradi strokovnega in bojnega usposabljanja vojaških padalcev in izvršitve bojnih nalog.

12. člen

Padalska služba vojaških padalcev traja od dneva njihovega prvega skoka s padalom do dneva, ko nas- tane eden izmed razlogov, zaradi katerih jim ta služba preneha.

13. člen

Vojaški podalci opravljajo padalsko službo na podlagi načrta in programa padalskega usposabljanja, pravil izskakovanja in posebnih ukazov nadrejenega poveljstva med vsem letom ali v za to predvidenem času.

Vojaški padalci iz rezervne sestave opravljajo padalsko službo med vojaško vajo.

14. člen

V padalsko službo se vojaškemu padalcu štejeta:

1) čas, ko je opravljal padalsko službo, če ima na- črtovano število skokov in če izpolnjuje načrt bojnega usposabljanja v padalskih enptah;

2) čas, ko je bil na zdravljenju in bolezenskem dopustu, če ni bil razrešen dolžnosti, na katero je bil postavljen.

15. člen

V padalsko službo se vojaškemu padalcu ne šte- jejo:

1) leto, v katerem po svoji krivdi ni izpolnil najmanj 75% načrtovanega števila skokov za to leto;

2) čas, za katerega mu je bil izrečen varstveni ukrep prepovedi skakanja s padalom, ki je predviden s tem pravilnikom;

3) čas, ko je prestajal zaporno kazen;

4) čas, ko je bil pod preiskavo zaradi kaznivega dejanja, če je zanj obsojen.

16. člen

Aktivni vojaški osebi preneha padalska služba:

1) če vojaška zdravniška komisija za letalce ugotovi, da je zaradi bolezni, poškodbe ali psihičnega stanja zdravstveno nezmožna za skoke s padalom;

2) če je razrešena padalske službe;

3) če je premeščena na dolžnost zunaj padalskih enot in če ne izvršuje programa skakanja s padalom;

4) če ji preneha aktivna vojaška služba.

17. člen

Vojaškemu padalcu iz rezervne sestave preneha padalska služba:

1) če ga zdravnik padalske enote zaradi bolezni, poškodbe ali psihičnega stanja spozna za nezmožnega za skakanje s padalom;

2) če je razrešen padalske službe.

18. člen

Vojaškemu padalcu iz rezervne sestave, ki mu je po 17. členu tega pravilnika prenehala padalska služ- ba, se sme v izrednih razmerah znova dovoliti opravljanje padalske službe.

(5)

Ponedeljek, 24. decembra 1984 VOJAŠKI URADNI LIST Številka 31 — Stran 1025 19. člen

Odločbo o prenehanju padalske službe izda;

1) komandant padalske brigade — za vojake in vojaške padalce iz rezervne sestave;

2) komandant VL in PZO — za aktivne vojaške osebe.

20. člen

Komandant padalske brigade ali višji starešina lahko s svojo odločbo prepove skakanje s padalom vojaškemu padalcu, zoper katerega se je začel kazenski ali disciplinski postopek ali postopek za prenehanje aktivne vojaške službe.

3. Varstveni ukrepi 21. člen

Vojaškemu padalcu, ki prekrši pravila padalske službe in tako ogrozi svojo varnost in varnost drugih padalcev, se izreče varstveni ukrep prepovedi skakanja s padalom, ki traja tri mesece.

22. člen

Varstveni ukrep prepovedi skakanja s padalom iz- reče vojaškim padalcem:

1) komandir padalske čete — vojakom, ki imajo naziv učenca—padalca in padalca, do 10 dni;

2) komandant padalskega bataljona ali starešina na enaki stopnji — aktivnim vojaškim osebam, ki imajo naziv padalca in padalskega inštruktorja, do 30 dni;

3) komandant padalske brigade — aktivnim vojaš- kim osebam, ki imajo naziv padalca in padalskega in- štruktorja, do 60 dni;

4) komandant VL in PZO — aktivnim vojaškim osebam, ki imajo naziv padalca, padalskega inštruk- torja in padalskega inštruktorja I. razreda, do treh mesecev.

23 — 8 —»

48

26. člen

Znak padalskega inštruktorja in padalskega in- štruktorja I. razreda je lovorov venec, na vrhu katerega je peterokraka zvezda. V sredini venca je podstavek z razpetima kriloma in odprtim padalom. Na spodnjem delu venca je grb SFRJ. Znak je izdelan re- liefno iz srebra čistote 900/1000 in težak 19 gramov. Ve- nec je patiniran, grb in podstavek sta pozlačena brez leska, njuni zgornji robovi pa polirani. Hrbtna stran znaka je glatka in ravna ter ima pod peterokrako zve- zdo in grbom vijaka iz alpake (slika 2).

23. člen

Varstveni ukrepi iz 22. člena tega pravilnika se izrečejo po postopku, predpisanem z zakonom o službi v oboroženih silah.

4. Padalska knjižica in padalski znaki 24. člen

Vojaški padalec, ki ima naziv padalca, padalskega inštruktorja in padalskega inštruktorja I. razreda, dobi padalsko knjižico in sme nositi ustrezen padalski znak, ki je predpisan s tem pravilnikom.

Padalski znak se nosi v sredini zgornjega desnega žepa bluze (poletne srajce).

27. člen 25. člen

Padalski znak ima medeni podstavek, na vrhu katerega je peterokraka zvezda, v sredini pa padalec z odprtim padalom. Pred padalom je letalo v 1^еЈ^и- Hrbtna stran znaka je gladka in ravna in ima za leta- lom vijak (slika 1).

Zlati padalski znak ima enako obliko kot znak padalskega inštruktorja, izdelan pa je iz osemnajstka- ratnega zlata.

Mali zlati padalski znak je enak kot mali znak padalskega inštruktorja, izdelan pa je iz štirinajstka- ratnega zlata.

(6)

Vojaški padalci smejo na civilni obleki nositi us- trezne male padalske znake, in sicer na levem zavihku ovratnika suknjiča.

Mali padalski znak ima enako obliko kot veliki padalski znak, le da je štirikrat manjši.

29. člen

Rezervni vojaki—padalci nosijo, ko so v uniformi, ustrezen padalski znak glede na svoj padalski naziv.

30. člen

■ Za vojaške padalce, ki imajo naziv padalca ali višji padalski naziv, se uvede padalska knjižica.

Padalska knjižica je uradna listina, s katero se do- kazujeta strokovna usposobljenost padalca in potek opravljanja padalske službe.

Po prenehanju padalske službe se padalska knji- žica aktivnih vojaških oseb vloži v njihov dosje oseb- nih podatkov, padalcu pa se izda potrdilo o času, ko je bil v padalski službi.

Vojaški padalci iz rezervne sestave obdržijo padalsko knjižico.

stvenih delavcih v Jugoslovanski ljudski armadi (Vo- jaški uradni list, št. 18/79) se besede: »O izbiri se izrekajo z glasovanjem.« nadomestijo z besedami: »O izbiri se izrekajo z javnim glasovanjem.«.

2. člen

R.v.p. št. 39

1231.

Na podlagi šestega odstavka 17. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških za- varovancev (Uradni list SFRJ, št. 32/78) in petega odstavka 408. člena zakona o službi v oboroženih silah (Uradni list SFRJ, št. 32/78) izdaja zvezni sekretar za ljudsko obrambo

5. Končni določbi 31. člen

Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, neha veljati pravilnik o vojaških padalcih (Vojaški uradni list, št. 22/68).

32. člen

R.v.p. št. 37 Beograd, 20. decembra 1984

1230.

Na podlagi 6. točke prvega odstavka 30. člena, prvega odstavka 123. člena, drugega odstavka 132. člena, petega odstavka 133. člena, petega odstavka 151. člena, drugega odstavka 152. člena, četrtega odstavka 154.

člena in drugega odstavka 167. člena zakona o vojaških šolah in znanstvenih raziskovalnih zavodih Jugoslo- vanske ljudske armade (Uradni list SFRJ, št. 12/78) predpisuje zvezni sekretar za ljudsko obrambo

PRAVILNIK

O SPREMEMBI PRAVILNIKA O UČITELJIH IN SODELAVCIH VOJAŠKIH SOL IN ŠOLSKIH CEN- TROV IN ZNANSTVENIH DELAVCIH V JUGOSLO-

VANSKI LJUDSKI ARMADI 1. člen

V prvem odstavku 11. člena pravilnika o učiteljih in sodelavcih vojaških šol in šolskih centrov in znan-

ODREDBO

O SPREMEMBAH ODREDBE O NAČINU PRERAČU- NAVANJA POSEBNIH DODATKOV, KI SO VŠTETI V POKOJNINSKO OSNOVO UŽIVALCEM VOJAŠKIH POKOJNIN IN V OSNOVO ZA DOLOČITEV DENAR-

NEGA NADOMESTILA OSEBAM, KI JIM JE PRENEHALA AKTIVNA VOJAŠKA SLUŽBA 1. V 1. točki odredbe o načinu preračunavanja posebnih dodatkov, ki so všteti v pokojninsko osnovo uži- valcem vojaških pokojnin in v osnovo za določitev de- narnega nadomestila osebam, ki jim je prenehala aktivna vojaška služba (Vojaški uradni list, št. 29/82 in 31/83), se besede: »31. decembra 1983« nadomestijo z besedami: »31. decembra 1984«.

2. V prvem odstavku 2. točke se besede: »za leto 1984« nadomestijo z besedami: »za leto 1985«.

V prvi alinei se znesek: »4.620« nadomesti z znes- kom: »6.380«.

V drugi alinei se znesek: »3.957« nadomesti z znes- kom: »5.460,50«.

3. V prvem odstavku 3. točke se besede: »za leto 1984« nadomestijo z besedami« »za leto 1985«.

V prvi, drugi in tretji alinei prvega odstavka se besede: »31. decembra 1982« nadomestijo z besedami:

»31. decembra 1983«, odstotek: »25,37% pa z odstotkom:

»38%«.

4. Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Vojaškem uradnem listu, uporablja pa se od 1. janu- arja 1985.

R.v.p. št. 36

(7)

194У

Izdaje Savezni sekretarijat za narodnu odbranu

»Službeni vojni list« izlazi kao jedinstvena publikacija na srpsko- hrvatskom jeziku, sa podliscima na slovenačkom i makedonskom jeziku

Odgovorni urednik pukovnik Tomislav Radovanović

Ponedeljak, 24. decembar 1984.

BEOGRAD

BROJ 31 GODINA ХХХШ

Uredništvo »Službenog vojnog lista«

11002 Beograd, Birčaninova 5/VII Telefoni: 656-122 i 656-722,

lokali: 22-383 i 22-341 Pretplata za 1984. godinu

je 1.000 dinara.

2iro-račun broj 60823-637-6548 kod Službe društvenog knjigovodstva

Beograd 1228.

Na osnovu člana 112. Zakona o službi u oružanim snagama (»Službeni list SFRJ«, br. 32/78), savezni sekretar za narodnu odbranu propisuje

PRAVILNIK

O POLAGANJU ISPITA ZA ClN GENERAL-MAJORA ODNOSNO KONTRA ADMIRALA U AKTIVNO J SLUŽBI JUGOSLOVENSKE NARODNE ARMIJE

1. Opšte odredbe Član 1.

Prema odredbama ovog pravilnika, ispit za čin general-majora odnosno kontraadmirala polaže pukovnik odnosno kapetan boj nog broda u aktivnoj službi Jugoslovenske narodne armije (u daljem tekstu: kandidat) koga, u skladu sa odredbama saveznog zakona, odredi savezni sekretar za narodnu odbranu.

Član 2. f

Ispit iz člana 1. ovog pravilnika (u daljem tekstu:

ispit) sastoji se iz dva dela: praktičnog i teorijskog.

Član 3.

U organizovanju i sprovodenju ispita učestvuju pretpostavljene starešine kandidata i ispitna komisija.

Član 4.

Kandidat koji nije položio praktični, deo ispita, ne može polagati teorijski deo ispita.

Kandidat koji nije položio teorijski deo ispita, mo- že ponoviti ispit u narednoj godini.

2. Praktični deo Ispita Član 5.

Praktični deo ispita obuhvata: rešavanje jednog ili više praktičnih zadataka iz oblasti organizacije i rukovodenja vojnom jedinicom odnosno vojnom ustanovom; izvođenje vežbe sa jedinicom — štabne ratne vežbe, opitne vežbe ili rešavanje drugog zadatka u okvira obavljanja dužnosti na formacijskem mestu na ko je je kandidat postavljen.

Praktični deo ispita kandidat polaže prema planu koji odobrava načelnik Generalštaba Jugoslovenske narodne armije (u daljem tekstu: JNA).

Na praktičnom delu ispita proverava se i ocenjuje osposobljenost kandidata za praktičnu primenu kon- cepcije opštenarodne odbrane u rukovodenju i koman- dovanju jedinicom odnosno ustanovom.

Rad kandidata u toku pripreme i rešavanja zadatka proveravaju i ocenjuju njegov pretpostavljeni starešina na položaju komandanta armije ili višem po- ložaju i član ispitne komisije koga odredi predsednik komisije. Ocena se daje opisno i dostavlja ispitnoj komisiji mesec dana pre dana određenog za odbranu ispitne teme.

3. Teorijski deo ispita Član 6.

Teorijski deo ispita obuhvata izradu i odbranu ispitne teme.

Ispitnu temu za kandidata predlaže njegov pretpostavljeni starešina na položaju komandanta armije odnosno komandanta teritorijalne odbrane socijalis- tičke republike ili socijalističke autonomne pokrajine, a u Saveznom sekretarijatu za narodnu odbranu — starešina na položaju pomočnika saveznog sekretara za narodnu odbranu ili zamenika^ načelnika General- štaba JNA. Predloži ispitnih tema dostavljaju se stare- šini ustanove u kojoj radi ispitna komisija (u daljem tekstu: nadležni starešina).

Starešine iz stava 2. ovog člana mogu predla- gati ispitne teme nezavisno od toga da li iz njihovih jedinica odnosno sektora njihovog rada ima kandidata kojima je odobreno polaganje ispita.

Nadležni starešina predlaže dve ispitne teme iz oblasti koja odgovara poslovima i zadacima na kojima radi kandidat, sa tezama za njihovu obradu.

Ispitne teme dostavljaju se nadležnom starešini dd 1. jula godine u kojoj je kandidatu odobreno polaganje ispita.

Član 7.

Ispitnu temu kandidatu određuje načelnik Gene- ralštaba JNA na predlog nadležnog starešine.

Ispitna tema se odreduje na osnovu predloga ispitnih tema koje daju komande jedinica i uprave ustanova, a koje su u skladu sa poslovima i zadacima koje obavlja kandidat i tema koje se predvidaju planom naučnoistraživačkog rada u oružanim snagama SFRJ.

Ispitna tema se određuje kandidatu do 1. septembra tekuče godine.

Član 8.

Ispitna tema se saopštava kandidatu redovnim pu- tem, preko pretpostavljenih starešina.

U aktu kojim se kandidatu saopštava ispitna tema naznačava se i rok u kome je kandidat dužan da je obradi i dostavi ispitnoj komisiji. Taj rok ne može biti krači od dvanaest meseci.

(8)

Štrana 1022 — Broj 31 SLUŽBENI VOJNI LIST Ponedeljak, 24. decembar 1984.

Član 9.

Kandidat samostalno obrađuje ispitnu temu, uz odgovarajuće konsultacije sa članom ispitne komisije koga odredi predsednik komisije.

Prilikom obrade ispitne teme, kandidat se može koristiti podacima iz službene evidencije vojnih jedinica i vojnih ustanova i drugim službenim podacima.

Starešine vojnih jedinica odnosno vojnih ustanova duž- ne sU da kandidatu daju podatke, osim onih koji se, prema propisima kojima se uređuje zaštita tajnosti vojnih podataka, ne mogu saopštavati bez posebnog odobrenja.

Član 10.

Kandidat je dužan da obrađenu ispitnu temu, u roku koji mu je određen, dostavi ispitnoj komisiji na propisani način.

Kandidat koji iz opravdanih razloga nije u moguč- nosti da ispitnu temu obradi i pravovremeno dostavi ispitnoj komisiji, dužan je da zatraži produženje roka.

Ako kandidat ne dostavi obradenu ispitnu temu u roku koji mu je određen u st. 1. i 2. ovog člana, smatra se da je odustao od polaganja ispita.

Član 11.

Ispitna tema koju je kandidat obradio dostavlja se predsedniku i članovima ispitne komisije radi raz- matranja i proučavanja.

Ispitna komisija, posle svestrane rasprave i izjaš- njavanja svakog člana, donosi odluku o tome da li se ispitna tema može prihvatiti za odbranu i o pozivanju kandidata radi odbrane teme.

Ako ispitna komisija ne prihvati ispitnu temu, dostavlja je kandidatu na doradu i odreduje mu rok do kada ispitnu temu mora ponovo dostaviti.

Član 12.

Kandidat se pravovremeno poziva radi odbrane ispitne teme, prema planu koji utvrdi nadležni stare- šina.

Član 13.

Ispitna tema se brani u prisustvu svih članova i sekretara ispitne komisije.

Odbrani ispitne teme mogu da prisustvuju pretpostavljene starešine kandidata i oficiri čina pukovnika odnosno kapetana bojnog broda i viši.

Član 14.

Zaključnu ocenu utvrđuje ispitna komisija na osnovu ocene ispitne teme i zapažanja stečenih u toku odbrane ispitne teme.

Zaključna ocena se sastoji iz opisnog dela i broj- čane ocene od pet do deset.

Ocena »nije položio ispit« može se dati ako ispitna komisija utvrdi da kandidat pri obradi i odbrani ispitne teme nije dao dovoljan doprinos u razradi kon- cepcije opštenarodne odbrane.

Član 15.

Zaključnu ocenu ispitne komisije kandidatu javno saopštava predsednik ispitne komisije, pri čemu se posebno obrazlaže njegov doprinos u razradi koncep- cije opštenarodne odbrane.

Nakon odbrane ispitne teme, kandidatu se uniču- je uverenje o položenom ispitu.

Član 16.

Kandidat koji nije pravovremeno dostavio obradenu ispitnu temu (član 10), ili mu ispitna tema nije prihvačena (član 11), ili koji nije položio ispit (član 14), ispit može polagati u narednoj godini.

Kandidat iz stava 1. ovog člana koji ni u narednoj godini ne položi ispit, može ispit polagati samo po odobrenju saveznog sekretara za narodnu odbranu.

Takvom kandidatu određuje se nova ispitna tema.

4. Ispitna komisija Član 17.

Ispitnu komisiju za svakog kandidata određuje savezni sekretar za narodnu odbranu.

Ispitnu komisiju sačinjavaju predsednik i najmanj e dva člana.

Za predsednika ispitne komisije odreduju se na- čelnik Generalštaba JNA, pomočnici saveznog sekretara za narodnu odbranu, načelnik I uprave General- štaba JNA, zamenici načelnika Generalštaba JNA i komandanti armija, ratnog vazduhoplovstva i protiv- vazdušne odbrane, vojnopomorske oblasti i teritorijalne odbrane socijalističkih republika i socijalističkih autonomnih pokrajina.

Za članove ispitne komisije određuju se oficiri čina general-majora odnosno kontraadmirala ili viši. Jedan član ispitne komisije mora biti stručnjak iz oblasti koju obraduje ispitna tema i on se, po pravilu, odreduje za konsultanta (član 9. stav 1).

Član 18.

Ispitna komisija ima sekretara koji obezbeduje sprovodenje ispita i rad ispitne komisije.

Sekretar ispitne komisije odreduje se formacijom i potčinjen je nadležnem starešini u čijem je sastavu ispitna komisija.

Član 19.

Materijalno i finansijsko obezbedenje, evidenciju i drage tehničke poslove neophodne za nesmetan rad ispitne komisije i sprovodenje ispita planira i reguliše

nadležni starešina.

5. Zajedničke odredbe Član 20.

Kandidatu koji je pozvan radi odbrane ispitne teme nadležni starešina može, na njegov zahtev, odlo- žiti odbranu ako kandidat zbog zdravstvenih razloga, smrtnog slučaja u porodici ili drugog opravdanog razloga ne može da pristupi odbrani ispitne teme.

U aktu o odlaganju odbrane ispitne teme odreduje se novi rok za njenu odbranu.

Član 21.

Evidenciju o kandidatima i o ispitima kandidata vodi sekretar ispitne komisije.

Podaci iz evidencije smatraju se poverljivim.

Ispitne teme šireg značaja se mogu, uz pristanak kandidata, objavi j ivati u vojnim publikacijama.

(9)

Ponedeljak, 24. decembar 1984. SLUŽBENI VOJNI LIST Broj 31 — Strana 1023

Član 22. Član 2.

Putovanje kandidata koji se poziva radi pripreme i odbrane ispitne teme i polaganja ispita, smatra se službenim putovanjem.

Vojno padobransko zvanje označava stručnu osposobljenost za izvođenje skokova padobranom i za obu- čavanje padobranaca.

Član 23.

Prigovori kandidata u vezi sa radom ispitne komisije podnose se prema propisima kojima je reguli- sano podnošenje pritužbi i drugih podnesaka u JNA.

Član 24.

Poslovnikom o radu ispitne komisije, koji donosi nadležni starešina, potpunije se uređuju način rada ispitne komisije i tok ispita.

Poslovnik odobrava načelnik Generalštaba JNA.

6. Prelazne i završne odredbe Član 25.

Kandidati kojima je polaganje ispita odobreno pre stupanja na snagu ovog pravilnika, ispit polažu prema ranijim propisima.

Član 26.

Danom stupanja na snagu ovog pravilnika prestaju da važe odredbe Pravilnika o ispitima za činove i klase aktivnih vojnih lica (»Službeni vojni list«, br. 12/74, 17/76 i 10/81), i to: član 1. stav 2. tačka 3; član 4. stav 5; član 12. stav 3, u delu koji se odnosi na nadležnost za određivanje povremenih članova ispitne komisije za čin general-majora odnosno kontraadmirala; član 15. stav 2, u delu koji se odnosi ha lice koje polaže ispit za čin general-majora odnosno kontraadmirala;

član 25. stav 5. i čl. 31. i 42.

Član 27.

Ovaj pravilnik stupa na snagu osmog dana od dana objavljivanja u »Službenom vojnom listu«.

R.v.p. br. 35 19. decembra 1984. godine

Beograd

Savezni sekretar za narodnu odbranu

admiral flote Branko Mamula, s. r.

1229.

Na osnovu člana 80. stav 1. tačka 3. i stav 3. Za- kona o opštenarodnoj odbrani (»Službeni list SFRJ«, br. 21/82) i člana 248. stav 1. Zakona o službi u oru- žanim snagama (»Službeni list SFRJ«, br. 32/78), savezni sekretar za narodnu odbranu propisuje

PRAVILNIK

O VOJNIM PADOBRANCIMA I PADOBRANSKOJ SLUŽBI U JUGOSLOVENSKOJ NARODNOJ ARMIJI

1. Vojni padobranci 1 vojna padobranska zvanja Član 1.

Vojni padobranci su oficiri, mladi oficiri i vojnici, koji imaju jedno od vojnih padobranskih zvanja pre- pisanih ovim pravilnikom.

Član 3.

Prema stepenu stručne osposobljenosti, ustanovlja- vaju se ova vojna padobranska zvanja;

— učenik-padobranac,

— padobranac,

— padobranski inštruktor,

— padobranski inštruktor I klase.

Član 4.

Zvanje učenika-padobranca stiču vojna lica stu- panjem na kurs osnovne padobranske obuke. Ovc zvanje dodeljuje komandant padobranske jedinice ranga brigade i višeg.

Član 5.

Zvanje padobranca stiče vojno lice sa zvanjem učenika-padobranca nakon završene teoretske i prak- tične stručne padobranske obuke i položenog ispita za padobranca. Ovo zvanje dodeljuje komandant padobranske jedinice ranga brigade i višeg.

Član 6.

Zvanje padobranskog instruktora stiče aktivno vojno lice sa zvanjem padobranca, ako ispunjava ove uslove:

1) da ima najmanje 70 skokova padobranom;

2) da je u zvanju padobranca najmanje dve godine i da je uspešno završilo program borbene obuke dnev- nih i nočnih skokova;

3) da je završilo kurs za padobranske instruktore i položilo teoretski i praktični ispit za padobranskog instruktora.

Ovo zvanje dodeljuje komandant ratnog vazduhoplovstva i protivvazdušne odbrane (u daljem tekstu:

RV i PVO).

Član 7.

Zvanje padobranskog instruktora I klase stiče aktivno vojno lice sa zvanjem padobranskog instruktora, ako ispunjava ove uslove:

— da ima 10 godina efektivne padobranske službe u zvanju padobranskog instruktora;

— da ima najmanje 300 skokova padobranom, od kojih: 40 noču, 30 školsko-borbenih na taktičkim vež- bama, 50 na slobodno dejstvo Hi 100 sa stabilizacijom;

— da mu u vršenju padobranske službe nisu izri- cane zaštitne mere.

Ovo zvanje dodeljuje komandant RV i PVO na predlog komandanta padobranske jedinice ranga brigade.

Član 8.

Vojnom padobrancu sa zvanjem padobranskog instruktora može se dodeliti zlatni znak padobranskog instruktora, ako ispunjava ove uslove:

— da ima 15 godina efektivne padobranske službe u zvanju padobranskog instruktora i padobranskog instruktora I klase;

(10)

S i rana 1024 — Broj .41 SLUŽBENI VOJNI LIST Ponedeijak, 24. decembar 1984.

— da ima najmanje 400 skokova padobranom, od kojih: 50 noću, 40 Skolsko-borbenih na taktičkim vež- bama, 100 na slobodno dejstvo ili 150 sa stabilizacijom;

>

— da mu u vršenju padobranske službe nisu izri- cane zaštitne mere.

Znak iz stava 1. ovog člana 21. maja odnosno 14.

oktobra, na predlog komandanta padobranske jedinice ranga brigade, dodeljuje komandant RV i PVO.

Član 9.

Vojnom padobrancu se po isteku 25 godina efektivne padobranske službe dodeljuje mali zlatni znak padobranskog instruktora. Ovaj znak dodeljuje komandant RV i PVO 22. decembra.

Član 10.

Program za obuku i način polaganja ispita za zvanje padobranca propisuju se planom i programom borbene obuke i vaspitanja vojnika padobranskih jedinica.

Program za obuku i način polaganja ispita za zvanje padobranskog instruktora propisuje komandant RV i PVO.

2. Padobranska služba Član 11.

Padobranska služba u Jugoslovenskoj narodnoj armiji obuhvata izvodenje skokova padobranom radi stručne i borbene obuke vojnih padobranaca i izvršenja borbenih zadataka.

Član 12.

Vojnim padobrancima padobranska služba traje od dana izvršenja prvog skoka padobranom pa do dana kada nastupi jedan od razloga zbog kojih itn ta služba prestaja.

Član 13.

Vojni padobranci vrše padobransku službu na osnovu plana i programa padobranske obuke, pravila iskakanja i posebnih naredenja pretpostavljene komande, u toku cele godine ili u za to predvideno vreme.

Vojni padobranci iz rezervnog sastava padobransku službu vrše za vreme vojne vežbe.

Član 14.

U padobransku službu vojnom padobrancu se ra- čunaju:

1) vreme vršenja padobranske službe, uz ispunja- vanje planiranog broj a skokova i plana borbene obuke u padobranskim jedinicama;

2) vreme provedeno na lečenju i bolovanju ako nije razrešen dužnosti na koju je postavljen.

Član 15.

U padobransku službu vojnom padobraincu se ne računaju;

1) godina u kojoj svojom krivicom ne ispuni najmanje 75% planiranog broj a skokova za tu godinu;

2) vreme za ko je mu je izrečena zaštitna mera zabrane skakanja padobranom predvidena ovim pravilnikom;

3) vreme provedeno na izdržavanju kazne zatvora;

4) vreme provedeno pod istragom zbog krivičnog dela, ukoliko za to delo bude osuđen.

Član 16.

Aktivnom vojnom licu padobranska služba prestaje:

1) kada vojnolekarska komisija za letače ustanovi da je zbog bolesti, povrede ili psihičkog stanja zdravstveno nesposobno za skokove padobranom;

2) kada bude razrešeno padobranske službe;

3) kada bude premešteno na dužnost van padobranskih jedinica i ne bude izvršavalo program skakanja padobranom;

4) kada mu prestane aktivna vojna služba.

Član 17.

Vojnom padobrancu iz rezervnog sastava padobranska služba prestaje;

1) kada ga lekar padobranske jedinice zbog bolesti, povrede ili psihičkog stanja oglasi nesposobrum za skakanje padobranom;

2) kada bude razrešen padobranske službe.

Član 18.

Vojnom paddbrancu iz rezervnog sastava, kome je padobranska služba prestala po članu 17. ovog pravilnika, može se u vanrednim prilikama ponovo odobriti vršenje padobranske službe.

Član 19.

Rešenje o prestanku padobranske službe donosi:

1) komandant padobranske brigade — za vojnike i vojne padobrance iz rezervnog sastava;

2) komandant RV i PVO — za aktivna vojna lica.

Član 20.

Komandant padobranske brigade ili viši starešina može svojim rešenjem zabraniti skakanje padobranom vojnom padobrancu protiv koga je pokrenut krivični ili disciplinski postupak ili postupak za prestanak aktivne vojne službe.

3. Zaštitne mere Član 21.

Vojnom padobrancu koji povredi pravila padobranske službe i na taj način ugrozi svoju bezbednost i bezbednost drugih padobranaca, izriče se zaštitna mera zabrane skakanja padobranom u trajanju od tri meseca.

Član 22.

Zaštitnu meru zabrane skakanja padobranom vojnim padobrancima izriče:

1) komandir padobranske čete — vojnicima sa zvanjem učenika-padobranca i padobranca, do 10 dana;

2) komandant padobranskog bataljona ili starešina istog ranga — aktivnim vojnim licima sa zvanjem padobranca i padobranskog instruktora, do 30 dana;

(11)

Ponedeljak, 24. decembar 1984. SLUŽBENI VOJNI LIST Broj 31 — Strana 1025 3) komandant padobranske brigade — aktivnim

vojnim licima sa zvanjem padobranca i padobranskog instruktora, do 60 dana;

4) komandant RV i PVO — aktivnim vojnim licima sa zvanjem padobranca, padobranskog instruktora i padobranskog instruktora I klase, do tri meseca.

i Član 23.

Zaštitne mere iz člana 22. ovog pravilnika izriču se po postupku propisanom Zakonom o službi u oruža- nim snagama.

4. Padobranska knjižica i padobranski znaci Član 24.

Vojni padobranac sa zvanjem padobranca, padobranskog instruktora i padobranskog instruktora I klase dobija padobransku knjižicu i stiče pravo na no- šenje odgovarajućeg padobranskog znaka, koji je pre- pisan ovim pravilnikom.

Padobranski znak se nosi na sredini gornjeg des- nog džepa bluze (letnje košulje).

Član 25.

Padobranski znak se sastoji od mesinganog poste- lja na čijem se vrhu nalazi petokraka zvezda, a na sredini padobranac sa otvorenim padobranom. Ispred pa- dobrana je avion u letu. Poledina znaka je glatka i ravna, sa zavrtnjem iza aviona (slika 1).

Član 26.

Znak padobranskog instruktora i padobranskog instruktora I klase predstavlja venac od lovorovog lišca, na čijem je vrhu petokraka zvezda. Na sredini venca nalazi se postolje sa razmahnutim krilima i otvorenim padobranom. Na donjem delu venca je grb SFRJ.

Znak je reljefno izrađen od srebra čistoče 900/1000 i

težak je 19 grama. Venac je patiniran, grb i postolje su mat pozlačeni i polirani na gornjim ivicama. Poleđina znaka je glatka i ravna, sa zavrtnjima od alpaka ispod petokrake zvezde i grba (slika 2).

Slika 2 Član 27.

Zlatni padobranski znak je po obliku identičan znaku padobranskog instruktora, a izraden je od osam- naestokaratnog zlata.

Mali zlatni padobranski znak je identičan malom znaku padobranskog instruktora, a izrađen je od če- trnaestokaratnog zlata.

Član 28.

Vojni padobranci mogu na civilnom odelu nositi odgovarajuče male padobranske znake, i to na levom reveru sakoa.

Mali padobranski znak je istog oblika kao veliki padobranski znak, ali četiri puta manj i.

Član 29.

Rezervni vojnici-padobranci, kada su u uniformi, nese odgovarajuči padobranski znak, prema svom pa- dobranskom zvanju.

Član 30.

Za vojne padobrance sa zvanjem padobranca 111 višim padobranskim zvanjem, ustrojava se padobranska knjižica.

Padobranska knjižica je službeni dokument kojim se dokazuju stručna osposobljenost padobranca i tok vršenja padobranske službe.

Po prestanku padobranske službe, padobranska knjižica aktivnih vojnih lica se ulaže u njihov dosije personalnih podataka, a padobrancu se izdaje uverenje o vremenu provedenom u padobranskoj službi.

Vojni padobranci iz rezervnog sastava zadržavaju padobransku knjižicu.

5. Završne odredbe Član 31.

Danom stupanja na snagu ovog pravilnika prestaje da važi Pravilnik o vojnim padobrancima (»Služ- beni vojni list«, br. 22/68).

(12)

Strana 1026 — Broj 31 SLUŽBENI VOJNI LIST Ponedeljak, 24. decembar 1984.

Član 32.

Ovaj pravilnik stupa na snagu osmog dana od dana objavljivanja u »Službenem vojnom listu«.

Beograd

1230.

Na osnovu člana 30. stav 1. tačka 6, člana 123, stav 1, člana 132. stav 2, člana 133. stav 5, člana 151. stav 5, člana 152. stav 2, člana 154. stav 4. i člana 167. stav 2. Zakona o vojnim školama i naučnoistraživačkim us- tanovama Jugoslovenske narodne armije (»Službeni list SFRJ«, br. 12/78), savezni sekretar za narodnu odbranu propisuje

PRAVILNIK

O IZMENI PRAVILNIKA O NASTAVNICIMA I SA- KADNICIMA VOJNIH SKOLA I ŠKOLSKIH CENTA- RA I NAUCNIM RADNICIMA U JUGOSLOVENSKOJ

NARODNOJ ARMIJI Član 1.

U Pravilniku o nastavnicima i saradnicima vojnih škola i školskih centara i naučnim radnicima u Jugo- slovenskoj narodnoj armiji (»Službeni vojni list«, br.

18/79), u članu 11. stav 1. reči: »O izboru se izjašnjava glasanjem.«, zamenjuju se rečima; »O izboru se izjaš- njava javnim glasanjem.«.

Član 2.

Ovaj pravilnik stupa na snagu osmog dana od dana objavljivanja u »Službenom vojnom listu«.

Beograd

1231.

Na osnovu člana 17. stav 6. Zakona o penzijskom i invalidskem osiguranju vojnih osiguranika (»Službe- ni list SFRJ«, br. 32/78) i člana 408. stav 5. Zakona o službi u oružanim snagama (»Službeni list SFRJ«, br.

32/78), savezni sekretar za narodnu odbranu izdaje N A R E D B U

O IZMENAMA NAREDBE O NAČINU PRERAČUNA- VANJA POSEBNIH DODATAKA KOJI SU URACU- NATI U PENZIJSKI OSNOV UŽIVAOCIMA VOJNIH PENZIJA I U OSNOV ZA ODREĐIVANJE NOVCANE NAKNADE LICIMA KOJIMA JE PRESTALA AKTIV-

NA VOJNA SLUŽBA

1. U Naredbi o načinu preračunavanja posebnih dodataka koji su uračunati u penzijski osnov uživao- cima vojnih penzija i u osnov za određivanje novčane naknade licima kojima je prestala aktivna vojna služba (»Službeni vojni list«, br. 29/82 i 31/83), u tački 1. reči:

»31. decembra 1983. godine«, zamenjuju se rečima: »31.

decembra 1984. godine«.

2. U tački 2. stav 1. reči: »za 1984. godinu«, zamenjuju se rečima: »za 1985. godinu«.

U alineji 1. iznos: »4.620« zamenjuje se iznosom:

»6.380«.

U alineji 2. iznos: »3.957« zamenjuje se iznosom:

»5.460,50«.

3. U tački 3. stav 1. reči: »za 1984. godinu«, zamenjuju se rečima: »za 1985. godinu«.

U stavu 1. alineje 1. do 3. reči: »31. decembra 1982.

godine«, zamenjuju se rečima: »31. decembra 1983. godine«, a procenat: »25,37« — procentom: »38«.

4. Ova naredba stupa na snagu osmog dana od dana objavljivanja u »Službenom vojnom listu«, a pri- menjivače se od 1. januara 1985. godine.

Beograd

1232.

Na osnovu člana 105. Zakona o sredstvima i finansiranju Jugoslovenske narodne armije (»Službeni list SFRJ«, br. 53/84), savezni sekretar za narodnu odbranu propisuje

UPUTSTVO

O UTVRĐIVANJU I PRIZNAVANJU RASTURA BIB- LIOTECKOG MATERIJALA U BIBLIOTEKAMA

JUGOSLOVENSKE NARODNE ARMIJE 1. Kao neizbežan gubitak koji nastaje prilikom čuvanja, koriščenja i manipulisanja bibliotečkim ma- terijalom u bibliotekama Jugoslovenske narodne armije priznaje se stopa rastura od 0,5% godišnje.

2. Za bibliotečki materijal koji ima svojstvo spo- menika kulture i retke knjige, priručnike, enciklope- dije i vojnostručnu literatura poverljivog karaktera, ne priznaje se stopa rastura iz tačke 1. ovog uputstva.

3. Gubitak bibliotečkog materijala utvrđuje se za period od poslednjeg utvrđivanja stanja bibliotečkog fonda (redovni i vanredni pregled, prijem i predaja dužnosti rakovalaca, likvidacija materijalnog poslova- nja i inventarisanje), bez obzira da li je tom prilikom priznat rastur za prethodni period.

Rastur se obračunava tako što se broj godina od poslednjeg utvrdivanja stanja bibliotečkog fonda mno- ži sa propisanom godišnjom stopom rastura, uključu- juči i tekuču godinu, ako je prošlo više od šest meseci.

4. Ako u bibliotečkom fondu nije utvrđen gubitak ili ako je utvrđen preko ili ispod propisane stope rastura, postupa se po odredbama Pravilnika o sprovo- đenju odredaba Zakona o sredstvima i finansiranju Jugoslovenske narodne armije (»Službeni vojni list«, br. 10/75, 19/77, 15/78, 30/79, 4/81, 17/82, 24/83 i 9/84), koje se odnose na rastur materijalnih sredstava.

5. Ovo uputstvo stupa na snagu osmog dana od dana objavljivanja u »Službenom vojnom listu«.

Beograd

(13)

Ponedeljak, 24. decembar 1984. SLUŽBENI VOJNI LIST Broj 31 — Strana 1027 1233.

Na osnovu člana 40. stav 1. Pravilnika o standardi- zaciji i metrologiji u oružanim snagama Jugoslavije (»Službeni vojni list«, br. 9/80 i 8/84), pomočnik saveznog sekretara, za narodnu odbranu za vojnopriv- redni sektor donosi

R E Š E N J E

O DONOSENJU propisa o kvalitetu PROIZVODA

1. Donose se sledeči propisi o kvalitetu proizvoda:

PKP 0747 — Mina vežbovna protivtenkovska ra- zorno-probojna — 6 VTMRP — 6.

PKP 3053 — Protivoklopna sredstva pešadije. Mi- na kumulativna M80 za RB M57 i M80.

PKP 3505 — Prikolica specijalna PS-7-V1. Elek- troagregat ADP-7,5-3X400/230.

PKP 3506 — Prikolica specijalna PS-7-V1. Elek- troagregat ADP-7,5-230.

PKP 3516 — Elektroagregat AB 0,5-230-Bl.

PKP 3518 — Elektroagregat AB-l,5-230-B01.

2. Propisi o kvalitetu proizvoda iz tačke 1. ovog rešenja objaviče se u posebnom izdanju Biroa za stan- dardizaciju i metrologiju u Jugoslovenskoj narodnoj armiji.

3. Propisi o kvalitetu proizvoda iz tačke 1. ovog rešenja primenjivače se u oružanim snagama Jugosla- vije posle osmog dana od dana objavljivanja u »Služ- benom vojnom listu«.

Broj 1246-1 8. novembra 1984. godine

Beograd

Pomočnik saveznog sekretara za narodnu odbranu

general-pukovnik Vel j ko Kadijević, s. r.

1234.

Na osnovu člana 5. stav 1. tačka 3. Zakona o In- teresnoj zajednici za stambenu izgradnju i upravljanje stanovima za potrebe aktivnih vojnih lica i građan- skih lica u oružanim snagama Socijalističke Federativ- ne Republike Jugoslavije (»Službeni list SFRJ«, br.

36/75) i člana 45. stav 2. tačka 10. Statuta Interesne zajednice za stambenu izgradnju i upravljanje stanovima za potrebe aktivnih vojnih lica i građanskih lica na službi u oružanim snagama Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije (»Službeni list SFRJ«, br. 8/80), Skupština Zajednice stanovanja JNA, na sednici odr- žanoj 18. decembra 1984. godine, donela je

ODLUKU

O ODRŽAVANJU STAMBENIH ZGRADA, STANOVA, POSLOVNIH PROSTORIJA I GARAŽA STAMBENOG

FONDA JUGOSLOVENSKE NARODNE ARMIJE 1. Opšte odredbe

Član 1.

Pod održavanjem stambenih zgrada, stanova, poslovnih prostorija i garaža (u daljem tekstu: održavanje

stambenih zgrada), smatraju se radovi i poslovi po vrstama i elementima predvidenim ovom odlukom, koji se obavljaju radi njihovog održavanja u isprav- nom stanju.

Član 2.

Održavanje stambenih zgrada, u smislu ove odluke, obuhvata:

1) investiciono održavanje stambene zgrade;

2) investiciono održavanje stana;

3) tekuče održavanje stambene zgrade;

4) tekuče održavanje stana.

Investiciono održavanje stambenih zgrada, deo investicionog održavanja stana i tekuče održavanje stambenih zgrada, u smislu ove odluke, finansiraju se iz sredstava stanarine, a finansiranje dela investicionog održavanja stana i tekučeg održavanja stana pada na teret nosioca stanarskog prava.

2. Investiciono održavanje stambenih zgrada i stanova Član 3.

Investicionim održavanjem stambene zgrade i stana obuhvačeni su ovi radovi:

1) opravka i zamena krovne konstrukcije i drugih konstrukcionih elemenata zgrade;

2) opravka i zamena krovnog pokrivača i drugih elemenata krova, kao što su: dimnjaci, ventilacioni kanali, krovni otvori, krovni svetlarnici, limene op- šivke i uvale, Slivnici, odvodi i drugi elementi krova, lođa i terasa sa prioritetom hidroizolacije kao krovnog pokrivača;

3) opravka i zamena oluka, olučnih cevi, limenih opšivki i drugih elemenata za odvod vode sa krova i zaštitu zgrade od prodora vode;

4) opravka i zamena horizontalne i vertikalne hidroizolacije, kao i drenaže, tampona, rigola i trotoara, radi zaštite zgrade i stanova od vode i vlage;

5) odgušenje kanalizacione mreže u zgradi kada do zagušenja dođe usled tehničke neispravnosti kanalizacione mreže (ako se utvrdi da je do zagušenja došlo nepažnjom stanara, troškove odgušivanja šnose ko- risnici stanova);

6) opravka i zamena kanalizacione mreže od prik- ljučka na gradsku kanalizacionu mrežu, senkruba ili drugog izlivnog mesta do priključka na sanitarni ure- đaj (sifon sudopere, umivaonika i si.) u zgradi ili stanu, uključujuči i podnu rešetku u kupatilu i vezu kade sa rešetkom;

7) opravka i zamena vodovodne mreže zgrade od vodomera do priključka na točeče mesto u stanu i za- jednlčkim prostorijama zgrade (slavine, baterije, vo- dokotlič i dr.);

8) opravka i zamena elektroinstalacije zgrade od priključka na gradsku mrežu do sijaličnog mesta ili mesta za priključak uredaja;

9) opravka i zamena instalacije centralnog grejanja, grejnih tela u zgradi i stanu i delova toplotnih postrojenja i uređaja zgrade, sa punjenjem, pražnje- njem i ozračivanjem toplovodne mreže, kao 1 opravka i zamena plinske instalacije u zgradi i stanu;

10) opravka i zamena hidroforskog ili drugog pumpnog postrojenja za snabdevanje zgrade vodom ili za smanjenje pritiska vode, sa pripadajučim delovima i instalacijama;

(14)

Strana 1028 — Broj 31 SLU2BENI VOJNI LIST Ponedeljak, 24. decembar 1984.

11) opravka i zamena pumpnog postrojenja za izbacivanje vode (otpadne, podzemne i kišne), sa pripa- dajućim delovima (prostorija sa instalacij om i ure- đajima);

12) tekuće održavanje, servisiranje, remont, opravka i zamena lifta sa pripadajucim delovima (kucica, okno sa instalacijama i uređajima), kao i povremeno ispitivanje ispravnosti, sa davanjem upotrebne dozvole;

13) opravka i zamena uređaja za rezervnu elektro- energiju za zajednička postrojenja, uredaje u zgradi, sa pripadajucim delovima (prostorija, agregat, akumu- latorske baterije, dizel-elektroagregat, sa pripadaju- ćom opremom, instalacijom u zgradi i van zgrade i uređajima, kao i generator sa instalacijama i uredajima);

14) opravka i zamena dotrajalih metalnih, stakle- nih i dragih ograda na krovu, stepeništu, balkonima, terasama, lodama i drugim zajedničkim delovima zgrade i stana;

15) opravka i zamena slivnika, revizionih šahtova, odvodnih kanala i septičkih jama, koji pripadaju zgradi;

16) opravka i zamena kanala za smeće u zgradi;

17) opravka i zamena dotrajalih podova, plafona i zidova u zajedničkim delovima zgrade;

18) opravka i zamena drvenih i metalnih delova na prozorima i vratima zajedničkih prostorija zgrade, plakara i stolarije u stanu;

19) opravka i zamena oštečenih i dotrajalih fasada, fasadnih obloga i elemenata fasada, sa prioritetom zaštite fasade od prodora vode i vlage;

20) bojenje spoljne i unutrašnje stolarije i brava- rije u zajedničkim delovima zgrade (u stanu samo spoljne);

21) opravka i zamena svih vrsta gromobrana i an- tenskih uredaja i njihovih delova u zgradi;

22) opravka i zamena instalacije i uredaja za uz- bunjivanje u zgradi;

23) zamena hidranta, hidrantskih creva i drugih hidrantskih delova u zgradi;

24) opravka i zamena instalacije i uredaja za centralno zagrevanje vode za stanove i zajedničke prosto- rije, koje pripadaju zgradi;

25) opravka i zamena protivpožarnog stepeništa zgrade;

26) opravka i zamena domofonske instalacije i uredaja i signalnog svetla za vazdušni saobračaj;

27) opravka i zamena uredaja za prinudno provet- ravanje zgrade;

28) opravka i zamena ventilacionih cevi kanalizacione mreže i njihovih glava na krovu zgrade;

29) opravka i zamena potpornih zidova zgrade i dvorišta;

30) opravka i zamena bojlera i kazana za bojler, sa termostatom i grejačem, kao i kazana na čvrsto gorivo u zajedničkim delovima zgrade i u stanu;

31) zamena sanitarnih uredaja u zajedničkim delovima zgrade;

32) održavanje, opravka i zamena svih vrsta ro- letni i kapaka na prozorima i vratima u zajedničkim delovima zgrade i u stanu;

33) zamena keramičkih, vinaz i drugih pločica na zidovima i podovima u zajedničkim delovima zgrade i u stanu;

34) krečenje i bojenje zidova i plafona i zamena tapeta u zajedničkim delovima zgrade;

35) opravka i zamena rešetki za šahtove i pok- lopaca na šahtovima;

36) opravka i zamena ograde i kapija u dvorištu zgrade, kao i seča stabala u dvorištu;

37) opravka i zamena instalacije etažnog grejanja u stanu i zamena svih vrsta peči,, kao i preziđivanje

kaljevih peci i peči za etažno grejanje;

38) zamena kade u kupatilu i radovi vezani za njenu zamenu u stanu i drugim stanovima.

Elementi i delovi iz stava 1. ovog člana mogu se zamenjivati po isteku veka trajanja samo u slučaju kada opravka nije ekonomski i tehnički opravdana.

Član 4.

Prioritetni radovi investicionog održavanja stambene zgrade su;

1) opravka i zamena krovne konstrukcije i dragih konstrukcionih elemenata zgrade;

2) opravka i zamena krovnog pokrivača i drugih elemenata krova (dimnjaci, ventilacioni kanali, krovni otvori i krovni svetlarnici, limene opšivke i uvale, Slivnici, odvodni i dragi elementi krova, sa prioritetom hidroizolacije kao krovnog pokrivača);

3) neophodni radovi na zajedničkim instalacionim mrežama (vodovod, kanalizacija, elektroinstalacija, lif- tovi, centralno grejanje), postrojenjima i uredajima značajnim za redovno koriščenje zgrade i stana;

4) opravka i zamena oštečenih i dotrajalih fasada, fasadnih obloga i elemenata fasade sa prioritetom zaš- tite fasade od prodora vode i vlage.

Član 5.

Investiciono održavanje zgrada i stana finansira se iz sredstava namenjenih za to održavanje.

Investiciono održavanje poslovnih prostorija finansira zakupac, što se obavezno utvrduje ugovorom o zakupu.

3. Teltuce održavanje stambenih zgrada Član 6.

Tekučim održavanjem stambene zgrade obuhvačeni su ovi radovi:

1) deratizacija, dezinsekcija i dezinfekcija zajed- ničkih prostorija;

2) čiščenje septičkih jama;

3) redovan pregled i održavanje:

— hidroforskih postrojenja u zgradi;

— instalacija centralnog grejanja (kotlarnica, podstanica, mreže sa grejnim telima, ventili, dimnjaci centralnog grejanja i si.);

— instalacija i uredaja za gašenje požara;

— gromobranskih instalacija i zajedničkih TV-antena u zgradi;

— vodovoda i kanalizacije;

— elektroinstalacija u zgradi;

— instalacija i opreme za klimatizaciju i venti- laciju;

— instalacija i opreme u sušionici;

(15)

Ponedeljak, 24. decembar 1984. SLUŽBENI VOJNI UST Broj 31 — Strana 1029

— instalacija i opreme u skloništu;

—* instalacija i opreme pojedinačnih, dvojnih i skupnih garaža;

4) redovan pregled, održavanje i opravka signal- nih uredaja za javljanje i gašenje požara;

5) uklanjanje snega sa krova i leda sa venca zgrade i čiščenje od snega prilaznih staža i trotoara zgrade i njihovo posipanje solju;

6) opravka i zamena brava, okova na prozorima, vratima i drugim otvorima u zajedničkim prostorijama zgrade; '

7) opravka i zamena izlivnih točećih armatura (ventila, slavina, baterija i si.) u zajedničkim prostorijama i dvorištu zgrade;

8) opravka i zamena kofica i rešetki na slivnicima u zajedničkim prostorijama zgrade i dvorištu;

9) čiščenje olučnjaka, rigola i olučnih cevi zgrade;

10) zamena prekidača, utikača, osigurača, sijalica, grla, plafonjerki, pozivnog zvona i neonskih armatura u zajedničkim prostorijama zgrade i na signalnom svetlu za vazdušni saobračaj;

11) opravka i zamena automata za stepenišno svet- lo u zgradi;

12) zamena i opravka petlova na dimnjacima zgrade;

13) održavanje, čiščenje i opravka ventilacionih uređaja (cevi, kanala i glava);

14) zamena stakla i kita na zastakljenim površi- nama u zajedničkim prostorijama zgrade;

15) opravka i zamena okova, brava, katanaca i drugih uređaja za zatvaranje ormara za strujomere, vo- domere, telefonske i televizijske instalacije u zgradi i izlaza na krov;

16) održavanje i čiščenje kanala za smeče (bez od- gušivanja);

17) krečenje zajedničkih prostorija zgrade;

18) bojenje masnom bojom sokli, cevne mreže, grejnih tela i drugih površina u zajedničkim delovima zgrade;

19) opravka i zamena automata za zatvaranje u- laznih vrata zgrade;

20) opravka i zamena maski na grejnim telima u zajedničkim delovima zgrade;

21) opravka, zamena i punjenje protivpožarnih aparata određenom masom;

22) održavanje, opravka i zamena brisača na ulazu u zgradu;

23) održavanje, opravka i zamena sandučiča za pis- ma na ulazu u zgradu;

24) održavanje 1 zamena zastava i držača zastava na zgradi;

25) zamena oštečenih ogledala u liftovima;

26) opravka i zamena opreme u razvodnom ormaru ventilacije (uklopni sat, kontaktori sa bimetalima, osi- gurači i vremenski releji);

27) kontrola i čiščenje filtra na uređajima za smanjenje pritiska;

28) održavanje i zamena telefonske instalacije u stanu.

Član 7.

Izvodenje radova na tekučeni održavanju stambene zgrade finansira se iz sredstava namenjenih za to

održavanje. Tekuče održavanje.poslovnih prostorija finansiraju zakupci tih prostorija. Sto se obavezno utvrduje ugovorom o zakupu.

Ako se zbog radova na investicionom održavanju stambene zgrade moraju izvesti i neki radovi koji spadaju u tekuče održavanje, finansiraju se iz sredstava investicionog održavanja stambene zgrade.

Član 8. j

Prioritetni radovi tekućeg održavanja stambene zgrade su:

1) deratizacija, dezinsekcija i dezinfekcija zajed- ničkih prostorija;

2) čiščenje septičkih jama;

3) redovan pregled i održavanje instalacija centralnog grejanja (kotlarnica, podstanica, ventila i si.);

4) redovan pregled i održavanje instalacija i uredaja za gašenje požara;

5) hitne intervencije iz (člana 9. ove odluke;

6) redovan pregled i održavanje gromobranskih instalacija i zajedničkih TV-antena u zgradi;

7) redovan pregled, održavanje i opravka signal- nih uređaja za javljanje i gašenje požara;

8) uklanjanje snega sa krova i leda sa venca zgrade.

4. Hitne intervencije Član 9.

U hitne intervencije spadaju radovi koji se, zbog zaštite zgrada i stanova, moraju izvoditi bez odlaganja, i to:

1) oslobadanje osoba iz zaglavljenog lifta i ospo- sobljavanje lifta za koriščenje u roku od jednog časa (ako se lift ne može osposobiti u tom vremenu, isklju- čuje se iz upotrebe i preduzimaju potrebni radovi radi otklanjanja kvara u najkračem potrebnom vremenu);

2) skidanje maltera, fasadnih obloga i drugih elemenata fasade, za koje se utvrdi da ugrožavaju bezbednost ljudi i imovine;

3) skidanje ili opravka oštečenih delova ograde na balkonu, terasi, lodi i stepeništu zgrade, za koje se utvrdi da ugrožavaju bezbednost ljudi i imovine;

4) opravka vodovodne mreže u zgradi i stanu usled prskanja njenih delova;

5) opravka hidrofora i njegovih delova kad zbog kvara zgrada ostane bez vode;

6) opravka kanalizacione mreže u zgradi i stanu kada dode do prskanja i izlivanja otpadnih voda;

7) odgušenje kanalizacione mreže u zgradi i stanu;

8) odnošenje izlivenih ostataka i dezinfekcija prostorija u zgradi i stanu;

9) izbacivanje podzemnih i slivnih voda iz pod- rumskih i drugih prostorija zgrade, koje ugrožavaju zgradu, instalacije i imovinu stanara;

10) utvrdivanje i otklanjanje uzročnika nestanka struje zbog kvara na elektroinstalaciji zgrade od prik- ljučka na gradsku mrežu do razvodne table stana odnosno sijaličnog mesta u zajedničkim prostorijama;

11) utvrdivanje i otklanjanje uzročnika elektrizi- ranja uređaja i instalacija u zgradi i stanu (samo ugra- deni uredaji u stanu);

(16)

Strana 1030 /— Broj 31 SLUŽBENI VOJNI LIST Ponedeljak, 24. decembar 1984.

12) opravka i zamena cevne mreže, grejnih tela i delova toplovodnih postrojenja zgrade zbog prskanja delova mreže, grejnih tela i toplovodnih postrojenja;

13) sprečavanje, lokalizovanje i gašenje požara.

Radovi hitnih intervencija finansiraju se iz sredstava tekućeg održavanja, osim onih koji spadaju u investiciono održavanje. Sredstva se planiraju paušal- no, na nivou međugarnizonske ili garnizonske skupšti- ne, gde je to mogudno. Radovi iz stava 1. ovog člana moraju se početi odmah po prijavljivanju.

5. Obaveze nosilaca stanarskog prava Član 10.

Obaveze nosilaca stanarskog prava su:

1) bojenje zidnih i platonskih površina i održava- nje i zamena tapeta, lamperija i drugih vrsta obloga na zidovima stana;

2) bojenje i lakiranje podova, lamperija, raznih vrsta obloga, unutrašnje stolarije stana i ugradenog nameštaja i opreme u stanu;

3) bojenje i lakiranje sokla u kuhinji, kupatilu i drugim prostorijama u stanu;

4) bojenje i lakiranje cevne mreže, grejnih tela i maski na grejnim telima u stanu;

5) održavanje i opravka podova i pojedinačna zamena keramičkih, vinaz i drugih pločica u stanu, do isteka veka trajanja;

6) održavanje i zamena osigurača, utikača, preki- dača, priključnica za antenski sistem, poklopca govor- nog sistema, domofona i tastera za uključivanje ventilacije i svetlosnih armatura u stanu;

7) opravka i zamena električnih grejalica koje su ugrađene u stanu;

8) održavanje i opravka kazana sa pećima, svih vrsta bojlera sa zamenom sitnih delova (signalna lam- pica, termometar, grejač, termostat, sigurnosni i pro- pusni ventil i si.);

9) zamena stakla i kita na prozorima, vratima i drugim zastekljenim površinama'! otvorima u stanu;

10) održavanje, opravka i zamena brava, kvaka i drugih okova na vratima, prozorima i drugim otvorima u stanu;

11) odgušivanje kanalizacionih cevi i sanitarnih uređaja u stanu;

12) opravka i zamena polica i pregrada u ostavama i podrumu;

13) učešće u troškovima za nabavku materijala prilikom zamene bojlera, kazana i kade pre isteka veka trajanja, srazmerno vremenu koriščenja;

14) odgušivanje kanala za smeče;

15) održavanje i čiščenje prostora oko zgrade, čiš- čenje snega i leda sa trotoara i prilaza zgradi sa po- sipanjem solju;

16) zamena protočnog bojlera u kuhinji;

17) opravka i zamena okvira sudopere i gornje daske radnog elementa;

18) opravka i zamena hvatača pare;

19) opravka i zamena drvenih i metalnih delova na pregradama, individualnim stepeništima i ograda- ma koje pripadaju stanu;

20) održavanje, opravka i čiščenje svih vrsta peči i peči za etažno grejanje;

21) održavanje, opravka i zamena sanitarnih ure- đaja i opreme u stanu, sa svim priključcima i pripa- daj učim priborom (umivaonik, klozetska šolja, bide, sve vrste baterija i slavina, vodokotlič, vodoispirač, etažer, ogledalo, sifon i si.);

22) održavanje, opravka i zamena polica, kuhinj- skih i drugih elemenata ugrađenih ili montiranih u stanu;

23) čiščenje i pranje zajedničkih prostorija i dvo- rišta zgrade;

24) učestvovanje u plačanju troškova opravke i zamene delova opreme i elemenata stana i zgrade ukoliko se utvrdi da ih je oštetio nosilac stanarskog prava.

O izvodenju navedenih radova u stanu stara se nosilac stanarskog prava i obavezan je da omoguči izvodenje svih potrebnih radova u stanu.

Troškove radova na održavanju iz stava 1. ovog člana snosi nosilac stanarskog prava.

Izuzetno od odredbe st. 2. i 3. ovog člana, pojedini elementi se zamenjuju ili popravljaju iz sredstava investicionog održavanja, ako je usled fabričke greške do kvara došlo pre isteka veka trajanja i ako se to stručno utvrdi.

Član 11.

Uputstvo za primenu odredaba ove odluke, kojim če posebno biti regulisana pitanja: planiranja, ugova- ranja, izvođenja, pračenja i kontrole izvedenih radova, kao i materijalno-finansijsko poslovanje, doneče Izvršni odbor Skupštine Zajednice stanovanja JNA.

6. Završne odredbe Član 12.

Vek trajanja pojedinih elemenata i delova zgrade i stana utvrden je u Pregledu veka trajanja pojedinih elemenata i delova stambene zgrade i stana, koji je dat u prilogu ove odluke i čini njen sastavni deo.

*

Član 13.

Danom stupanja na snagu ove odluke prestaje da važi Odluka o održavanju stambenih zgrada, stanova, poslovnih prostorija i garaža stambenog fonda Jugo- slovenske narodne armije (»Službeni vojni list«, br.

12/77).

Član 14.

Ova odluka stupa na snagu 1. januara 1985. godine.

Broj 37

20. decembra 1984. godine Beograd

Predsedavajuči Predsedništva Skupštine Zajednice stanovanja JNA

pukovnik Mile Vukosav, s. r.