(1)Uradni list SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE »UKA1>N1 LIST SFRJ« Izhaja ▼ irbeko- hrvatski oziroma hrvatskosrbskl

(1)

Uradni list SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE

»UKA1>N1 LIST SFRJ« Izhaja ▼ irbeko- hrvatski oziroma hrvatskosrbskl. slo- venski In makedonski Izdaji — Oglasi po ceniku. — Žiro rafun pri službi druž- benega knjigovodstva za naročnino, po- sebno Izdaj« In oglas« вИ-3-2§1-2.

Sreda, 17. aprila 1968.

BEOGRAD

Številka 15. leto xxiv

Cena te številke Je 1,20 dinarjev. — Akontac ija naročnine ta teto 1968 znaia M. - dinarje*. — Uredništvo: Ulic« Jo- vana Ristlca St. t. PoŠt predal 221. Te- lefoni: centrala 5« »31, 50-932, 50-933 in 50-934; uarofnlnskl oddelek SI-732, pro-

dajni oddelek SI-(71.

184.

• Na podlagi 1. točke 217. člena ustave Socialistična federativne republike Jugoslavije izdajam

UKAZ

O RAZGLASITVI ZAKONA O SPREMEMBI IN DO- POLNITVI TEMELJNEGA ZAKONA O GOSTINSKI

DEJAVNOSTI

Razglaša se zakon o spremembi in dopolnitvi temeljnega zakona o gostinski dejavnosti, ki ga je sprejela Zvezna skupščina na seji Zveznega zbora dne 11.

aprila 1968 in na seji Gospodarskega zbora dne 10 aprila 1968.

PR. št. 654.

Beograd, 12. aprila 1968.

Nadomestuje predsednika republike

predsednik Zvezne skupščine:

Milentijc Popović s. r.

Podpredsednik Zvezne skupščine:

dr. Miloš Zanko s. r.

ZAKON

O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI TEMELJNEGA ZAKONA O GOSTINSKI DEJAVNOSTI

1 člen

V 52. členu temeljnega zakona o gostinski dejavnosti (»Uradni list SFRJ«, št. 8/65 in 10/65) se drugi odstavek spremeni in se glasi:

»Za gostinske nastanitvene objekte, ki so bili razvrščeni v kategorije do uveljavitve tega zakona, se bodo uporabljali predpisi o kategorizaciji iz 13. člena tega zakona od 1. januarja 1970; do tega dne pa lahko poslujejo ti objekti kot objekti tiste kategorije, v katero so bili razvrščeni po prejšnjih predpisih.«

Doda se nov, tretji odstavek, ki se glasi:

»Drugi odstavek tega člena velja glede roka tudi za gostinske nastanitvene objekte, ki so bili zgrajeni in so začeli s poslovanjem v času od uveljavitve tega zakona do 1. januarja 1968.«

2. člen

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v

»Uradnem listu SFRJ«.

185.

Na podlagi 1. točke 217. člena ustave Socialistična federativne republike Jugoslavije izdajam

UKAZ

O RAZGLASITVI ZAKONA O POSEBNIH DAVŠČI- NAH PRI UVOZU KMETIJSKIH IN ŽIVILSKIH

PROIZVODOV

Razglaša se zakon o posebnih davščinah pri uvozu kmetijskih in živilskih proizvodov, ki ga je sprejela Zvezna skupščina na seji Zveznega zbora dne 10.

aprila 1968 in na seji Gospodarskega zbora dne 10.

aprila 1968.

PR. št. 650.

Milentije Popovlć, s. r.

dr. Miloš Zanko s. r

ZAKON

O POSEBNIH DAVŠČINAH PRI UVOZU KMETIJ- SKIH IN ŽIVILSKIH PROIZVODOV

1. člen

Za uspešnejše uveljavljanje proizvodne politike v kmetijstvu, za stabilizacijo trga s kmetijskimi in ži- vilskimi proizvodi in za izvajanje politike cen se plačuje pri uvozu posameznih kmetijskih in živilskih proizvodov posebna davščina.

2. člen

Zvezni izvršni svet določa kmetijske in živilske proizvode, za katere se pri uvozu plačuje posebna dav- ščina, ter merila in način za njeno določanje.

3. člen

Višino posebne davščine za posamezne proizvode iz 2. člena tega zakona določa Zvezni zavod za cene v soglasju z zveznim sekretarjem za gospodarstvo in zveznim sekretarjem za zunanjo trgovino.

4. člen

Zvezni sekretariat za zunanjo trgovino lahko v sporazumu z Zveznim sekretariatom za gospodarstvo po zaslišanju Zveznega zavoda za cene dovoli, da se pri uvozu kakšnega proizvoda iz 2. člena tega zakona po izvozu vrne posebna davščina, če se tak proizvod

(2)

Stran 30S. — Številka 15, URADNI LIST SFRJ Sreda, 17. aprila 196S, uvaža z namenom oplemenitenja za izvoz in če uvoz

ne vpliva neugodno na domačo proizvodnjo take- ga proizvoda ali na izvoz zadevnih domačih proizvodov.

5. člen

Sredstva, ki se dosežejo s plačevanjem posebne davščine, so dohodek federacije in so namenjena za napredek trga kmetijskih in živilskih proizvodov.

Sredstva iz prvega odstavka tega člena so na posebnem računu pri Narodni banki Jugoslavije.

O uporabi sredstev iz prvega odstavka tega čle- na odloča Zvezni izvršni svet.

Zvezni izvršni svet daje Zvezni skupščini poroči- lo o porabi teh sredstev.

6. člen

Za plačevanje posebne davščine pri uvozu se pri- merno uporabljajo predpisi, ki veljajo za plačevanje carine.

7. člen

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v iU- radnem listu SFRJ«.

186.

Na podlagi 1. točke 217. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije izdajam

UKAZ

O RAZGLASITVI ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SLUŽBI DRUŽBENEGA

KNJIGOVODSTVA

Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o službi družbenega knjigovodstva, ki ga je sprejela Zvezna skupščina na seji Zveznega zbora dne 10. aprila 1968 in na seji Organizacijsko-poltičnega zbora dne 21. marca 1968.

PR. št. 649.

Milentije Popović s. r.

Podpredsednik Zvezne skupščine;

ZAKON

O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SLUŽBI DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA

1. člen

V 20. členu zakona o službi družbenega knjigovodstva (»Uradni list SFRJ« št. 23/67 in 54/67) se dodata za prvim odstavkom dva nova odstavka, ki se glasita:

i Podlaga za razpolaganje s sredstvi z računov uporabnikov so tudi nalogi, ki jih izdaja upnik, ak- ceptira pa dolžnik (akceptni nalog). Akceptni nalog podpišejo osebe, ki so pooblaščene za razpolaganje z denarnimi sredstvi na računih pri službi.

Upnik predloži akceptni nalog službi v izvršitev.«

Dosedanji drugi odstavek postane četrti odstavek.

2. člen

V prvem odstavku 38. člena se besede; »za katere kna nalogodajalec kritje na računu« nadomestijo z besedami: »ki imajo kritje«.

Na koncu drugega odstavka 38. člena se dodata dva nova stavka, ki se glasita: »Izjemoma ne vrača služba nalogov za. poravnavo obveznosti do družbene skupnosti in akceptnih nalogov, ki nimajo kritja, temveč jib izvršuje iz dotoka sredstev po predpisanem vrstnem redu. Akceptne naloge izvršuje po istem vrstnem redu in iz istih sredstev, kot sklepe oziroma odločbe v sodnem in upravnem postopku ter v postopku za prekrške.«

3. člen

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v

»Uradnem listu SFRJ«. " * 187.

UKAZ

O RAZGLASITVI ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠEVANJU KA-

ZENSKIH SANKCIJ

Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki ga je sprejela Zvezna skupščina na seji Zveznega zbora dne 10.

aprila 1968 in na seji Organizacijsko-politlčnega zbora dne 21. marca 1968.

PR. št. 652.

Mflentije Popović s. r.

ZAKON

O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠEVANJU KAZENSKIH SANKCIJ

1. člen

V 4. členu zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (»Uradni list SFRJ« št. 9/64) se prvi odstavek spremeni in se glasi:

»Ce sodišče, ki je izdalo odločbo na prvi stopnji, ni samo pristojno za izvršitev, mora poslati izvršljivo odločbo sodišču oziroma drugemu za izvršitev pristojnemu organu najpozneje v treh dneh od dneva, ko postane izvršljiva, oziroma v treh dneh od dneva, ko jo prejme od višjega sodišča.«

2. člen 20. člen se spremeni in se glasi;

»Zadeve, ki se nanašajo na izvršitev kazni odvzema prostosti, opravljajo republiški upravni organi, ki so pristojni za pravosodje, in sodišča, Ce ni v tem zakonu drugače predpisano.

Republiški predpisi urejajo v skladu s tem zakonom organizacijo in druga vprašanja v zvezi z izvr- ševanjem kazni odvzema prostosti.«

(3)

Sreda, 17. aprila 1968. URADNI LIST SFRJ Številka 15. — Stran 307.

3. člen

Za 20. členom se doda nov, 20a člen, ki se glasi:

»Zvezni svet za pravosodje spremlja in proučuje, kako se uporablja sistem izvrševanja kazenskih sapk- cij, daje predloge za njegovo zboljševanje ter zbira in obdeluje statistične podatke o izvrševanju kazni odvzema prostosti.

Da bi mogel opravljati zadeve iz svojega delov- nega področja, spremlja Zvezni svet za pravosodje stanje in delo kazenskih poboljševalnih zavodov po poro- čilih republiških upravnih organov za pravosodje, po potrebi pa tudi neposredno.

Zvezni svet za pravosodje predpisuje navodila o vodenju statističnih podatkov ter o vodenju matične knjige in osebnega lista za obsojence.«

»Da bi se zboljšali ukrepi v zvezi z izvrševanjem kazni odvzema prostosti, sodelujejo Zvezni svet za pravosodje in organi, ki so pristojni za zadeve izvr- ševanja kazni, z znanstvenimi zavodi, strokovnimi dru- štvi in drugimi zainteresiranimi organi in organiza- cijami.«

5. člen

V 22. členu se tretji in peti odstavek črtata, dosedanji četrti odstavek pa postane tretji odstavek.

»Kazenske poboljševalne zavode ustanavlja in od- pravlja organ, ki ga določajo republiški predpisi.

Dvoje ali več republik se lahko sporazume, da bodo skupaj ustanovile kazenski poboljševalni zavod ali že obstoječi kazenski poboljševalni zavod skupaj uporabljale.

Republiški predpisi urejajo v skladu s tem zakonom postavljanje in razreševanje vodilnih delavcev v kazenskih poboljševalnih zavodih in druga vprašanja njihove organizacije, kot tudi natančnejše pogoje za izvrševanje kazni v teh zavodih.«

»Nadzorstvo nad izvrševanjem kazni odvzema prostosti v vseh kazenskih poboljševalnih zavodih ima republiški upravni organ, ki je pristojen za pravosodje.

Namen njegovega nadzorstva je, da zagotovi enbtno izvrševanje kazni odvzema prostosti, prenašanje pozi- tivnih izkušenj iz dela kazenskih poboljševalnih zavodov, analiziranje in proučevanje dela posameznih služb v kazenskih poboljševalnih zavodih in strokovno pomoč za njihovo izboljšanje.

Nadzorstvo glede zakonitega in pravilnega ravna- nja z obsojenci v kazenskih poboljševalnih zavodih imata republiški upravni organ za pravosodje in sodiš- če, v skladu z republiškim predpisom. Pri izvrševanju tega nadzorstva mora pooblaščena uradna oseba re- publiškega upravnega organa za pravosodje oziroma predsednik sodišča ali določeni sodnik od časa do časa obiskovati obsojence v kazenskem poboljševalnem zavodu in se informirati o ravnanju z njimi in o raz- merah, ki naj omogočijo zakonito in pravilno ravnanje, ter ukreniti, kar je treba, da se odpravijo morebitne pomanjkljivosti.«

8. člen

Za 26, členom se doda nov, 26a člen, ki se glasi:

»Tisti obsojenci, ki so obsojeni na zaporno kazen do enega leta, prestajajo kazen v kazenskem pobolj-

ševalnem zavodu v republiki, v kateri imajo stalno oziroma začasno prebivališče, tisti, ki so obsojeni na druge kazni, pa v kazenskem poboljševalnem zavodu republike, v kateri ji sodišče, ki je izdalo sodbo nk prvi stopnji.

Pristojni republiški organi se lahko sporazumejo, da prestajajo obsojenci kazen v kazenskem pobolj- ševalnem zavodu, ki je v drugi republiki.«

9. člen

V 27. členu se prvi odstavek spremeni in se glasi;

»Obsojenci se pošiljajo v kazenske poboljševalne domove po razporedu, ki ga napravi republiški upravni organ za pravosodje v skladu s smernicami iz dra- gega do petega odstavka tega člena.«

Drugi odstavek se črta.

Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.

V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek, se doda nov stavek, ki se glasi;

»Ce obsojenec ne prestane v tem domu kazni do dopolnjenega 27. leta, mora prestati ostanek kazni v splošnem kazenskem poboljševalnem domu tiste republike, iz katere je bil poslan na prestajanje kazni.-«

Dosedanji peti in šesti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

Doda se nov, šesti odstavek, ki -- glasi;

»Za pošiljanje obsojencev v zapore veljajo re- publiški predpisi.«

10 člen 28. člen se črta.

11. člen

V 29. členu se drugi odstavek spremeni in se glasi:

»Izvrševanje kazni odvzema prostosti v vojaških zaporih ter zakonito in pravilno ravnanje z obsojenci v vojaških zaporih nadzoruje Državni sekretariat za narodno obrambo oziroma vojaško sodišče v skladu s predpisom, ki ga izda državni sekretar za narodno obrambo.«

V tretjem odstavku 29. člena se besede; »zvezni in republiški sekretariat za notranje zadeve« nadomestijo z besedami; »Zvezni svet za pravosodje in republiški upravni organ, ki je pristojen za pravosodje«.

12. člen

V 30. členu se tretji in četrti odstavek črtata.

13. člen

Za 30. členom se doda nov, 30a člen, ki se glasi;

»Klasifikacija obsojencev ima namen, da se iz- berejo ustrezni ukrepi za njihovo prevzgojo in ohra- nja disciplina.

Pri klasifikaciji se upoštevajo osebne lastnosti obsojencev, narava kaznivega dejanja, vrsta in višina kazni ter prejšnje življenje, zdravstveno stanje in starost obsojenca.

Po mnenju, ki ga dobi od strokovne službe, raz- poreja in premešča upravnik kazenskega poboljše- valnega doma oziroma zaporov, v katerih so možno- sti za klasifikacijo, obsojence v oddelke in skupine.«

14. člen

V tretjem odstavku 31. člena se besedi; »opravljajo pazniki« nadomestita z besedami; »opravlja stra- ža kazenskega poboljševalnega zavoda«.

(4)

Stran SOS. — Številka 15. URADNI LIST SFRJ Sreda, 17. aprila 1968.

Za tretjim odstavkom se doda nov, četrti odstavek, ki se glasi:

»V kazenskih poboljševalniih domovih, v katerih prestajajo kazen ženske, smejo opravljati notranjo stražarsko službo doma le paznice.«

15, člen

Za 31. členom se dodajo trije novi členi, ki se glasijo:

»31a člen

Straža kazenskega poboljševalnega zavoda je obo- rožena in enotno uniformirana. Njeni pripadniki imajo pravico do brezplačne uniforme, opreme za službo in oborožitve.

Nazivi pripadnikov straže so: paznik, višji paznik, nadzornik paznikov in poveljnik paznikov.

Zvezni svet za pravosodje izda natančnejše predpise o uniformi in označbah pripadnikov straže.

Republiški predpisi urejajo strokovno izobrazbo pripadnikov straže, način opravljanja službe ter njeno oborožitev in opremo.

31b člen

Pripadnik straže, ki uveljavi pravico do pokojnine, ima pravico do odpravnine, enake osebnemu dohodku, ki ga je imel v zadnjih treh mesecih.

31c člen

Osebe, ki so zaposlene v kazenskih poboljševalnih zavodih, uveljavljajo samoupravne pravice po predpisih, ki veljajo za delovne ljudi pri upravnih organih,«

16, člen

V prvem odstavku 32, člena se besedi: »s pravil- nikom« nadomestita z besedami: »z republiškimi predpisi«.

Drugi odstavek se spremeni in se glasi:

»Hišni red za kazenske poboljševalne zavode predpisuje organ, ki ga določajo republiški predpisi.«

Tretji odstavek se črta.

17, člen

»Sodišča splošne pristojnosti, vojaška sodišča ter javna in vojaška tožilstva organizirajo obiske sodni- kov ter javnih in vojaških tožilcev v kazenskih pobolj- ševalnih zavodih, da spremljajo vpliv ukrepov, ki so v uporabi pri prevzgoji obsojencev.«

18, člen

V 33, členu se besedi: »Pristojni organ« nadomestita z besedami; »Pristojno občinsko sodišče«.

19, člen 34. člen se spremeni in se glasi:

»Obsojenca, ki je v prostosti, pokliče na prestajanje kazni odvzema prostosti občinsko sodišče, na katerega območju ima obsojenec stalno oziroma začasno prebivališče. Ce so mu za odhod v kazenski pobolj- ševalni zavod potrebna medmestna prevozna sredstva, ima obsojenec pravico do brezplačne vozovnice. Stroš- ke za vozovnico plača kazenski poboljševalni zavod, v katerega je obsojenec poslan.

Obsojenca, ki je v priporu, pošlje na prestajanje kazni odvzema prostosti občinsko sodišče, na katerega območju so zapori, v katerih je pripornik. Stroške plača kazenski poboljševalni zavod, v katerega se obsojenec odpelje.

Občinsko sodišče, ki je izdalo odločbo na prvi stopnji, ukrene, kar je treba, da se najde obsojenec neznanega stalnega oziroma začasnega prebivališča ali obsojenec, ki je bil obsojen v odsotnosti. Ce pa je iz-

dalo odločbo na prvi stopnji okrožno sodišče, pošlje v ta namen izvršljivo odločbo občinskemu sodišču v svojem sedežu.«

20. člen

V tretjem odstavku 35 .člena se besede: »se izda tiralica« nadomestijo z besedami: »odredi pristojno občinsko sodišče tiralico in pošlje svojo odredbo pristojnemu organu za notranje zadeve v izvršitev«.

Četrti odstavek se črta.

Dosedanji peti odstavek postane četrti odstavek.

21. člen 36. člen se spremeni in se glasi:

»Obsojenec, ki je v priporu, pa zahteva po določ- bah zakonika o kazenskem postopku, naj ga pred prav- nomočnostjo sodbe pošljejo na prestajanje kazni odvzema prostosti, da izjavo o tem na zapisnik pred sodnikom okrožnega oziroma občinskega sodišča, ki ga za to določi predsednik sodišča. Ob sprejemu take iz- jave ga sodnik opozori, da bo v kazenskem poboljše- valnem zavodu glede pravic in dolžnosti izenačen z drugimi obsojenci.

Zahtevo obsojenca, ki je v priporu, in en izvod sodbe prve stopnje pošlje sodnik brez odlašanja pristojnemu občinskemu sodišču (drugi odstavek 34. čle- na), ki nato odloči, ali naj ga pošlje v kazenski pobolj- ševalni zavod ali ne. Cas, ki ga prebije v tem zavodu do pravnomočnosti sodbe, se obsojencu všteje v kazen.

Pri odločanju o obsojenčevi zahtevi se upošteva zlasti, koliko časa naj bi po obsodbi prve stopnje obsojenec po vštetju pripora še moral prestajati kazen in koliko je kazenski poboljševalni zavod oddaljen, glede na to, da mora biti zagotovljena njegova navzočnost v kakšnem drugem kazenskem postopku.«

22. člen

V 38. členu se tretji odstavek spremeni in se glasi:

»O prošnji za odlog izvršitve kazni odloča predsednik pristojnega občinskega sodišča (prvi in drugi odstavek 34. člena), ki mora v treh dneh od prejema prošnje izdati odločbo. Preden izda odločbo, lahko s potrebnimi preverjanji ugotovi dejstva, ki jih prosilec navaja v prošnji. Do odločbe o prošnji se začetek prestajanja kazni odloži.«

Četrti odstavek se. črta.

23 člen 39, člen se spremeni in se glasi:

»Zoper odločbo, s katero mu je bila zavrnjena prošnja za odlog izvršitve kazni, ima obsojenec pravico pritožbe na predsednika pristojnega okrožnega so- dišča. Pritožba ne odloži izvršitve kazni. Predsednik okrožnega sodišča je dolžan izdati odločbo o pritožbi v treh dneh od prejema pritožbe.

Zoper odločbo predsednika sodišča o pritožbi ni mogoč upravni spor.«

24. člen

V prvem odstavku 41. člena se besede: »upravni organ za notranje zadeve« nadomestijo z besedama;

»občinsko sodišče«.

V drugem odstavku se besede: »upravnemu organu za notranje zadeve« nadomestijo z besedami: »pristojnemu občinskemu sodišču,«

25, člen

V prvem odstavku 42. člena se doda nov stavek, ki se glasi: »Poleg tega ga fotografirajo in mu vzame- jo prstne odtise.«

(5)

V tretjem odstavku se beseda; »pravilnik« nadomesti z besedama: »republiški predpisi«.

26. člen

V drugem odstavku 43. člena se besede: »zvezni ali republiški sekretariat za notranje zadeve« nadomestijo z besedami: »organ, ki ga določajo republiški predpisi«.

27, člen

V 44. členu se doda nov, tretji odstavek, ki se glasi:

»Republike izdajajo predpise o prostorih, hrani in obleki obsojencev.«

28 člen

V 45. členu se doda nov, drugi odstavek, ki se glasi:

»Pri izbiri stroke, ki naj se je učijo obsojenci, za katere je organiziran strokovni pouk, je treba upošte- vati njihove zmožnosti in nagnjenja, možnosti zavoda in druge posebne okoliščine, pomembne za uresniče- vanje namena, ki ga ima izvrševanje kazni.«

29. člen

V četrtem odstavku 46. člena se besede: »zvezni oziroma republiški sekretariat za notranje zadeve« nadomestijo z besedami: »republiški upravni organ, ki je pristojen za pravosodje«.

30. člen

V 47. členu se doda za prvim odstavkom nov drugi odstavek, ki se glasi'

»Obsojencem, ki delajo v zaprtih prostorih, mora biti omogočeno, da prebijejo vsak dan najmanj dva uri na svežem zraku «

Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

31. člen

V tretjem odstavku 48. člena se besede: »zvezni sekretar za delo v soglasju z zveznim sekretarjem za notranje zadeve« nadomestijo z besedami: »Zvezni svet za delo v soglasju z Zveznim svetom^: za pravosodje«.

32. člen

V drugem odstavku 49. člena se besede: »Pravilnik o izvrševanju kazni odvzema prostosti« nadomestijo z besedami: »Republiški predpis«.

Za drugim odstavkom se doda nov, tretji odstavek, ki se glasi:

»Način odmerjanja plačila za delo obsojencev do- loča organ, ki ga določa republiški predpis.«

33. člen

»Za izume in tehnične izboljšave, ki jih dosežejo med prestajanjem kazni, gredo obsojencem pravice po splošnih predpisih.«

34. člen

V drugem odstavku 50. člena se na koncu drugega stavka pika nadomesti z vejico in dodajo besede:

»če so delali manj kot šest mesecev, pa povprečno mesečno plačilo za čas, kolikor so delali«.

35. člen

V 52. členu se doda za tretjim odstavkom nov, četrti odstavek, ki se glasi;

»V republiških predpisih so natančnejše določbe o zdravstvenih in higienskih ukrepih v kazenskih po- boljševalnih zavodih.«

36. člen

V 54. členu se doda za prvim odstavkom nov сктн gi odstavek, ki se glasi;

»Z ožjimi družinskimi člani so mišljeni; zakonec, otroci, starši, bratje in sestre, posvojitelj in posvo- jenec.«

Dosedanji drugi, tretji in četrti odstavek postanejo tretji, četrti in peti odstavek.

37. člen

V 55. členu se doda za drugim odstavkom nov tretji odstavek, ki se glasi:

»Obsojenec ima pravico, da ga na njegovo zahtevo enkrat v mesecu obišče pooblaščenec, ki ga zastopa v njegovih zadevah. Upravnik kazenskega poboljševal- nega zavoda dovoli na zahtevo obsojencu, da ga po- oblaščenec obišče tudi večkrat v mesecu, če gre za zadeve, ki so vezane na rok, ali za druge neodložljive zadeve.«

Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

38. člen

V tretjem odstavku 56. člena se besedi: »določa pravilnik« nadomestita z besedami: »določajo republiš- ki predpisi«.

»Na prošnjo obsojenca ali na predlog upravnika kazenskega poboljševalnega zavoda se sme obsojencu iz upravičenih razlogov izjemoma dovoliti prekinitev prestajanja kazni, ki pa ne sme trajati več kakof tri mesece. Ce mu je prekinitev dovoljena zaradi zdravljenja, lahko traja do konca zdravljenja.

Prekinitev prestajanja kazni se sme dovoliti obsojencu tudi na zahtevo pristojnega javnega tožilca, ki je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti.

Cas, ki ga obsojenec prebije v prostosti, ker mu je bila dovoljena prekinitev, se ne všteva v kazen.

Odločbo o prekinitvi prestajanja kazni izda organ, ki nadzoruje zakonito in pravilno ravnanje z obsojenci (drugi odstavek 26. člena), določen z repub- liškim predpisom.

Obsojenčevo prošnjo za prekinitev prestajanja kazni pošlje kazenski poboljševalni zavod s svojim mnenjem organu iz četrtega odstavka tega člena.

Zoper odločbo, s katero je obsojenčeva prošnja za prekinitev prestajanja kazni zavrnjena, ni mogoča pritožba in ne upravni spor.«

40. člen

V tretjem odstavku 59. člena se besede: »zvezni oziroma republiški sekretariat za notranje zadeve« nadomestijo z besedami: »republiški upravni organ, ki je pristojen za pravosodje«.

41 člen

V tretjem odstavku 60. člena se besedi: »se smejo«

nadomestita z besedami: »sme pripadnik straže«, beseda: »uslužbenca« pa z besedama: »uradne osebe«.

42. člen 61, člen se spremeni in se glasi;

»Pri opravljanju uradnih nalog smejo pripadniki straže uporabiti strelno orožje samo, če ne morejo drugače;

1) zavarovati življenja ljudi;

2) odvrniti od sebe neposrednega napada, s ka- terim je ogroženo njihovo življenje;

3) odvrniti napada na objekt, ki ga varujejo;

4) preprečiti bega obsojenca iz kazenskega pobolj- ševalnega doma zaprtega tipa oziroma iz oddelka kazenskega poboljševalnega doma zaprtega tipa.

(6)

URADNI LIST SFRJ Sreda, 17. aprila 1968.

V primefih iz prvega odstavka tega člena smejo pripadniki straže uporabiti strelno orožje šele, če ne morejo s fizično silo, gumijevko ali z drugimi prisil- nimi sredstvi, ki jih določajo predpisi o opravljanju straže, zagotoviti izvršitev uradne naloge.

Pripadniki straže, ki opravljajo službo pod vod- stvom starešine, smejo uporabiti strelno orožje samo po njegovem ukazu. Uporabo strelnega orožja pa sme starešina ukazati le v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena.

Pravice iz tega člena ima tudi upravnik kazenskega poboljševalnega zavoda.

O vsaki uporabi strelnega orožja zoper obsojenra je treba takoj obvestiti republiški upravni organ, ki je pristojen za pravosodje.«

43. člen

Za 61. členom se dodata dva nova člena, ki se glasita:

»61a člen

Ce so bila prisilna sredstva uporabljena v mejah pravic iz 60. člena in strelno orožje v mejah pravic iz 61. člena tega zakona, je izključena odgovornost uradne osebe, ki je tako sredstvo uporabila.

Ce teče zoper pripadnika straže kazenski postopek zato, ker je pri izvrševanju uradne naloge uporabil prisilno sredstvo ali strelno orožje, mu kazenski po- boljševalni zavod zagotovi strokovno pravno pomoč v zvezi s postopkom.

Zvezni svet za pravosodje izda natančnejše predpise o uporabi strelnega orožja in drugih prisilnih sredstev.

61b člen

Določbe 60. člena, 1., 2. in 3. točke prvega odstavka ter drugega in tretjega odstavka 61. člena in 61a člena tega zakona veljajo ustrezno tudi, kadar gre za uporabo prisilnih sredstev proti komu, ki je pri- prt zaradi storjenega kaznivega dejanja.

Pripadniki straže smejo uporabiti strelno orožje tudi, kadar je treba preprečiti beg osebe, priprte zaradi storjenega kaznivega dejanja, za katero je pred- pisana kazen strogega zapora 15 let ali hujša kazen.«

44. člen

V četrtem odstavku 65 člena se besede: »zvezni oziroma republiški sekretar za notranje zadeve« nadomestijo z besedami; »republiški upravni organ, ki je pristojen za pravosodje«.

45. člen

V prvem odstavku 66. člena se besede; »zvezni oziroma republiški sekretariat za notranje zadeve« nadomestijo z besedami- >-republiški upravni organ, ki je pristojen za pravosodje.«

46 člen 68. člen se spremeni in se glasi:

»O pogojnem odpustu obsojencev odloča komisija za pogojni odpust pri republiškem upravnem or-

ganu, ki je pristojen za pravosodje.«

47. člen

V 69. členu se drugi stavek tretjega odstavka črta.

»Ko pogojno odpuščeni zapušča kazenski pobolj- ševalni zavod, mora navesti, v katerem kraju name-

rava prebivati med pogojnim odpustom. Pp prihodu v ta kraj se mora prijaviti pristojnemu organu za notranje zadeve.

Ce pogojno odpuščeni spremeni prebivališče, mora to sporočiti občinskemu upravnemu organu za notranje zadeve, kateremu se je prijavil.

Pogojno odpuščeni, ki se v 8 dneh po odpustu ne prijavi pristojnemu organu za notranje zadeve ali ne prijavi spremembe prebivališča, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 300 dinarjev.«

49. člen

V 72. členu se dodajo za drugim odstavkom trije novi odstavki, ki se glasijo;

»Obsojenec se dva dni pred odpustom oprosti ka- kršnega koli dela v kazenskem poboljševalnem zavodu, da more urediti svoje stvari in se pripraviti za odhod.

Pred njegovim odpustom iz kazenskega poboljše- valnega zavoda pregleda obsojenca zdravnik.

Obsojenec, ki je odpuščen iz kazenskega poboljše- valnega zavoda, ima pravico do brezplačne vozovnice za vožnjo do svojega prejšnjega stalnega prebivališča ali do kraja, ki si ga izbere za novo stalno prebivali- šče; če je tujec, pa do mejnega prehoda. Stroške za vozovnico- plača kazenski poboljševalni zavod, iz katerega je obsojenec odpuščen.«

50. člen

V tretjem odstavku 74. člena se besedi: »oziroma okrajne« črtata.

51 člen

V drugem odstavku 75. člena se za besedo; »pred- stavniki« dodata besedi: »sodišča in«.

52. člen

V prvem odstavku 78. člena se za besedami: »za mladoletnike ali« dodajo besede: »ločeno od drugih obsojencev«.

53. člen

»Obsojenemu mladoletniku, ki je s svojim vede- njem in prizadevanjem pri učenju in delu vzor drugim mladoletnikom, sme upravnik kazenskega poboljševal- nega doma dovoliti, da obišče starše ali druge bližje sorodnike.

Tak obisk sme dovoliti upravnik največ dva- krat v letu in sme trajati vsakokrat do štirinajst dni.

Dovoli ga praviloma v času, ko ni rednega pouka.«

54. člen

V 81. členu se doda za drugim odstavkom nov, tretji odstavek, ki se glasi:

»Obsojeni mladoletniki prebijejo prosti čas praviloma na svežem zraku, in sicer najmanj tri ure na dan.«

55. člen

»Kalorična vrednost dnevnih obrokov hrane v kazenskem poboljševalnem domu za mladoletnike ne sme biti manjša kot 3000 kalorij.«

56. člen

V prvem in drugem odstavku 85. člena se števil- ka »30,000« nadomesti s številko »500«,

(7)

Številka 15. — Stran 311.

57. člen 105. ćleii se spremeni in se glasi;

»Za izvršitev smrtne kazni je pristojno okrožno sodišče, na katerega območju so zapori, v katerih je obsojenec.

Smrtno kazen izvršijo pripadniki milice pred komisijo, ki jo določi predsednik okrožnega sodišča.

Komisijo sestavljajo: sodnik okrožnega sodišča, javni tožilec, upravnik zaporov in zdravnik.

O izvršitvi smrtne kazni se napravi zapisnik.«

• , 58. člen

»Zvezni svet za pravosodje izda natančnejše predpise o izvršitvi smrtne kazni,«

59. člen

V četrtem odstavku 110. člena se za besedo: »zavod«, dodajo besede: »na zahtevo sodišča iz drugega odstavka tega člena«.

60. člen

V Ш. členu se besede: »občinski upravni organ za notranje zadeve« nadomestijo z besedami: »pristojni organ za notranje zadeve«.

»Ustanavljanje in zunanje zavarovanje posebnih zavodov za varstvo in zdravljenje ter nadzorstvo nad njimi urejajo republiški predpisi.«

62. člen

V 113. členu se prvi odstavek spremeni in se glasi:

»Stroški za izvrševanje varnostnega ukrepa oddaje v zavod za varstvo in zdravljenje so zagotovljeni v predračunu organa, ki ga določajo republiški predpisi.«

»Republike izdajajo natančnejše predpise za izvr- ševanje določb tega poglavja.«

»Republike izdajajo natančnejše predpise za izvr- ševanje določb tega poglavja«.

65. člen

V prvem odstavku 120. člena se besede: »upravni organ za notranje zadeve« nadomestijo z besedami:

»pristojni organ za notranje zadeve«.

66. člen

V prvem odstavku 140, člena se besedi: »ali okrajne« črtata.

67. člen

V tretjem odstavku 14. člena se besede: »ali pre- iskovalnem zaporu«, v 2. točki prvega odstavka 29.

člena pa besede: »in preiskovalnega zapora« črtajo.

V drugem odstavku 30. člena, prvem odstavku 31.

člena, četrtem odstavku 59. člena, prvem odstavku 64.

člena, tretjem odstavku 122. člena, tretjem odstavku 128. člena, prvem in drugem odstavku 142. člena, prvem in drugem odstavku 143. člena, prvem odstavku 146. člena in v prvem in drugem odstavku 147. člena se beseda: »uslužbenec« v raznih sklonih nadomesti z besedo: »delavec« v ustreznem sklonu.

V členih 90 , 101 in 133 se besede: »zvezni sekretar za pravosodje« nadomestijo z besedami: »Zvezni svet za pravosodje«.

68. člen

Do uveljavitve tega zakona morajo sodišča in upravni organi, ki so pristojni za pravosodje, izvršiti priprave za prevzem zadev izvrševanja kazni odvzema prostosti od organov za notranje zadeve.

S prevzemom zadev izvrševanja kazni odvzema prostosti prevzamejo upravni organi, ki so pristojni za pravosodje, in sodišča tudi vse pri kazenskih pobolj- ševalnih zavodih zaposlene delavce, in pa delavce, ki opravljajo zadeve v zvozi z izvrševanjem kazni pri organih za notranje zadeve.

69.člen

Pripadnik straže, ki, je uveljavil pravico do pokojnine v času od 1. januarja 1967 do dneva, ko je začel veljati ta zakon, ima pravico do odpravnine po 31b členu tega zakona.

70. člen

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preidejo vsa sredstva (finančna in materialna sredstva, objekti in oprema kazenskih poboljševalnih zavodov, stanovanja, vozila in sredstva za zvezo idr.), pa tudi pravice in obveznosti organov za notranje zadeve s področja izvrševanja kazni odvzema prostosti na organe, ki prevzemajo zadeve te službe.

71. člen

Republiški predpis določi, kateri organi bodo pristojni za izvrševanje zaporne kazni, izrečene v postopku za prekrške, za pošiljanje obsojencev v zapore ter za odločbe o odlogu oziroma prekinitvi izvr- ševanja zaporne kazni.

72. člen

Dokler ne bodo izdani predpisi, napovedani v določbah zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki so spremenjene in dopolnjene s tem zakonom, se bodo uporabljali veljavni predpisi, kolikor niso v nasprotju z določbami tega zakona

73. člen

Zakonodajno-pravna komisija Zvezne skupščine je pooblaščena, da določi prečiščeno besedilo zakona o izvrševanju kazenskih sankcij

74. člen

Ta zakon začne veljati 1. julija 1968.

188.

UKAZ

O RAZGLASITVI ZAKONA O SPREMEMBAH ZA- KONA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH ENOT

KAZENSKIH POBOLJŠEVALNIH ZAVODOV Razglaša se zakon o spremembah zakona o poslovanju gospodarskih enot kazenskih poboljševalnih zavodov, ki ga je sprejela Zvezna skupščina na seji Zveznega zbora dne 10. aprila 1968 in na seji Go- spodarskega zbora dne 10. aprila 1968.

PR št. 651.

Podpredsednik Zvezne skupščine;

dr. Miloš Žanko s. r.

(8)

Stran 312. — Številka 15. URADNI LIST SFRJ Sreda, 17. aprila 1968.

ZAKON

O SPREMEMBAH ZAKONA O POSLOVANJU GO- SPODARSKIH ENOT KAZENSKIH POBOLJŠEVAL-

NIH ZAVODOV 1. člen

V 9. členu zakona o poslovanju gospodarskih enot kazenskih poboliševalnih zavodov (»Uradni list FLRJ« št. 27/60 in 16/61 in »Uradni list SFRJ« št.

12/65) se drugi stavek črta.

2 člen

V 11. členu se prvi odstavek spremeni in se glasi:

»Gospodarske enote kazenskih poboljševalnih zavodov imajo iste sklade, kot gospodarske organizacije po splošnih predpisih; ustanavljanje drugih skladov in delitev dohodka mednje in med sredstva za redno dejavnost kazenskih poboljševalnih zavodov urejajo republiški predpisi.«

Tretji, četrti in peti odstavek se črtajo.

3 člen

V 12. členu se besede: »iz prejšnjega člena« nadomestijo z besedami: »ustanovljeni po republiških predpisih«.

4. člen

V 13. členu se besede: »zvezni sekretar za notranje zadeve« nadomestijo z besedami: »predstojnik re- publiškega upravnega organa za pravosodje«.

5. člen

V drugem odstavku 15. člena se besede: »čeprav niso vpisane v zunanjetrgovinski register« črtajo.

Tretji odstavek se črta.

6. člen 18. člen se črta.

»Delovni ljudje, ki so zaposleni pri gospodarskih enotah kazenskega poboljševalnega zavoda, uveljavljajo samoupravne pravice v delovni skupnosti sklad- no z 31c členom zakona o izvrševanju kazenskih sankcij,«

8. člen 20a člen se črta.

9. člen

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, neha veljati navodilo o uporabi sredstev skladov gospodarskih enot kazenskih poboljševalnih zavodov (»Uradni list SFRJ« št. 16/63).

10. člen

Zakonodajno-pravna komisija Zvezne skupščine je pooblaščena, da določi prečiščeno besedilo zakona o poslovanju gospodarskih enot kazenskih poboljševalnih zavodov.

11. člen

Ta zakon začne veljati 1. julija 19S8.

189.

Na podlagi 2. točke prvega odstavka 217. člena ustave Socialistične republike Jugoslavije izdajam

UKAZ

O RAZGLASITVI ODLOKA ZVEZNE SKUPŠČINE O RAZREŠITVI IN IZVOLITVI ČLANA ZVEZNEGA

IZVRŠNEGA SVETA

Razglaša se odlok Zvezne skupščine o razrešitvi in izvolitvi člana Zveznega izvršnega sveta, sprejet na skupni seji Zveznega zbora in Zbora narodov dne 10.

aprila 1968.

PR. št. 653.

Milen ti je Popović s. r.

190.

Na podlagi tretje alinee 178. člena ustave Socia- listične federativne republike Jugoslavije in ustavne- ga amandmaja I točka 3 v zvezi s tretjim odstavkom 227. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije je Zvezna skupščina na predlog predsednika Zveznega izvršnega sveta po mnenju Komisije za volitve in imenovanja na skupni seji Zveznega zbora in Zbora narodov z dne 10. aprila 1968 sprejela

ODLOK

O RAZREŠITVI IN IZVOLITVI ČLANA ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA

1. Razreši se funkcije člana Zveznega izvršnega sveta Janez Stanovnik, ker odhaja na novo mesto.

2. Za člana Zveznega izvršnega sveta se izvoli ing, Miran Mejak, zvezni poslanec.

Zvezna skupščina AS št. 984.

Predsednik Predsednik Zbora narodov: Zveznega zbora:

Vida Tomšič s. r. Vidoe Smilevski s. r.

191.

Na podlagi 174, člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije je sprejela Zvezna skup- ščina na seji Zveznega zbora dne 11. aprila 1968 in na seji Gospodarskega zbora dne 10, aprila 1968

ODLOK

O GARANCIJI FEDERACIJE ZA TUJE KREDITE ZA ZGRADITEV DOLOČENIH OBJEKTOV ALUMINIJ.

SKE INDUSTRIJE

1. Narodna banka Jugoslavije bo dala v imenu Socialistične federativne republike Jugoslavije garancijo:

(9)

1) za Aluminijski kombinat v Titogradu in za Ju- goslovansko investicijsko banko za kredite, najete pri tujih kreditorjih za realizacijo programa izgradnje Aluminijskega kombinata v Titogradu, in sicer; za rud- nik boksita z zmogljivostjo 710.000 t/l, za tovarno glinice z zmogljivostjo 200.000 t/l, za elektrolizo aluminija z zmogljivostjo 50.000 t/l in za energetske objekte z letno proizvodnjo 1.013,6 GWh. Garancija za te kredite sme dosegati znesek 437,500.000 dinarjev v devizah, ki imajo pomen za ohranitev likvidnosti v mednarodnem plačevanju;

2) za Aluminijski kombinat v Mostarju, za TLM

»Boris Kidrič« v Sibeniku, za Elektrogospodarstvo Dal- macije v Splitu, ki so člani Poslovnega združenja elektro-aluminijske industrije »JUGAL« v Splitu, in za Investicijsko banko v Sarajevu, Gospodarsko banko v Zagrebu, Investicij sko-komercialno banko v Splitu ter za druge pooblaščene poslovne banke za kredite, najete pri tujih kreditorjih za realizacijo programa izgradnje tovarne glinice z zmogljivostjo 200.000 t/l v Mostarju, elektrolize aluminija z zmogljivostjo 50.000 t/l v Sibeniku in HE Obrovac z letno proizvodnjo 1056 GWh. Garancija za te kredite sme dosegati 775,000.000 dinarjev, vštevši v ta znesek tudi obresti za kredite, od tega zneska pa največ 323,750.000 dinarjev v devizah, ki imajo pomen za ohranitev likvidnosti v mednarodnem plačevanju.

2. Garancijo po 1. točki pod 1) in 2) tega odloka bo dala Narodna banka Jugoslavije s pogojem, če v omenjeni točki navedena podjetja prevzamejo obvez- nost, da bodo poravnavala vse dinarske in devizne obveznosti v zvezi s tujimi krediti, ki jih dobijo v namene iz omenjene točke, iz sredstev, s katerimi po veljavnih predpisih samostojno razpolagajo v omenjene namene, in če se navedene pooblaščene poslovne banke oziroma Jugoslovanska investicijska banka za- vežejo Narodni banki Jugoslavije, da bodo same iz lastnih sredstev poravnale omenjene obveznosti, če tega ne. bi v dogovorjenih rokih storili uporabniki kreditov.

3. Ta odlok velja od dneva, ko je bil sprejet.

Zvezna skupščina As št. 969.

Predsednik Zvezne skupščine:

Milentije Popovic s. r.

Predsednik Predsednik Gospodarskega zbora: Zveznega zbora:

Petar Zečević s. r. Vidoe Smilevski s r.

192.

Na podlagi 174. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije v zvezi s tretjim odstavkom 40. člena temeljnega zakona o elektrogospodar- stvu je sprejela Zvezna skupščina na seji Zveznega zbora dne 11. aprila 3968. in na seji Gospodarskega zbora dne 29. februarja 1968

ODLOK

O POTRDITVI SPREMEMB IN DOPOLNITEV STA- TUTA SKUPNOSTI JUGOSLOVANSKEGA ELEK-

TROGOSPODARSTVA

Skupščina potrjuje spremembe in dopolnitve sta- tuta Skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva,

ki jih je sprejela skupščina Skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva na svojih sejah dne 21. decembra 1967 in 27. februarja 1968.

Zvezna skupščina AS št. 954.

Milentije Popovic s. r.

Predsednik Predsednik Gospodarskega zbora: Zveznega zbora:

Petar Zečevič s. r. Vidoe Smilevski s. r.

193.

Na podlagi prvega odstavka 12. člena v zvezi з 4, točko prvega odstavka 23. člena ter 155. in 156.

členom zakona o volitvah zveznih poslancev (»Uradni list SFRJ« št. 8/67) izdajam

ODLOK

O RAZPISU NADOMESTNIH VOLITEV V ZVEZNI ZBOR ZVEZNE SKUPSClNE

1. Razpišejo se nadomestne volitve zveznega po- slanca v Zvezni zbor Zvezne skupščine v volilni enoti 65 — Ljubljana I.

2. Nadomestne volitve v občinskih skupščinah na območju volilne enote 65 — Ljubljana I bodo dne 3.

junija 1968, nadomestne volitve po volivcih pa dne 16. junija 1968.

02 št. 1616/1.

Beograd. 16. aprila 1968.

194.

Na podlagi 35. člena zakona o prehajanju čez dr- žavno mejo in gibanju v mejnem pasu (»Uradni list SFRJ« št. 13/65 in 12/67) izdaja Zvezni izvršni svet na predlog zveznega sekretarja za notranje zadeve

ODLOK

O SPREMEMBI ODLOKA O PREPOVEDI IN OME- JITVI GIBANJA IN NASELJEVANJA NA POSA- MEZNIH DELIH MORSKE OBALE, NA OTOKIH IN

DELIH OTOKOV

1. V odloku o prepovedi in omejitvi gibanja in naseljevanja na posameznih delih morske obale, na otokih in delih otokov (»Uradni list SFRJ« št. 14/67) se l.

točka spremeni in se glasi:

»1. Jugoslovanskim in tujim državljanom je pre- povedano naseljevati se na Brionskih otokih, na otokih Grgur, Goli in Mamulji, na polotoku Prevlaka ob vhodu v Bokokotorski zaliv ter na delu morske obale severno od Pulja, ki obsega območje, omejeno s črto od zaliva Velika Draga po štinjanski cesti do ograjai nekdanje hidrobaze, ob njej do poti, ki pelje do mesta Surjan, po fažanski cesti do Fazane, vštevši tudi kraj

(10)

URADNI LIST SFRJ Sreda, 17. aprila 1968.

Fažana, od Fažanc po cesti proti Peroju, vštevši tudi kraj Peroj, in nato po cesti do rta Barbariga.

Izjemoma se smejo jugoslovanski državljani z do- voljenjem organa za notranje zadeve, ki ga določa republiški predpis, naseljevati na delu morske obale od zaliva Velika Draga do rta Barbariga.

Za gibanje po območjih iz prvega odstavka te toč- ke je potrebno dovoljenje. Brez dovoljenja se smejo gibati jugoslovanski državljani po delu obale severno od Pulja in po otoku Mamuli, tuji državljani pa samo po otoku Mamuli.«

2. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v

R. p. št. 44.

Zvezni izvršni svet

Predsednik:

Mika Spiljak s. r 195.

Na podlagi drugega odstavka 3. člena zakona o dodatku za borce (»Uradni list SFRJ« št. 52/64 in 35/65) izdaja Zvezni izvršni svet

ODLOK

O DOLOČITVI OSNOVE DODATKA ZA BORCE V LETU 1968

1. Osnova dodatka za borce v letu 1968 je 800 dinarjev,

2. T9 odlok začne veljati osmi dan po objavi v

R. p. št. 43.

Zvezni izvršni svet

Predsednik:

Mika Spiljak s. r.

196.

Na podlagi drugega odstavka 4. člena ter prvega in drugega odstavka 41. člena v zvezi z drugim odstavkom 37. člena zakona o jugoslovanskih standardih (»Uradni list B'LRJ« št. 16/60 in 30/62) predpisuje zvezni sekretar za gospodarstvo v soglasju z Zveznim svetom za zdravstvo in socialno politiko

PRAVILNIK

O DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O KAKOVOSTI KAVE IN KAVNIH NADOMESTKOV, CAJA, DIŠAV, KONCENTRATOV ZA JUHO, PEKOVSKEGA KVA- SA, PECILNEGA PRAŠKA, PRASKA ZA PUDING,

DIETETICNIH PROIZVODOV IN ADITIVOV 1. člen

V 86. členu pravilnika o kakovosti kave in kavnih nadomestkov, čaja, dišav, koncentratov za juho, pekovskega kvasa, pecilnega praška, praška za puding, dietetičnih proizvodov in aditivov (»Uradni list SFRJ«

št. 22/63, 2/64, 25/65, 50/66, 10/67 in 54/67) se za besedama: »agar-agar« dodajo besede: »kot tudi do O.SVe

I . •

dinatrijevega ortofosfata (NazHPO*) in do 0,6% tetra- natrijevega pirofosfata (NaiPiOi), računano na gotovi puding«.

2. člen

V 115. členu se v tablici z naslovom: »1) barvila, ki se topijo v vodi«: v stolpcu: »Trgovsko ime« pod besedami: »Sunset yellow F.C.F.« dodata besedi: »Pa- tentblau V« in za njimi v naslednjih ustreznih stolpcih besede: »moder 826 42051«.

_ 3. člen

Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v

St. 2644/1.

Zvezni sekretar za gospodarstvo:

dr. Borivoje Jelić s. r.

197.

Na podlagi 10. člena zakona o zdravstvenem varstvu tujcev v Jugoslaviji (»Uradni list SFRJ« št. 23/67) izdaja Zvezni svet za zdravstvo in socialno politiko

ODREDBO

O PLAČEVANJU ZDRAVSTVENIH STORITEV TUJ- CEM V JUGOSLAVIJI IZ SREDSTEV FEDERACIJE 1. Zdravstvene storitve tujcem, ki se po 8. členu zakona o zdravstvenem varstvu tujcev v Jugoslaviji (v nadaljnjem besedilu: zakon) plačujejo iz sredstev federacije, se izplačujejo na podlagi obračuna zdravstvenega zavoda.

2. Zdravstveni zavodi pošiljajo obračune v plačilo neposredno Zveznemu svetu za zdravstvo in socialno politiko.

3. Obračun za izplačilo nadomestila zdravstvenemu zavodu mora biti sestavljen na podlagi storitve in navajati naslednje podatke:

1) ime zavoda, v katerem je tujec dobil zdravstveno pomoč;

2) za tujce — člane posadke tujih morskih ladij ali plovil notranje plovbe, ki so zboleli za spolno bo- leznijo — ime ladje in države, katere last je ladja, za druge tujce pa priimek in ime, rojstno leto, poklic, državljanstvo in stalno oziroma začasno prebivališče tujca, ki je dobil zdravstveno pomoč, z navedbo ulice in stanovanja v njegovi državi, kot tudi začasno pre- bivališče v Jugoslaviji z označbo ulice in stanovanja, če živi v Jugoslaviji;

3) številko matične knjige oziroma zdravstvenega kartona ali dnevnika, čas storitev, število in vrsto opravljenih storitev, cene storitev oziroma druge ele- mente za izračun plačila in celotni znesek plačila za zdravstvene storitve;

4) ugotovitev zavoda, da tujec, ki je dobil zdravstveno pomoč, po lastni izjavi nima pravice do zdravstvene storitve na kakšni drugi podlagi, predpisani v drugem odstavku 1. člena in v 5. členu zakona (da mu zdravstveno varstvo ni zagotovljeno po predpisih o zdravstvenem zavarovanju v Jugoslaviji ali po mednarodnem sporazumu, da se ne šola ali izpopolnjuje na

(11)

Sreda, 17. aprila 1968. UHADOT LIST SFRJ Številka 15. — Stran 315.

račun gospodarske ali druge organizacije ali organa in da od njih ne dobiva štipendije in pod.);

5) sklicevanje na točke iz 8. člena zakona, po kateri se zdravstvene storitve plačujejo iz sredstev federacije.

Za tujce, ki jim je priznan status begunca, in za tujce, ki jim je dovoljeno pribežališče v Jugoslaviji, je treba, če so gmotno nepreskrbljeni, poleg podatkov iz prvega odstavka te točke navesti še naslednje podatke:

številko odločbe, s katero je bil tujcu priznan status begunca oziroma dovoljeno pribežališče, organ, ki je odločbo izdal, številko listine, s katero je potrjeno, da je tujec gmotno nepreskrbljen (da dobiva zaradi tega gmotno pomoč in pod.), in organ, ki je listino izdal.

Ce je tujec gmotno preskrbljen, pa vendar od njega ni mogoče izterjati stroškov za zdravstvene storitve, dobi v zdravstvenem zavodu na račun federacije medicinsko pomoč, na obračunu pa zavod ugotovi, da plačila ni bilo mogoče izterjati.

4. Z zdravstvenimi storitvami tujcem, ki se plaču- jejo iz sredstev federacije, so mišljena tudi zdravila na recept.

5. Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v

St. 1354.

Beograd, 26. marca 1968.

Predsednik Zveznega sveta za zdravstvo in socialno

politiko:

dr. Nikola Georgievski s, r.

Imenski odstopki za osi v tole- rančnih območjih v, x, y za imenske mere do 500 mm — — — — — — Imenski odstopki za osi v tole- rančnih območjih z, za, zb, zc za imenske mere do 500 mm — — — — Imenski odstopki za izvrtine v to- lerančnih območjih A, B, C za imenske mere do 500 mm — — — — — — Imenski odstopki za izvrtine v to- lerančnih območjih D, E, F, G za imenske mere do 500 mm — — — — Imenski odstopki za izvrtine v to- lerančnem območju H za imenske mere do 500 mm — — — — — —7 Imenski odstopki za izvrtine v to- lerančnih območjih J, Js za imenske mere do 500 mm — — — — — — Imenski odstopki za izvrtine v to- lerančnih območjih K, M, N za imenske mere do 500 mm — — — — — Imenski odstopki za izvrtine v to- lerančnih območjih P, R, S, T, U za imenske mere do 500 mm

Imenski odstopki za izvrtine v to- lerančnih območjih V, X, Y za imenske mere do 500 mm — — — —- — Imenski odstopki za izvrtine v to- lerančnih območjih Z, ZA, ZB, ZC za imenske mere do 500 mm — — —

198.

Na podlagi prvega odstavka 4. člena, četrtega odstavka 25. člena in prvega odstavka 29. člena zakona o jugoslovanskih standardih (»Uradni list FLRJ« št.

16/60 in 30/62) izdaja direktor Jugoslovanskega zavoda za standardizacijo

ODLOČBO

O JUGOSLOVANSKIH STANDARDIH ZA TOLE- RANCE DOLŽINSKIH MER

1. Jugoslovanski zavod za standardizacijo predpisuje tele jugoslovanske standarde:

Imenski odstopki za osi v tole- rančnih območjih a, b, c, za imenske

mere do 500 mm — — _ _ _ JUS M.A1.150 Imenski odstopki za osi v tole-

rančnih območjih d, e, f, g za imenske

mere do 500 mm _____ JUS M.A1.151 Imenski odstopki za osi v tole-

rančnem območju h za imenske mere

do 500 mm _______ JUS M.A1.152 Imenski odstopki za osi v tole-

rančnih območjih j, js za imenske

mere do 500 mm — — _ — — JUS M.A1.153 Imenski odstopki za osi v tole-

rančnih območjih k, m, n za imenske

mere do 500 mm — — — — — — JUS M.A1.154 Imenski odstopki za osi v tole-

rančnih območjih p, r, s za imenske

mere do 500 mm ______ JUS M.A1.155 Imenski odstopki za osi v tole-

rančnih območjih t, u za imenske me-

re do 500 mm ______ JUS M.A1.156

JUS М.А1,Ш JUS M.A"..158 JUS M.Al .170 JUS M.Al.171 JUS M.A1.172 JUS M,Al.173 JUS M.Al.174

— — JUS M.A1.175 JUS M.Al.176 JUS M.A1.177 2. Jugoslovanske standarde iz 1. točke te odločbe je objavil Jugoslovanski zavod za standardizacijo v posebni izdaji, ki je sestavni del te odločbe.

3. Jugoslovanski standardi iz 1. točke te odiočbe so obvezni in veljajo od 1. januarja 1969.

4. Veljati nehajo naslednji jugoslovanski standardi:

Tolerance dolžinskih mer: Nomi- nalne razlike za osi v tolerančnih pod- ročjih a, b, c za nominalne mere od 1

do 500 mm _______ JUS M.Al .150 Tolerance dolžinskih mer: Nomi-

nalne razlike za osi v tolerančnih pod- ročjih b, e, f, g za nominalne mere od 1

do 500 mm — — — — — — — JUS M.Al.lSl Tolerance dolžinskih mer: Nomi-

nalne razlike za osi v tolerančnem pod- ročju h za nominalne mere od 1 do

500 mm ________ JUS M.A1.152 Tolerance dolžinskih mer: Nomi-

nalne razlike za osi v tolerančnem pod- ročju j za nominalne mere od 1 do 500 mm — —

Tolerance dolžinskih mer: Nomi- nalne razlike za osi v tolerančnih pod- ročjih k, m, n za nominalne mere od 1 do 500 mm —

Tolerance dolžinskih mer; Nomi- nalne razlike za osi v tolerančnih pod- ročjih p, r, s. za nominalne mere od

1 do 500 mm _______ JUS M.Al. 155 Tolerance dolžinskih mer: Nomi-

nalne razlike za osi v tolerančnih pod- ročjih t, u za nominalne mere od 1

do 550 mm _ _ _ _ _ JUS M.A 1.158 Tolerance dolžinskih mer: Nomi-

nalne razlike za osi v tolerančnih pod- ročjih x, z za nominalne mere od 1

do 550 mm _______ JUS M.A1.157 Tolerance dolžinskih mer: Nomi-

nalne razlike za osi v tolerančnih pod- ročjih zb, zc za nominalne mere od

1 do 500 mm — — — — — — JUS M.A1.158

— JUS M.Al.153

— JUS M.A1.154

(12)

Tolerance dolžinskih mer: Nomi- nalne razlike za luknje v tolerančnih področjih A, B, C za nominalne mere od 1 do 500 mm — — — — — — Tolerance dolžinskih mer: Nomi- nalne razlike za luknje v tolerančnih področjih D, E, F, G za nominalne me re od 1 do 500 mm

JUS M.Al.170

JUS M.Al.m

— — — — JUS M.Al.m

JUS M.Al.172

JUS M.A1.173

JUS M.Al.174

JUS M.A1.175

Tolerance dolžinskih mer: Nomi- nalne razlike za luknje v tolerančnih področjih U, X za nominalne mere od 1 do 500 mm — — — — —

Tolerance dolžinskih mer: Nomi- nalne razlike za luknje v tolerančnih področjih Z, ZB, ZC za nominalne mere

od 1 do 500 mm — JUS M.A1.177, ki so bili objavljeni z odločbo o jugoslovanskih standardih o tolerancah (»Uradni list FLRJ« št. 16/55).

5. Jugoslovanski standardi iz 4. točke te odločba nehajo veljati 1. januarja 1969.

St. 27-2027/1.

Direktor Jugoslovanskega zavoda

za standardizacijo:

Slavoljub Vitorović s. r.

Tolerance dolžinskih mer: Nomi- nalne razlike za luknje v tolerančnem področju H za nominalne mere od 1 do 500 mm — — — — — — — Tolerance dolžinskih mer: Nomi- nalne razlike za luknje v tolerančnem področju J za nominalne mere od 1 do 500 mm — — — — — — — Tolerance dolžinskih mer: Nomi- nalne razlike za luknje v tolerančnih področjih K, M, N za nominalne mere od 1 do 500 mm — — — — — — Tolerance dolžinskih mer: Nomi- nalne razlike za luknje v tolerančnih področjih P, R, S za nominalne mere od 1 do 500 mm — — — — — —

199.

Na podlagi 8. člena zakona o carinski tarifi (»Uradni list SFRJ« št. 34/65, 49/66, 5/67, 54/67 in 9/68) določa direktor Zvezne carinske uprave v soglasju z zveznim sekretarjem za finance

LISTO

O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH LISTE CARINSKIH OSNOV ZA BLAGO, KI GA JUGOSLOVAN- SKI IN TUJI DRŽAVLJANI UVAŽAJO, PRINAŠAJO ALI DOBIVAJO IZ TUJINE

I. V 1. točki liste carinskih osnov za blago, ki ga jugoslovanski in tuji državljani uvažajo, prinašajo ali dobivsjo iz tujine (»Uradni list SFRJ« št. 23/67) se spremeni in dopolni naslednje:

1) v zap. štev. 41 se v 2. točki za besedama: »oljne barve« dodata besedi: »in kiti«;

2) v zap. štev. 51 se številka: »5,00« nadomesti s številko. »10«;

3) v zap. štev. 53 se 1. in 2. točka nadomesti s štirimi novimi točkami, ki se glasijo:

»1) dekorativni in okrasni predmeti kg 2) predmeti za tehnične in gospodinjske potrebe kg 3) ploščice za oblaganje sten kg 4) drugo kg 4) v zap. štev. 118 se 1. točka črta.

Dosedanji točki 2 in 3 postaneta točki 1 in 2;

5) za zap. štev. 126 se dodajo štiri nove zaporedne številke, ki se glasijo:

»126a 73.10 Betonsko železo kg 126b 73.11 Pocinkana pločevina kg 126c 73.22 Rezervoarji — tanki za zbiranje tekočine kg 126d 73.25 Plastificirana žična mreža za ograje m 6) v zap. štev. 128 se dodata novi točki 1 in 2, ki se glasita;

»1) plinske peči za etažno kurjavo stanovanja s termostatom, brez električne črpalke za cirkulacijo vode:

a) do 18.000 kcal kos b) nad 18.000 do 25.000 kcal kos 2) kombinirane plinske peči za etažno kurjavo

stanovanja s termostatom in vdelano elek- trično črpalko za cirkulacijo vode z 20.000

kcal kos

100 40 20 30«;

1,50 2,50 10 10«

1.800 2.500

3.300«

Pred dosedanjim imenovanjem se doda označba »3«, besede: »ali drugim sistemom« pa se črtajo.

V opombi k tej zaporedni številki se 4. točka črta;

7) v zap. štev. 129 se 1, točka spremeni in se glasi:

»1) emajlirana posoda kg 10«

(13)

Sreda, 17. .aprila 1968. URADNI LIST SFRJ Številka 15. — Stran 317, Za 3. točko se doda nova, 4. točka, ki se glasi:

»4) pomivalniki za pomivanje posode iz nerjave- čega jekla:

a) z enim umivalnikom in ploščo za sušenje kos 500 b) z dvema umivalnikoma, brez plošče za

sušenje kos 700 c) z dvema umivalnikoma in ploščo za su-

s^en.ie kos 1.000«;

8) v zap. štev. 133 se v 1. in 2. točki besedi: »kosa /red« nadomestita z besedo: »kos«;

9) za zap. štev. 138 se doda nova zap. štev. 138a, ki se glasi"

»138a 84.13 Gorilniki

1) adapterji za sobno peč kos 650 2) atomizerji:

a) za etažno kurjavo kos 1.500 b) za centralno kurjavo kos 3.000«;

10) v zap. štev. 139 se v 1. točki v besedilu pod a) določbi pod 1) in 2) spremenita in se glasita:

»1) kompresijski lit 8 2) absorbcijski lit 9«;

Točka 2 se spremeni in se glasi:

»2) Konservatorji za zmrzovanje (hladilne vitrine) lit 12«;

11) za zap. štev. 139 se doda nova zap. številka 139a, ki se glasi:

»139a 84.17 Električni stroji za kuhanje kave (espr'?sso) za gostinstvo, razen avtomatskih:

1) z 1 ročajem kos 4.000 2) z 2 ročajema kos 5.000 3) s 3 ročaji kos 7.000 4) s 4 ročaji kos 9.000 5) s 5 ročaji . kos 12.000 6) s 6 ročaji kos 15.000«.

12) v zap. štev. 143 se 1., 2. in 3. točka nadomestijo s petimi novimi točkami, ki se glasijo:

»1) plugi:

a) vprežni 1) navadni:

a) enobrazdni kos 250 b) dvobrazdni kos 350 2) obračalniki kos 400 b) traktorski

1) nepodprti:

a) navadni;

— enobrazdni kos 700

— dvobrazdni kos 900

— tribrazdni kos 1.200 b) obračalniki,

— enobrazdni kos 2.000

— dvobrazdni kos 3.000

— tribrazdni kos ' 4.000 2) vlačni:

a) navadni:

— enobrazdni kos 1.200

— dvobrazdni kos 1.800

— tribrazdni kos 2.400

— večbrazdni za brazdo 700 b) obračalniki:

— enobrazdni kos 3.000 2) Brane:

a) vprežne:

1) z negibnim okvirom kos 200 2) mrežaste — členkaste kos 250

(14)

b) traktorske

1) z negibnim okvirom

a) z delovno širino do 120 cm (dvo- delne)

b) z delovno širino nad 120 cm (tridel- ne ali večdelne)

2) mrežaste — členkaste:

a) z delovno širino do 120 cm (dvo- delne)

b) z delovno širino nad 120 cm (tri in večdelne)

3) kolutarji a) vprežni b) traktorski.

1) z delovno širino do 110 cm

2) z delovno širino nad 110 do 210 cm 3) z delovno širino nad 210 cm 4) Sejalniki;

a) vprežni:

1) dvoredni za setev koruze, sončnic in podobnih kultur

2) večredni za setev pšenice, detelje in podobnih kultur

b) traktorski;

1) večredni za setev koruze, sončnic, repe in podobnih kultur

2) večredni za setev pšenice, detelje in podobnih kultur

5) Okopalniki:

a) vprežni b) traktorski:

1) rezkalnikl

a) enoredni (kompletni):

— z delovno širino do 40 cm

— z delovno širino nad 40 do 80 cm

— z delovno širino nad 80 cm b) večredni.

a) z 2 rezkaloma b) s 3 rezkali c) s 4 rezkali d) s 5 rezkali e) s 6 rezkali

2) večredni okopalniki —• z noži (navadni)

kos kos

kos kos kos kos kos kos

kos kos

za eno vrsto setve za eno vrsto setve kos

kos kos kos kos kos kos kos kos

500 800

600 1.000 1.200 2.000 2.500 3.000

800 2.000

600 250 250

300 1.500 2.000 8.000 10.000 13.000 15.000 18.000 za eno vrsto

obdelave 600 Opomba:

V carinsko osnovo je za enoredne (kompletne) rezkalnike vključena tudi vrednost:

— garniture orodja,

— rezkalne naprave

— podpornega kolesa.«;

13) v zap. štev. 144 se točke 1 do 5 spremenijo in se glasijo.

»1) Snopovezniki:

a) vprežni b) traktorski:

1) s pogonom na lastno kolo 2) s pogonom na traktor

kos kos kos

3.000 3.000 4.000

(15)

2) kosilniki:

a) vprežni kos b) traktorski (komplet), z delovno širino:

]) do 90 cm kos 2) nad 90 do 320 cm kos 3) nad 120 do 180 cm kos 4) nad 180 cm kos c) Eamovozni.

1) za ročno nošenje, z motorjem do 3 KS kos '2) drugi;

a) do 6 KS kos b) nad 6 KS kos Opomba:

1. V carinsko osnovo traktorskih (komplet) kosilnikov je všteta tudi vrednost:

— nosilca nožev,

— držaja nosilca nožev,

— dveh nožev

— podpornega kolesa.

2. Iz samovoznih kosilnikov so izvzeti ročni mo- torni kosilniki, pri katerih rabi motor samo za pogon nožev (npr. vrtni).

3. Ce imajo kosilniki napravo za odlaganje žita, se carinska osnova poveča za 300 dinarjev.

4. Ce imajo kosilniki dieslov motor, se carinska osnova poveča za 20%,

3) Mlatilnice:

a) z bobnom;

1) 550 mm 2) 650 mm 3) 850 mm 4) 1.070 mm 5) 1.300 mm 6) 1.385 mm b) z zobmi (letvami)

4) grablje in obračalniki za seno:

a) grablje 1) vprežne 2) traktorske b) obračalniki za seno.

1) vprežni 2) traktorski:

— z delovno širino do 1,30 m kos

— z delovno širino nad 1,30 m kos

— krožni za krog 5) stroji za kopanje krompirja in repe:

a) vprežni kos b) traktorski kos 4os kos kos kc.s kos koj kos

kos kos kos

1.500 1.500 2.000 2,500 3.000 1.200 500 700

5.000 6000 7.000 9.000 14.000 18.000 1.500

1.000 2.000 1.300 3.500 5.000 800 1.000 2.500«

14) v zap, štev. 146 se v točki 1) besedilo pod a) spremeni in se glasi:

»a) mehanične (ročne)

1) z enim valjem kos 2) z dvema valjema kos

150 300«;

15) v zap. štev. 148 se v točki 1) za besedama: »pletilni stroji« doda vejica in besedi: »za gospodinjstvo«, določba pod b) pa se črta;

(16)

16) v zap. štev. 149 se v imenovanju pred besedami: »gospodinjski pralni stroji« doda označba: »1)«;

Za 1. točko se doda nova 2. točka, ki se glasi.

»2) stroji za sušenje perila (kaloriferji) kg 500«

17) za zap. štev. 153 se doda nova zap. štev. 153a, ki se glasi:

»153a 84.58 iiilektricni avtomati za prodajo cigaret kos 3.500«

18) za zap. štev. 156 se. doda nova zap. štev. 156a, ki se glasi:

»156a 85.05 Aparati za brušenje in loščenje parketa z vde-

lanim elektromotorjem kos 4.500«

19) v zap. štev. 157 se doda za 4. točko nova 5. točka, ki se glasi:

»5) aparati za izdelavo rezancev kos 200«;

20) v zap. štev. 160 se v 11. točki za besedami: »aparati za kuhanje kave« doda vejica in besedi: »za gospodinjstvo«, določba pod b) pa se nadomesti z dvema novima določbama, ki se glasita;

»b) z električnim grelcem kos 200 c) avtomatski (precejalni) kos 600«.

Za 11. točko se dodajo tri nove točke, ki se glasijo.

»12) Aparati za likanje — za gospodinjstvo, ro- tacijski z valjem:

a) brez stojala kos 1.500 b) s stojalom ' kos 2.500 13) frizerski sušilec las

a) z ročajem za pritrditev na steno koS 1.200 b) z raztegljivim stojalom (velikim) kos 1.500 .14) električni mešalniki za sladoled, brez mize

in naprav za hlajenje;

a) 10 litrski kos 3.500 b) 15 litrski kos 4 000 c) 20 litrski kos 5.000 d) 30 litrski kos 6.000 e) 40 litrski kos 7.000«;

21) v zap. štev. 163 se v prvem odstavku prve opombe za besedama; »oziroma tranzistorjev« dodajo besede: »(dve diodi = en tranzistor)«,

V 2. točki se besedilo pod a) spremeni in se glasi:

»a) navadni

1) z zaslonom do 43 cm kos 1.400 2) z zaslonom nad 43 do 48 cm kos 1.600 3) z zaslonom nad 48 do 53 cm kos 1.800 4) z zaslonom nad 53 do 59 cm kos 1.900 5) z zaslonom nad 59 do 65 cm , kos 2.500 6) z zaslonom nad 65 do 70 cm kos 3.000«, Tretja opomba se črta;

22) v zap. štev. 164 se 1. in 2. točka nadomestita s štirimi novimi točkami, ki se glasijo;

»1) do 3 KS KS 700 2) enoosni:

a) nad 3 do 7 KS:

1) bencinski KS 650 2) dieslov KS 800 b) nad 7 do 13 KS:

a) bencinski KS 550 b) dieslov KS 700 c) nad 13 KS:

1) bencinski KS 500 2) dieslov KS 600

(17)

4

3) đvoosni:

a) do 20 KS:

1) bencinski 2) dieslov b) nad 20 KS:

1) bencinski 2) dieslov

4) gibljivi, s pogonom na vsa 4 kolesa:

a) bencinski b) dieslov

KS KS KS KS KS KS

700 950 650 750 950 1.100«

23) v zap. štev. 171 se v 2. točki v določbi pod a) številka: »600,00« nadomesti s številko: »800«, v do- ločbi pod b) pa številka: »750,00« s številko. »1.000«.

Za 2. točko se doda opomba, ki se glasi:

» O p o m b a:

Za vsako naslednjo resonančno ploščo se carinska osnova poveča za 100 dinarjev.«;

24) v zap. štev. 173 se v 3. točki v besedilu pod b) doda nova določba pod 3, ki se glasi:

»3) s tremi hitrostmi

Za 3. točko se doda nova, 4. točka, ki se glasi:

»4) glasbeni avtomati (Ju^box):

a) za 50 plošč b) za 100 plošč

kos kos kos 25) zap. štev. 177 se črta;

26) za zap. štev. 178 se dodata dve novi zaporedni številki, ki se glasita:

»178a 94.01 Aluminijaste postelje — poljske kos 178b 94.04 Električne blazine in odeje.

1) blazine kos 2) odeje kos 27) v zap. štev. 184 se za 2. točko dodajo tri nove točke, ki se glasijo.

»3) neelektrične (mehanične) naprave za nogomet kos 4) naprave za igro na srečo ali spretnost (sten-

ske):

a) mehanične kos b) električne kos 5) Električne naprave za zabavo, z releji za

izračun dobitkov in izdajanje denarnih za- detkov;

a) za enega igralca kos b) za dva igralca kos c) za tri igralce kos d) za štiri igralce kos 28) v zap. štev. 189 se v opombi dodata dva nova odstavka, ki se glasita;

»Carinske osnove, ki so posebej predpisane za elektromotor, se pri napravah in aparatih z vdelanimi elektromotorji črtajo.

Vrednosti za elektromotorje se jemljejo po carinskih osnovah, predpisanih v zap. štev. 156 v točki 2 liste carinskih osnov za blago, ki ga jugoslovanski in tuji državljani uvažajo, prina- šajo ali dobivajo iz tujine (»Uradni list SFRJ«

št. 23/67).«

2. Ta lista začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SFRJ«.

1.400«;

10.000 15.000«;

150 50 100«;

1.500

1.500 2.000

5.000 6,000 7.000 10.000«;

St. 2928.

Direktor Zvezne carinske uprave;

Milovan Bokanović s. r.

4

(1)Uradni list SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE »UKA1&gt;N1 LIST SFRJ« Izhaja ▼ irbeko- hrvatski oziroma hrvatskosrbskl

(1)Uradni list SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE »UKA1>N1 LIST SFRJ« Izhaja ▼ irbeko- hrvatski oziroma hrvatskosrbskl