Preučevanje Preučevanje hidrogeografskihhidrogeografskihznačilnosti pokrajine na primeru značilnosti pokrajine na primeru visokih vodavisokih voda

1 1 Zavod Republike Slovenije za šolstvo

Zavod Republike Slovenije za šolstvo Projekt: Razvoj predmetnih področji Projekt: Razvoj predmetnih področji

Zadeva: Program izobraževanj za gimnazijske učitelje splošnih predmetov Zadeva: Program izobraževanj za gimnazijske učitelje splošnih predmetov

Postojna, avgust 2013 Postojna, avgust 2013

Preu č evanje

Preu č evanje hidrogeografskih hidrogeografskih zna č ilnosti pokrajine na primeru zna č ilnosti pokrajine na primeru

visokih voda visokih voda

mag. Florjana Ulaga mag. Florjana Ulaga univ.dipl.geogr.,etn.,kult.antr univ.dipl.geogr.,etn.,kult.antr..

jana.ulaga@gmail.com jana.ulaga@gmail.com Komisija za

Komisija za hidrogeografijohidrogeografijo, Zveza geografov Slovenije, Zveza geografov Slovenije Agencija Republike Slovenije za okolje, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Agencija Republike Slovenije za okolje, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

2 2

KHG KHG -- Komisija za hidrogeografijo Komisija za hidrogeografijo http://zgs.zrc

http://zgs.zrc--sazu.si/sl sazu.si/sl--

si/zveza/organizveze/komisijazahidrogeografijo.aspx si/zveza/organizveze/komisijazahidrogeografijo.aspx

ARSO ARSO – – Agencija RS za okolje Agencija RS za okolje http://www.arso.gov.si/

http://www.arso.gov.si/

MKO MKO – – Ministrsvo za kmetijstvo in okolje Ministrsvo za kmetijstvo in okolje http://www.mko.gov.si/

http://www.mko.gov.si/

^{ZRSŠ ZRSŠ} -- Zavod Republike Slovenije za šolstvo Zavod Republike Slovenije za šolstvo http://www.zrss.si/

http://www.zrss.si/

KHG KHG -- Komisija za hidrogeografijo Komisija za hidrogeografijo http://zgs.zrc

http://zgs.zrc--sazu.si/sl sazu.si/sl--

si/zveza/organizveze/komisijazahidrogeografijo.aspx si/zveza/organizveze/komisijazahidrogeografijo.aspx

ARSO ARSO – – Agencija RS za okolje Agencija RS za okolje http://www.arso.gov.si/

http://www.arso.gov.si/

MKO MKO – – Ministrsvo za kmetijstvo in okolje Ministrsvo za kmetijstvo in okolje http://www.mko.gov.si/

http://www.mko.gov.si/

^{ZRSŠ ZRSŠ} -- Zavod Republike Slovenije za šolstvo Zavod Republike Slovenije za šolstvo http://www.zrss.si/

http://www.zrss.si/

3 3

Hidrogeografija Hidrogeografija

Hidrologija Hidrologija

Od podatkov prek analiz do ukrepanja Od podatkov prek analiz do ukrepanja

Ukrepi Republike Slovenije Ukrepi Republike Slovenije

Visoke vode Visoke vode

Sporo Sporo č č i poplavo i poplavo

Zaklju Zaklju č č ek ek

Voda Voda

Kaj je voda Kaj je voda

Kje je voda Kje je voda

Kdo potrebuje vodo Kdo potrebuje vodo

Naravni vodni krog Naravni vodni krog

Umetni vodni krog Umetni vodni krog

Hidrogeografija, hidrologija in Hidrogeografija, hidrologija in druge stroke

druge stroke

Kje si danes pil vodo? Kje si danes pil vodo?

5 5

Hidrogeografija

Hidrogeografija

Hidrogeografijaje veda o prostorski razmestitvi je veda o prostorski razmestitvi in vplivu

in vplivu vodevodena geografsko okolje. na geografsko okolje.

Ukvarja se z lastnostmi, gibanjem in učinki Ukvarja se z lastnostmi, gibanjem in učinki

vodovja vodovja. .

Ker je predmet opazovanja obsežen, se Ker je predmet opazovanja obsežen, se

strokovnjaki mnogokrat specializirajo na strokovnjaki mnogokrat specializirajo na potamologijo

potamologijo, ki se , ki se bavibavi z z rekamirekami, , limnologijolimnologijo, , katere področje so

katere področje so jezerajezera, , glaciologijoglaciologijo, ki , ki razlaga

razlaga ledenikeledenike, , hidrogeologijohidrogeologijo, vedo o , vedo o podzemni vodi, ali

podzemni vodi, ali oceanografijooceanografijo, vedo o , vedo o oceanih

oceanih. . Splošna praksa

Splošna praksa hidrogeografskegahidrogeografskega dela je dela je dinamika vodnih mas, fizikalni in kemijski dinamika vodnih mas, fizikalni in kemijski procesi v vodi, oblikovanje vodnih korit, procesi v vodi, oblikovanje vodnih korit, toplotni procesi idr.

toplotni procesi idr.

Sorodna, a samostojna veda je

Sorodna, a samostojna veda je hidrologijahidrologija; od ; od nje se

nje se hidrogeografijahidrogeografija razlikuje po dejstvu, da razlikuje po dejstvu, da slednja povezuje svoje izsledke na preostale slednja povezuje svoje izsledke na preostale oblikovalne dejavnike pokrajine.

oblikovalne dejavnike pokrajine.

6 6

Leto 2013 - Mednarodno leto sodelovanja na podro č ju voda

Generalna skupš č ina Združenih narodov je leto 2013 razglasila za Mednarodno leto sodelovanja na podro č ju voda. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, pristojno za podro č je upravljanja voda, bo aktivnosti v okviru Mednarodnega leto sodelovanja na podro č ju voda obeleževalo s sloganom "Vode povezujejo".

MKO vabi k raziskovanju okolja v

Sloveniji z interaktivno spletno

didakti č no igro Protko.

7 7

9 9

Vodni datumi

2. februar:

2. februar: Svetovni dan mokriš Svetovni dan mokriš č č 22. marec:

22. marec: Svetovni dan voda Svetovni dan voda 23. marec:

23. marec: Svetovni meteorološki dan Svetovni meteorološki dan 22. april:

22. april: Dan zemlje Dan zemlje 22. maj:

22. maj: Dan biotske raznovrstnosti Dan biotske raznovrstnosti 24. maj:

24. maj: Evropski dan parkov Evropski dan parkov 1. junij:

1. junij: Dan Save Dan Save 5. junij:

5. junij: Svetovni dan okolja Svetovni dan okolja 29. junij:

29. junij: Dan Donave Dan Donave Zadnja nedelja v juliju:

Zadnja nedelja v juliju: Mednarodni dan barij Mednarodni dan barij 25. september:

25. september: Dan sredozemske obale Dan sredozemske obale 4. oktober:

4. oktober: Svetovni dan varstva živali Svetovni dan varstva živali 15. oktober:

15. oktober: Dan So Dan So č č e e

10 10

Hidrologija

Hidrološki monitoring in merilna mreža M

Meritve eritve A

Analize nalize N

Napovedi apovedi O

Obveš bveš č č anje anje

mano - špansko: roka Mano – reka v zahodni Afriki

11 11

Najstarejše vodomerne postaje na Slovenskem

Hasberg na Unici (podatki od 1926)

Vrhnika na Ljubljanici (podatki od 1926) Litija na Savi

(podatki od 1895)

Nazarje na Savinji (podatki od 1926)

Arhivsko gradivo

13 13

Sodobne vodomerne postaje

14 14

Hidrološki monitoring površinskih voda

187 merilnih mest na rekah, jezerih in morju

15 15 V.P. Litija

0 50 100 150 200 250 300 350 400 450 500 550 600 650 700

0 500 1000 1500 2000 2500 3000

Pretok (m³/s)

Vodostaj (cm)

Pretočna krivulja

meritve - klasično hidrometrično krilo meritve - ADMP

Q = f (H)

Odnos vodostaj - pretok

ekstrapolacija zgornjega dela krivulje

Q = aH

+ bH

+ cH + d

Segmenti PK št. 47:

Veljavnost:

01.01.2006-07.01.2009

Zacetni H a b c d

86 -0.00012102 0.0539845 -6.16816 242.295 160 2.0499E-05 -0.008348 3.09559 -223.923 300 5.0591E-06 -0.0018502 3.48105 -507.7

Vzpostavitev on-line monitoringa površinskih tokov v Tržaškem zalivu, v skupnem sistemu HF anten z OGS v Italiji

http://poseidon.ogs.trieste.it/codar/RTTosca.html

Spremljanje in napovedovanje parametrov morja

- mareografska postaja Koper - boja Vida v Piranskem zalivu

- analitična in prognostična modelska orodja (tokovanje morja, valovanje,..)

17 17

Hidrološki monitoring podzemnih voda

138 merilnih mest na aluvialnih vodonosnikih 16 vodomernih postaj na izvirih

18 18

Kakovost podzemnih voda

19 19

Od podatkov do analiz

• izračun osnovnih hidroloških karakteristik - obdobne statistike, povratne dobe,..,

• vodna bilanca, ocene količinskega stanja,

• analize trendov in sprememb hidroloških režimov,

• hidrološke študije,

• analize ekstremnih dogodkov,

• podpora upravljanju z vodami

• podpora prostorskemu načrtovanju:

direktive, uredbe in pravilniki s področja voda - uredba o Qes, ….

Karta odtoka (1971-2000)

V Sloveniji se količine površinskih voda zmanjšujejo.

21 21

Statistično značilni trendi v letni količini padavin (obdobje 1971-2000)

zima pomlad poletje jesen leto

LJUBLJANA 0,4 0,4 0,5 0,2 0,4

CELJE 0,4 0,4 0,5 0,2 0,4

MURSKA SOBOTA 0,3 0,3 0,4 0,1 0,3

NOVO MESTO 0,4 0,4 0,5 0,2 0,4

POSTOJNA 0,2 0,3 0,4 0,1 0,2

BILJE - 0,3 0,5 0,3 0,3

RATEČE 0,2 0,3 0,4 - 0,2

Sprememba temperature zraka na deset- letje (°C/10 let) v obdobju 1950-2010)

0 20 40 60 80 100

1918/19 1920/21 1922/23 1924/25 1926/27 1928/29 1930/31 1932/33 1934/35 1936/37 1938/39 1940/41 1942/43 1944/45 1946/47 1948/49 1950/51 1952/53 1954/55 1956/57 1958/59 1960/61 1962/63 1964/65 1966/67 1968/69 1970/71 1972/73 1974/75 1976/77 1978/79 1980/81 1982/83 1984/85 1986/87 1988/89 1990/91 1992/93 1994/95 1996/97 1998/99 2000/01 2002/03 2004/05 2006/07 2008/09 Št.dni z ledom / N of days w ith ice 5 letna drseča sredina / 5 year mov. average 15 letna drseča sredina / 15 year moving average Linearni trend / Linear trendline

Zmanjševanje števila dni s pojavom ledu na Bohinjskem jezeru kot posledica podnebnih sprememb.

Podnebne spremembe

22 22

Sava, v.p. Litija: srednji in mali letni pretoki

-60 -40 -20 0 20 40 60

1895 1900 1905 1910 1915 1920 1925 1930 1935 1940 1945 1950 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010

Odstopanje pretoka (%)

odst. Qs odst. Qnp 10-letno drseče popvprečje (odst. Qs) 10-letno drseče popvprečje (odst. Qnp)

Sava, v.p. Litija: letni visokovodne konice

-80 -60 -40 -20 0 20 40 60 80 100

1895 1900 1905 1910 1915 1920 1925 1930 1935 1940 1945 1950 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010

Odstopanje pretoka (%)

odst. Qvk 10-letno drseče popvprečje (odst. Qvk)

Vpliv podnebnih sprememb na vodne koli č ine

Upadanje vodnih količin

23 23

Vpliv podnebnih sprememb na vodni režim

Zmanjševanje števila preto č nih režimov

pretočni režimi 1961

pretočni režimi 1961––19901990 pretopretoččni režimi 1971ni režimi 1971––20002000 alpski snežni režim

alpski snežni režim

alpski snežno

alpski snežno--dežni režimdežni režim alpski visokogorski snežno

alpski visokogorski snežno--dežni dežni režim

režim

alpski sredogorski snežno alpski sredogorski snežno--dežni dežni režim

režim alpski dežnoalpski dežno--snežni režimsnežni režim alpski dežno

alpski dežno--snežni režimsnežni režim dinarsko

dinarsko--alpski dežnoalpski dežno--snežni režimsnežni režim

dinarski dežno

dinarski dežno--snežni režimsnežni režim dinarski dežno

dinarski dežno--snežni režimsnežni režim panonski dežno

panonski dežno--snežni režimsnežni režim panonski dežnopanonski dežno--snežni režimsnežni režim sredozemski dežni režim

sredozemski dežni režim sredozemski dežni režimsredozemski dežni režim

8 5

Preto č ni režimi 2001-2010

25 25

Temperaturni režimi – spremembe v prostoru

1975-1990

1991-2005

26 26

Temperaturni režimi

povprečna povprečna letna letna

letno letno nihanje nihanje

minimalno minimalno povprečje povprečje

maksimalno maksimalno povprečje povprečje alpski

alpski +0,9+0,9 +0,2+0,2 +1,7+1,7 +1,2+1,2 predalpski

predalpski +0,7+0,7 +0,5+0,5 +0,5+0,5 +0,9+0,9 sredozemski

sredozemski +1,1+1,1 +0,3+0,3 +0,7+0,7 +1,9+1,9 panonski

panonski +1,3+1,3 +1,0+1,0 +0,7+0,7 +1,7+1,7 Sprememba temperature rek v posameznem režimu v obdobju 1991–2005 v primerjavi z obdobjem 1976–1990.

27 27

Naraš č anje števila izrednih hidroloških dogodkov

Leta z obsežnejšimi poplavami v Sloveniji

Obsežnejše poplave

1923 1926 1929 1932 1935 1938 1941 1944 1947 1950 1953 1956 1959 1962 1965 1968 1971 1974 1977 1980 1983 1986 1989 1992 1995 1998 2001 2004 2007 2010

Število in trend pojavov visokih voda na slovenskih rekah

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

199619971998199920002001200220032004200520062007200820092010

Število visokovodnih primerov

Visoke vode Ko pretoki rek presežejo opozorilne poplavne vrednosti:

v povprečju 49 VV primerov / leto

Toča, močan veter, suše in poplave povzročijo 70 % škode vseh elementarnih nesreč.

Poplave povzročijo izjemno visok delež celotne škode - v svetu približno tretjino.

• regresijski modeli

• propagacija

• konceptualni modeli (HEC-1,HBV, MIKE11)

• EFAS (European Flood Forecast System)

Kolpa Radenci

V = 13.696x

I = 0.0003x3 - 0.0425x2 + 4.9128x - 159.34 II = 0.0003x³ - 0.0329x² + 6.1372x - 120.87 III = 0.0001x3 - 0.0014x2 + 6.5357x - 68.851 IV = 5E-05x³ + 0.0219x² + 7.678x - 29.504

0 200 400 600 800 1000 1200

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130 140 150

Bruto padavine [mm]

∆Q [m3/s]

Pneto (Q0<17m3/s)Pneto (17m3/<Q0<53m3/s)Pneto (53m3/s<Q0<160m3/s)Pneto (160m3/s<Q0) I II III IV c=1

V

Od analiz do napovedovanja

stanje prognoza

29 29

Stopnja vremenske ogroženosti po kriterijih Meteoalarm

Opozarjanje in obveš č anje v č asu izrednih dogodkov

HIDROALARM

30 30

Pomembno je ozaveš č anje o nevarnosti poplav Akcija “Mo č voda” – nameš č anje opozorilnih tablic

http://www.arso.gov.si/

31 31

Poplavna direktiva

Določitev območij pomembnega vpliva poplav

V letu 2007 na EU nivoju usklajena in sprejeta poplavna direktiva, ki predstavlja dokument, s katerim se znotraj Evropske skupnosti postavlja skupen okvir za oceno in obvladovanje poplavne ogroženosti s ciljem zmanjševanja škodljivih posledic poplav na zdravje ljudi, okolje, kulturno dediščino in gospodarske dejavnosti.

Poplavna direktiva je že prenesena v slovenski pravni red z naslednjimi predpisi:

- Zakon o vodah iz leta 2008 (Uradni list RS, št. 57/08),

- Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Uradni list RS, št. 60/07),

- Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08 – v nadaljevanju: poplavna uredba) - Uredba o vsebini in načinu priprave podrobnejšega načrta zmanjševanja

ogroženosti pred poplavami (Uradni list RS, št. 07/10).

RS je določila območja pomembnega vpliva poplav. Za ta območja pomembnega vpliva poplav bodo do konca leta 2013 pripravljene karte poplavne nevarnosti in ogroženosti, s katerimi bomo podrobneje analizirali in ovrednotili dejansko poplavno nevarnost in ogroženost na teh območjih.

Do konca leta 2015 pa bodo za reševanje poplavne ogroženosti na teh območjih pripravljeni načrti za zmanjševanje poplavne ogroženosti.

Izvajanje poplavne direktive

Poplavna direktiva od vseh držav članic na območju EU zahteva, da se razmišljanje v smislu ukrepanja na tem področju premakne od

zagotavljanja poplavne varnosti v smer proti zavedanju, da poplave so in bodo naravni pojav, ki se ga ne da preprečiti, da pa jih je do

določene mere možno obvladati in se nanje tudi čim bolj učinkovito pripraviti.

Uspešno delovanje v tej smeri ne vključuje samo izvajanja gradbenih ukrepov kot so gradnja protipoplavnih ureditev oz. objektov, temveč tam, kjer je to mogoče, tudi izvajanje predvsem ti. negradbenih ukrepov, med katere sodi aktivno spodbujanje ogroženih, da svoje premoženje individualno zavarujejo tudi za te primere nevarnosti ali pa tudi bolj aktivno varovanje razlivnih površin voda in omejevanje vnosa dodatnega škodnega potenciala na poplavna območja v procesih prostorskega načrtovanja, umeščanja objektov v prostor in graditve objektov.

Na območjih pomembnega vpliva poplav bo v prihodnje vezanih čim več aktivnosti in odločitev v sistemu načrtovanja in izvajanja upravljanja z vodami.

33 33

Na č rt upravljanja voda

Kaj je načrt upravljanja voda?

Načrt upravljanja voda je nacionalni dokument, ki opredeljuje mehanizme za vodenje politike na področju voda in s katerim bomo dosegli, da bodo vode do opredeljenega leta v Republiki Sloveniji v dobrem stanju. Načrti se sprejemajo za šestletna obdobja. V Sloveniji smo s prvim načrtom začeli za obdobje 2009 do 2015.

Načrt upravljanja voda povezuje okoljske cilje, družbena vprašanja in gospodarske dejavnike z vsemi vrstami vodnih teles, rek in jezer, rečnih ustij in drugih somornic, obalnih morij in podzemnih voda.

MKO http://www.skrbimozavode.si/

Načrt upravljanja voda 2009 - 2015 Zakoni:

Zakon o vodah Zakon o varstvu okolja

Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja, poglavje 4.3.1.

Nacionalni program upravljanja z vodami

34 34

NUV

75 Temeljni ukrep urejanja

Ukrepi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda (U4) Ocena in zmanjšanje poplavne ogroženosti

Opozorilna karta poplav v NUV:

http://www.arhiv.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocj a/okolje/pdf/vode/nuv/54_poplavna_obmocja_opozorilna_karta_popl av.jpg

Upoštevanje in izvajanje NUV – zakonodaja in načrtovanje, Državni prostorski načrti in Občinski prostorski načrti

http://www.arhiv.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/voda/nacrt_upravljanj a_voda_za_vodni_obmocji_donave_in_jadranskega_morja_2009_2 015/nuv_besedilni_in_kartografski_del/

seznam

http://www.izvrs.si/pregledovalnik_vtpv/pregled_ukrepov.php?sklop=vtp v&ukrep=temeljni

35 35

Prostorsko na č rtovanje

Prostorsko načrtovanje je sestavni del urejanja prostora. Omogoča skladen prostorski razvoj z obravnavo in usklajevanjem različnih potreb in interesov razvoja z javnimi koristmi na področjih varstva okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine, varstva naravnih virov, obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Država je na področju prostorskega načrtovanja pristojna za določanje ciljev prostorskega razvoja države, določanje izhodišč in usmeritev za načrtovanje prostorskih ureditev na vseh ravneh, načrtovanje

prostorskih ureditev državnega pomena in za izvajanje nadzora nad zakonitostjo prostorskega načrtovanja na ravni občin.

Občina je na področju prostorskega načrtovanja pristojna za določanje ciljev in izhodišč prostorskega razvoja občine, določanje rabe prostora in pogojev za umeščanje posegov v prostor in načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena.

http://www.arhiv.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/prostorski_nacrti/

37 37

38 38

39 39

MKO EIONET

EIONET-SI je informacijsko in komunikacijsko omrežje za poročanje o okolju, vzpostavljeno po zgledu Evropske agencije za okolje in je del omrežja EIONET. Omogoča zbiranje podatkov o okolju na ravni države in posredovanje le teh v podporo političnim odločitvam ter slovenski in evropski javnosti.

EIONET (European Environment Information and Observation Network) je vzpostavila Evropska agencija za okolje (EEA) z namenom zagotavljanja primerljivih okoljskih podatkov in informacij Evropski komisiji in javnosti.

http://nfp-si.eionet.europa.eu/Eionet-SI/HTML_Page1084790938 Viri podatkov o vodah

http://nfp-si.eionet.europa.eu:8980/Public/irc/eionet-

circle/javna/library?l=/sodelovanje_organizacija/viri_podatkov_voda h&vm=detailed&sb=Title

Vodna oskrba v Sloveniji

Vodarna Kleče v Ljubljani

Skupaj letno načrpamo 870 milijonov m³ vode za javni vodo oskrbni sistem.

2% 4%

94%

površinske vode bogatenje podtalnice podzemne vode

41 41

Poplava

Poplava je začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo.

Poplave so ene izmed prevladujočih naravnogeografskih

preoblikovalcev pokrajine v ravninsko-nižinskih predelih in neposredno vplivajo na namembnost prostora in rabo tal.

Vzroki poplav: močne padavine, taljenje snega in ledu, dvig podtalnice, plimovanje, nevihte, orkani, monsun, cunami; zajezitve in porušitve Glede na območja pojavljanja

v Sloveniji ločimo:

hudourniške poplave, nižinske poplave,

poplave na kraških poljih, morske poplave.

Ljubljana Vič, 2010

Geografski vidik poplav

Naravni in družbeni procesi potekajo v nekem prostoru so č asno in so hkrati vzrok in posledica raznolikosti pokrajine.

Zato se morajo dejavnosti č loveka prilagajati regionalnim omejitvam na na č in, ki ne bo ogrozil delovanja regije, niti sosednjih obmo č ij.

Kratkoro č ni, oziroma pridobitniški odnos do površin z intenzivnimi naravnimi procesi, med katera sodijo tudi poplavna obmo č ja, pove č uje labilnost naravnih procesov in njihovih u č inkov na drugih krajih ali v druga č nih

oblikah, kar z družbenega vidika ni sprejemljivo.

Geografija Slovenije 20, 2008.

42 42

43 43

Varstvo pred poplavami

Nekatere metode preprečevanja poplav, kot so pogozdovanje za zadrževanje dodatnih količin vode, izdelava terasastih pobočij za

upočasnjevanje toka vode in oddušnih kanalov za preusmeritev toka vode ter gradnja nasipov, so bile v uporabi že od antičnih časov.

Dandanes so v mnogih državah vzpostavljeni ukrepi pred poplavljanjem rek, v Evropi in Ameriki pa tudi ukrepi pred priobalnim poplavljanjem (morski zidovi) in ponovna zapolnitev obal s peskom.

Z vidika tehnologije zaščite pred poplavami je v ospredju Evropa, saj leži mnogo držav pod morsko gladino. Sistemi proti poplavam, kot npr. na Nizozemskem, bi lahko postali pomemben model za druge države po svetu. V primeru, da glavni ukrepi odpovejo, se uporabi improvizirana zaščita, kot so vreče, napolnjene s peskom, in prenosne napihljive cevi.

Največji in najbolj zapleten sistem za zaščito pred poplavami, znan pod imenom Delta Worksna Nizozemskem. Zgrajen je bil kot odgovor na poplave Severnega morjaleta 1953 na jugozahodu Nizozemske. V Franciji je bila zaradi Velikih poplav v Parizuleta 1910 zgrajena serija zadrževalnikov, imenovana Velika jezera Sene (Les Grands Lacs de Seine), ki zmanjšajo breme še posebej med rednim poplavljanjem pozimi.

Londonje zaščiten pred morskimi poplavami z veliko mehansko prepreko preko Temze, ki se dvigne, ko nivo morske gladine preseže določeno točko.

Nazoren primer odpovedi varnostnega sistem proti poplavam so poplave v New Orleansuzaradi orkana Katrina, avgusta 2005. 35 % mestnega območja leži pod morsko gladino, zato so v 60.. letih prejšnjega stoletja

bile zgrajene poplavne zapornice in nasipi, ki se raztezajo več sto kilometrov. Uradne preiskave so v glavnem pokazale, da je sistem odpovedal zaradi inženirskih napak, čeprav so se pojavila številna nesoglasja glede tega. Po eni teoriji je voda preplavila nasipe, zaradi česar je prišlo do erozije, poleg tega pa naj bi nasipi preprosto popustili

zaradi prevelikega bremena, saj izvorno niso bili zgrajeni za tovrsten naval vode. Po drugi teoriji naj bil vzrok popustitve plast mulja, ki izvira iz ostankov močvirja, na katerem je bilo zgrajeno nižje območje mesta. Mulj je bil že pred poplavo rahle strukture in prepojen z vodo. Po navalu vode v kanale naj bi pritisk vode narasel v spodnjih plasteh prsti, posledično pa

naj bi začela voda pronicati pod temelje nasipov. Ko so se plasti mulja in prsti dovolj razrahljale, so se začele premikati in odnašati s sabo celoten

material, vključno z nasipi.

Orkan Katrina je bil katastrofalen orkan.

Oškodovani so bili tudi deli Alabame in Misisipija. Naredil je največ denarne škode

od vseh naravnih nesreč v zgodovini ZDA (približno 84 milijard dolarjev).

V nesreči je umrlo čez 1800 ljudi.

45 45

Ukrepi za zaš č ito pred poplavami

Ukrepi glede na način delovanja

aktivni, s katerimi vplivamo na obliko in naravo pojava, zmanjšujemo velikost in trajanje poplavnega vala (akumulacije, pogozdovanje,...). Ti ukrepi zmanjšujejo naravno nevarnost in vplivajo na naravne procese, katerih razsežnost in intenziteta lahko povzročita naravno nesrečo (klasični tehnični in biotehnični ukrepi za urejanje hudournikov in sanacijo erozijskih žarišč, ciljni negovalni ukrepi v varovalnih gozdovih idr.).

pasivni, s katerimi se ščitimo pred posledicami (nasipi, evakuacija,...). Ti ukrepi ne vplivajo na naravne procese, ki so vzrok za naravne nesreče, vplivajo pa na zmanjšanje škode, ki nastanejo ob naravnih nesrečah (npr. prostorsko načrtovanje, ki upošteva karte nevarnosti in tveganj zaradi naravnih nevarnosti; zaščita nepremičnin idr.).

Ukrepi glede na vrsto posega

vodogradbeni, ki zajemajo gradnjo hidrotehničnih objektov, izvedbo regulacij, kanalov, nasipov itd.

alternativni, ki zajemajo upravno zakonske ukrepe, prilagojeno prostorsko načrtovanje, prepoved ali omejevanje posameznih dejavnosti, podporo željenim dejavnostim (protipoplavna gradnja), zavarovalna politika, usklajena raba prostora

46 46

Oosterscheldekering, največji jez v okviru sistema Delta Works http://www.holland.com/global/tourism/arti http://www.holland.com/global/tourism/arti

cle/delta

cle/delta--works.htmworks.htm http://www.youtube.com/watch?v=TXUgX http://www.youtube.com/watch?v=TXUgX

ehf ehf--uIuI

47 47

Poplave ob monsunskem deževju

August 3, 2013 Afghanistan — Heavy rains swept across eastern Afghanistan, leveling homes and killing at least 58 people in five provinces, while an estimated 30 others remain missing. People were killed in a remote and mountainous area.

Flash floods are common in those provinces and all are fed by rivers that eventually intersect in Nangarhar

Rains quickly can weaken the structures of the mud-walled homes that dot the countryside in Afghanistan, causing the buildings to collapse during heavy

downpours.

In neighboring Pakistan on Saturday, the same storm system brought heavy rains that caused more than 100 homes to collapse and killing at least 14 people.

Avgust 2013 - Uničujoče poplave na severovzhodu in jugu Kitajske so doslej zahtevale okoli najmanj 57 življenj, danes poročajo kitajski mediji. S

poplavami se spopadajo tudi na ruskem Daljnem vzhodu, kjer so morali zato evakuirati že skoraj 20.000 ljudi. . O težavah zaradi silovitih poplav v teh

dneh poročajo tudi iz Jemna. Jug Filipinov so prizadele obsežne poplave, zaradi katerih je moralo domove zapustiti že skoraj 400.000 ljudi

49 49

Poplave Donave in Labe junij 2013

Konec maja in v začetku junija je po dolgotrajnem ciklonalnem vremenu fronta na severno stran Alp prinesla obilo dežja. Marsikje je padla dvomesečna količina padavin.

Prizadete so bile vse države od Švice, Nemčije, Avstrije do Češke in Poljske.

Izpostavljeno:

Donava

Mesto Passau na sotočju Inn/Donava/Ilz. Največ je prispeval Inn - Inna je bilo okrog 7000 m3/s, Donave okrog 2500 m3/s, 4.6. je bil presežen zgodovinski vodostaj iz leta 1501. Dolvodne poplave – Dunaj, Slovaška, Madžarska, Srbija,... Vrh poplavnega vala doseže delto 29.6., vendar je v Romuniji val že popolnoma „zravnan”...

Laba

Poplavljena je bila Praga, Dresden je dosegel višek 6.6. Sledile so poplave dolvodno v mestih Magdeburg, kjer je bil rekordni vodostaj presežen za 80 cm! Poplavni val je v Magdeburgu dolg 40 km. Vrh poplavnega vala doseže Hamburg 12. junija.

Poleg omenjenih rek so poplavljali tudi pritoki!

50 50

Poplave Donave in Labe junij 2013

51 51

Poplave Donave in Labe junij 2013

3 dan

Svetovne katastrofalne poplave

Smrtne žrtve Vzrok Območje Datum

več kot 100.000 poplava na dan sv. Feliksa, plimni val Nizozemska 1530 900.000–

2.000.000 poplava Rumene reke(Huang He) Kitajska 1887 100.000 poplava reke Jangce(Chang Jiang) Kitajska 1911 2.500.000–

3.700.000^[31]

poplave reke Jangce(Chang Jiang) v

osrednji Kitajski Kitajska 1931

145.000 poplava reke Jangce(Chang Jiang) Kitajska 1935 500.000–700.000 poplava reke Rumene reke(Huang He) Kitajska 1938 100.000 poplava v delti Rdeče reke Severni Vietnam 1971

231.000

zrušitev dveh jezov hidroelektrarn Banqiaoin Shimantan, posledica tajfuna Nina, je povzročilo približno 86.000 smrtnih žrtev zaradi poplav in še 145.000 umrlih zaradi posledic bolezni

Kitajska 1975

230.000 cunami v Indijskem oceanu Indonezija 2004

53 53 1901, november večji del porečja Save dolgotrajno deževje obsežne poplave ob večjih rekah,

pod vodo tudi velik del Celja

1910, maj Štajerska močne padavine povsem uničena setev, več mrtvih

1923, november–

december vzdolž Save, ob Savinjiin Krki dolgotrajno deževje obsežne poplave ob Savi

1925, november ob Savinji, Draviin Muris

pritoki močne padavine

poplavljene ravnine ob večjih rekah z vasmi in mesti (Celje, Murska Sobota, Maribor, Ljutomer 1926, 27.

september ob Gradaščiciin Poljanski Sori močno neurje, divjanje hudournikov

poplavljen tudi južni del Ljubljane, več mrtvih.

1926, 8. avgust ob Savinji, Dravi in Muri s pritoki

močna neurja, divjanje hudournikov

številne poškodbe na železniškem omrežju

1933, 23.−24.

september

Ljubljansko barje, kraška polja na Notranjskemin Dolenjskem, ob spodnji Savi in Savinji

dolgotrajno deževje

velike poplave na kraških poljih, poplavljene vasi in mesta ob večjih rekah, več mrtvih

1954, 4.−5. junij porečje Savinje

močno neurje, divjanje hudournikov, zemeljski plazovi

poplavljeno Celje; 11 mrtvih.

1990, 1. november ob Savinji, Kamniški Bistriciin Soriter pritokih

dolgotrajno deževje, hudourniki,

zemeljski plazovi poplavljeno Celje, 2 mrtva 2007, 18.

september

v Bohinju, ob Selški Soriter

Savinji s pritoki močni nalivi, hudourniki

poplavljeni Železnikiin naselja v Spodnji Savinjski dolini, 6 mrtvih.

2010, 18.-20.

september

vzhodni, osrednji in južni del Slovenije

močno deževje, hudourniki, zemeljski plazovi

poplavljen južni del Ljubljane ter mesta ob Ljubljanici, Krki, Savinji, Sori, Dragonji, Kolpi in drugje^]3 mrtvi.

Velike poplave v Sloveniji

54 54

Ozaveš č anje javnosti o sobivanju s poplavami

55 55

Poplave 18. septembra 2007: Sora, Savinja Poplave 18. septembra 2007: Sora, Savinja

0 200 400 600 800 1000 1200 1400 1600

4.11.1998 0:00 5.11.1998 0:00 6.11.1998 0:00 7.11.1998 0:00 8.11.1998 0:00 9.11.1998 0:00 10.11.1998 0:00 11.11.1998 0:00 čas

pretok v m3/s

Savinja Veliko Širje Krka Podbočje Krka sred. obd.

Krka obd max (1948) Savinja sr.obd. Savinja obd max (1990)

57 57

Uporaba “novih”

virov pri

preu č evanju poplav

- primer Drava 2012

58 58

Hidrogeografsko na č rtovanje rabe prostora in sonaravni trajnostni pristop

Primer: poplave Drave pri Dogošah in Dupleku jeseni 2012

Komisija za hidrogeografijo pri Zvezi geografov Slovenije

Poznavanje hidrogeografskih značilnosti pokrajine je osnova za načrtovanje rabe prostora z upoštevanjem varovanja pred poplavami. Omogoča, da dovolj natančno določimo vodni in obvodni prostor in tako pomaga pri njegovi optimalni rabi. Preventiva namreč predstavlja mnogo manjše tveganje in zahteva po ocenah le 3% sredstev kot jih sicer porabimo za popoplavno obnovo.

Dolgoročno uspešna je sonaravna preventiva, ki ne predvideva le velikih gradbenih posegov ampak predvsem pusti vodi njen prostor. Voda ne pomeni samo omejitve temveč tudi priložnosti. V primeru poplav je treba na poplavnih ravnicah načrtovati naravnogeografskim danostim prilagojene dejavnosti, kar pomeni, da morajo tudi ekonomsko prenesti posledice občasnih poplav. Dejavnosti morajo biti prilagojene tudi na možnost občasnih poplav. Na poplavnih ravnicah mora biti prostor tudi za vodo, saj z razlivanjem ublažimo njihove učinke na dolvodnih območjih.

Na primeru poplav Drave pri Dogošah in Dupleku smo s prikazi rabe tal skozi čas prikazali posledice neupoštevanja hidrogeografskih značilnosti pokrajine. Na primerih lahko vidimo, da so ledinska imena ježa, log…

nastala z razlogom in kot odraz sobivanja prebivalcev z vodo, njenimi lastnostmi in zakonitostmi.

59 59

Poplave Drave

Youtube, Google Earth, fotografije

Zemljevidi in posnetki kot viri za analizo…

61 61

62 62

Poplavna obmo č ja in poplavni dogodki

http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso

63 63

Poplavna obmo č ja

Poplavna obmo č ja na Postojnskem in vodomerne Poplavna obmo č ja na Postojnskem in vodomerne

postaje na površinskih vodah

postaje na površinskih vodah

65 65

Vodna zajetja na Postojnskem Vodna zajetja na Postojnskem

Zajetje Malni v Planini Čistilna naprava v PO

66 66

Planinsko polje

Planinsko polje

6767 erg1953 1956

1959 1962 1965 1968 1971 1974 1977 1980 1983 1986 1989 1992 1995 1998 2001 2004 2007 2010

odst. Qvk10 letno povprečjelinearni trend

sberg

1953 1956 1959 1962 1965 1968 1971 1974 1977 1980 1983 1986 1989 1992 1995 1998 2001 2004 2007 2010

odst. Qnp10 letno povprečjelinearni trend rg

1953 1956 1959 1962 1965 1968 1971 1974 1977 1980 1983 1986 1989 1992 1995 1998 2001 2004 2007 2010

odst. Qs10 letno povprečjelinearni trend

6868 n

1965

1968

1971

1974

1977

1980

1983

1986

1989

1992

1995

1998

2001

2004

2007

2010

odst. Qs10 letno povprečjelinearni trend

en

1965

1968

1971

1974

1977

1980

1983

1986

1989

1992

1995

1998

2001

2004

2007

2010

odst. Qnp10 letno povprečjelinearni trend iren 1965

1968

1971

1974

1977

1980

1983

1986

1989

1992

1995

1998

2001

2004

2007

2010

odst. Qvk10 letno povprečjelinearni trend

69 69

Najvišji letni vodostaji na Pivki Najvišji letni vodostaji na Pivki

H maks september 1965 H maks september 1965 november 1987

november 1987 860 cmcm H min september 2003

H min september 2003 3 cm3 cm Hs

Hs 130 cm130 cm

Obdobne značilne vrednosti:

Pivka - Postojnska jama

0 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000

1954 1956 1958 1960 1962 1964 1966 1968 1970 1972 1974 1976 1978 1980 1982 1984 1986 1988 1990 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010

Hvk (cm)

70 70

Pivka Postojnska jama

0 50 100 150 200 250 300 350

1.1.1986 15.1.1986 29.1.1986 12.2.1986 26.2.1986 12.3.1986 26.3.1986 9.4.1986 23.4.1986 7.5.1986 21.5.1986 4.6.1986 18.6.1986 2.7.1986 16.7.1986 30.7.1986 13.8.1986 27.8.1986 10.9.1986 24.9.1986 8.10.1986 22.10.1986 5.11.1986 19.11.1986 3.12.1986 17.12.1986 31.12.1986

H

0 5 10 15 20 25 30 35

Q

H (cm) Q (m3/s)

0 50 100 150 200 250 300 350

0 5 10 15 20 25 30 35

71 71

http://www.youtube.com/watch?v=t_4SP0 http://www.youtube.com/watch?v=t_4SP0 2f9BY

2f9BY poplava Postojna 2008 poplava Postojna 2008

http://www.youtube.com/watch?v=VU5K7 http://www.youtube.com/watch?v=VU5K7 VeVkmg

VeVkmg poplava Reka 2008 poplava Reka 2008

Izvajanje meritev na Unici in na Pivki Izvajanje meritev na Unici in na Pivki

september 2011

september 2011

73 73

74 74

Nizke vode na vodomerni postaji Postojnska jama Nizke vode na vodomerni postaji Postojnska jama

17. september 2010 17. september 2010

15. september 2011 15. september 2011

Najnižji in srednji letni vodostaj Pivka - Postojnska jama

0 50 100 150 200 250

1954 1956 1958 1960 1962 1964 1966 1968 1970 1972 1974 1976 1978 1980 1982 1984 1986 1988 1990 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010

Hnk, Hs (cm)

Hnk Hs

75 75

Visoke vode na vodomerni postaji Postojnska jama Visoke vode na vodomerni postaji Postojnska jama

december 2009 december 2009

avgust 2011 avgust 2011 december 2008

december 2008

Zaš č ita pred poplavo

Poplave so Poplave so naravni pojav naravni pojav in in č č lovek bi moral svoje lovek bi moral svoje življenje prilagajati temu pojavu.

življenje prilagajati temu pojavu.

Zavedati se moramo, Zavedati se moramo, da popolne zaš da popolne zaš č č ite pred poplavo ite pred poplavo ni

ni. .

Poplave lahko Poplave lahko predvidimo predvidimo in se nanje in se nanje pripravimo pripravimo, , ne ne moremo pa jih prepre č iti

moremo pa jih prepre č iti. .

Storiti moramo vse, da se i Storiti moramo vse, da se izognemo zognemo še hujšemu še hujšemu poplavljanju zaradi č lovekovih posegov v prostor in da poplavljanju zaradi č lovekovih posegov v prostor in da zmanjšamo

zmanjšamo ogroženost ljudi ogroženost ljudi in premoženja. in premoženja.

Prebivalstvo se mora zavedati možnih in dejanskih Prebivalstvo se mora zavedati možnih in dejanskih nevarnosti ter sprejemati preventivne

nevarnosti ter sprejemati preventivne ukrepe ukrepe..