• Rezultati Niso Bili Najdeni

razred osnovne šole s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom za predmet

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "razred osnovne šole s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom za predmet "

Copied!
151
0
0

Celotno besedilo

(1)

Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta

Oddelek za specialno in rehabilitacijsko

pedagogiko

Načrtovanje didaktičnih pripomočkov za 8. in 9.

razred osnovne šole s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom za predmet

Družboslovje

Usmeritve za načrtovanje in primeri načrtovanih pripomočkov - študijsko gradivo za izvedbo vaj pri predmetu Učenje in

poučevanje otrok s posebnimi potrebami: družboslovje

Uredila: Mojca Vrhovski M.

Ljubljana, 2019

(2)

1

Načrtovanje didaktičnih pripomočkov za 8. in 9. razred osnovne šole s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom za predmet Družboslovje

Usmeritve za načrtovanje in primeri načrtovanih pripomočkov - študijsko gradivo za izvedbo vaj pri predmetu Učenje in poučevanje otrok s posebnimi potrebami: družboslovje

Urednica Mojca Vrhovski M.

Oblikovanje in priprava Claudia Štrok

Lektoriranje Besedila niso lektorirana

Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani

Oddelek za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko Ljubljana, 2019

(3)

2

KAZALO

O NASTAJANJU IN NAMENU PUBLIKACIJE 3

PRIMERI NAČRTOVANJA DIDAKTIČNIH PRIPOMOČKOV 5

8. razred OŠ S PP Z NIS

Avtorici: Jasna Kešnar in Anja Struna; Mentorica: Mojca Vrhovski M.

Evropa – ali poznaš svojo celino 5 Priloge 64

UČNI SKLOP Evropa

UČNA VSEBINA Geografske enote Evrope

Avtorici: Manca Tori in Julija Videnšek; Mentorica: Mojca Vrhovski M.

Odkrivanje stare celine 13 Priloge 74

UČNI SKLOP Evropa

UČNA VSEBINA Geografske enote Evrope

9. razred OŠ S PP Z NIS

Avtorici: Nives Vogrinec in Vojka Vrečič; Mentorica: Mojca Vrhovski M.

Kako živijo Jackson, Jozsef, Amina, Jamnien, Zachary in Lupita? 29 Priloge 78

UČNI SKLOP Zemlja v vesolju; Državljanska in domovinska vzgoja in etika

UČNA VSEBINA Oceani in njihova lega, Kontinenti in njihova lega; Življenje v skupnosti, narodu in državi: vprašanja demokracije

Avtorici: Kaja Klančišar in Kaja Leskovar; Mentorica: Mojca Vrhovski M.

Moja pot okoli sveta 47 Priloge 120

UČNI SKLOP Zemlja v vesolju

UČNA VSEBINA Oceani in njihova lega, Kontinenti in njihova lega

(4)

3

O NASTAJANJU IN NAMENU PUBLIKACIJE

V publikaciji so zbrani opisi didaktičnih pripomočkov, ki so jih pripravile študentke 3. letnika študijskega programa Specialna in rehabilitacijska pedagogika Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Izdelki so nastali v študijskem letu 2018/19, na osnovi navodil za načrtovanje, pod mentorstvom dr. Mojce Vrhovski Mohorič, v okviru predmeta Učenje in poučevanje otrok s posebnimi potrebami: družboslovje.

Publikacija zajema izdelke za posamezne vsebine družboslovja za 8. in 9. razred osnovne šole s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom (OŠ s PP z NIS). Namenjena je

strokovnim delavcem in študentom kot učno gradivo in sicer kot primer za načrtovanje didaktičnih sredstev v OŠ s PP z NIS.

Vsak posamezen opis izdelka sledi naslednji vsebinski shemi:

Uvod, v katerem so kratko predstavljene vsebine celotne naloge, lastni cilji (kaj želi študent-ka doseči z nalogo).

Predstavitev izdelka:

 Izdelek in učni načrt – študent-ka izbere in načrtuje:

 Program, vodilni predmet in razred

 Učno vsebino (po učnem načrtu)

 Cilje in standarde znanja (po učnem načrtu oz. doda operativne cilje za posamezne vsebine in aktivnosti ter tudi standarde znanja, ki v učnih načrtih niso podrobno načrtovani; pri čemer posebej opozarjamo, da tovrstno dodajanje standardov služi zgolj učenju načrtovanja diferenciacije vsebin, nalog in aktivnosti in ne ocenjevanju znanja)

 Medpredmetne povezave (Študent-ka prikaže kako se povezujejo vsebine vodilnega predmeta z drugimi predmeti istega razreda, cilji in standardi znanja iz učnega načrta oz. z načrtovanimi cilji in standardi znanja.)

 Izdelek in potrebne zmožnosti učencev (Študent-ka predvidi katere zmožnosti (spretnosti in veščine) učenec potrebuje, da bo pri rokovanju z učilom in pri reševanju nalog čim bolj samostojen. Lahko zapiše za katero posamezno nalogo oz. aktivnost predvideva določene zmožnosti z namenom, da jih bo učenec uspešno in čim bolj samostojno opravil.)

 Opis izdelka in načina uporabe:

 Predstavitev vsebine, ki naj bi jo učenec usvojil (Študent-ka predstavi vsebine, ki naj bi jih učenec s pomočjo pripomočka (učila, ponazorila) usvojil. Zapiše lahko tudi, katere vsebine, pojave, koncepte lahko učenci z uporabo učila bolje razumejo.)

 Nove ideje oz. povzemanje idej iz literature, virov (Študent-ka predlaga in utemelji (ne le predstavi) lastne ideje in rešitve; predstavi temeljni vir, s pomočjo katerega je načrtoval-a nadgradnjo, nov način, metodo ipd. (naredi primerjavo, izpelje

samostojen sklep, ilustrira s svojimi primeri).) Viri in literatura (navedena po APA6 standardih)

(5)

4

Priloge (Študent-ka priloži tudi vse naloge oz. druga besedila; navodila za uporabo; priporočila avtorjev o uporabi, fotografije ipd.)

Didaktična sredstva (za katere uporabljamo zelo raznolike izraze: učni/didaktični pripomočki (učila, ponazorila, pomagala, didaktični material) naj bi omogočala učencem, da bolje razumejo, usvojijo, pomnijo, si bolje predstavljajo določene vsebine iz učnega načrta in vsakodnevne, za življenje uporabne in aktualne vsebine ter da jih učinkovito uporabijo v novih situacijah. Prav tako spodbujajo kognitivni konflikt, služijo kot demonstracijsko sredstvo in kot sredstvo v raznolikih učnih situacijah, omogočajo prehod iz konkretne na abstraktno raven razumevanja. Z njimi in ob njih učenci razvijajo tudi raznolike spretnosti in veščine.

Izdelava tovrstnih sredstev spodbuja (bodoče) učiteljice in učitelje, da jih načrtujejo na način, ki podpira in spodbuja izkušenjsko učenje in učinkovito oblikuje miselne sheme. Inovativne učne metode, oblike in sredstva namreč ponujajo drugačno izkušnjo in so osredotočene na učenca. Od učencev zahtevajo, da sami (i)zbirajo vire in organizirajo podatke; da raziskujejo, preiskujejo, primerjajo, analizirajo, sklepajo; da samostojno predstavljajo ugotovitve in zaključke. Učencem tako omogočajo, da napredujejo, da delajo napake in se učijo iz njih, da so kritični do svojega dela in da svoje dosežke preverjajo in izboljšujejo. Prav tako pa dopuščajo, da se samostojno odločajo kako se lotiti reševanja naloge oz. učenja in kako predstaviti rezultate in rešitve.

Z dobro pripravljenimi in prilagojenimi didaktičnimi pripomočki (z jasno strukturo besedila, z ustreznimi (produktivnimi) vprašanji, z dodanimi slikovnimi navodili, s konsistentnim barvnim označevanjem nalog in aktivnosti (z legendo), z uporabo primerov, s pojasnjevanjem pojmov, s poimenovanjem in s strukturiranim organiziranjem pripomočkov, z označevanjem zaporedja vsebin, različnega zaporedja aktivnosti oz. izbire zaporedja ipd.) vplivamo na proces razumevanja in učenja, ki vključuje učinkovito organizacijo prilagojenega materiala, samostojno spremljanje uspešnosti in napredka (kontrolo napake), znanje o načinih in strategijah učenja (kako se učiti) ter samoregulacijo. Poudarek je na uporabnosti pripomočka, ki spodbuja aktivnost, motivacijo, vztrajanje ob odkrivanju novega, pozitivna stališča do učenja in samostojnost učencev.

Načrtovani standardi znanja, operativni cilji in stopnje doseganja ciljev omogočajo spremljanje pridobljenega znanja na vseh taksonomskih ravneh (od spoznavanja do vrednotenja). Načrtovane medpredmetne povezave predvidevajo smiselnost povezovanja vsebin raznolikih predmetnih področij in s tem celovitejšega usvajanja vsebin. Načrtovanje potrebnih zmožnosti, spretnosti in veščin omogoča predvidevanje, katero nalogo lahko učenec uspešno opravi in pri kateri aktivnosti je pri rokovanju z učilom čim bolj samostojen. V primeru, da določenih spretnosti in veščin nima zadostno razvitih oz. ima na določenih področjih funkcioniranja težave, se lahko dejavnost prilagodi tako, da mu pri rokovanju z učilom pomagajo učitelj ali sovrstniki. S tem omogočimo učencu samostojnost v okviru lastnih zmožnosti in/ali sodelovanje v paru oz . v skupinah.

V nadaljevanju prikazujemo primere načrtovanih didaktičnih pripomočkov. Avtorice so se trudile, da se v njihovih izdelkih, poleg zgoraj navedenega, kaže tudi inovativnost in ustvarjalnost.

Predlagale so številne nove ideje oz. nadgradile že obstoječe ideje iz raznolikih virov, zato menimo in želimo, da bo publikacija v pomoč strokovnim delavcem in študentom pri načrtovanju,

oblikovanju in primerjanju podobnih učil.

Mojca Vrhovski

(6)

5

PRIMERI NAČRTOVANJA DIDAKTIČNIH PRIPOMOČKOV

EVROPA

Ali poznaš svojo celino?

Razred OŠ s PP z NIS: 8. razred Vodilni predmet: družboslovje

Avtorici: e-mail:

Jasna Kešnar jk5596@student.uni-lj.si

Anja Struna anja.13.struna@gmail.com

Mentorica: Mojca Vrhovski M.

(7)

6 Uvod

V 8. razredu osnovne šole z NIS pri predmetu družboslovje v okviru geografije spoznavajo našo celino – Evropo. Učenje imen držav, njihove lege in glavnih mest lahko hitro postane suhoparno in dolgočasno, zato sva ustvarili pripomoček, pri katerem to znanje lahko usvajajo, utrjujejo in/ali preverjajo na bolj zabaven način – skozi igro. Poleg imen držav, glavnih mest in geografske enote, v katero država spada, sva pripravili za vsako državo tudi kartico z zanimivostmi, ki bo morda komu pomagala, da si bo snov lažje zapomnil.

Pripomoček lahko uporabljamo na različne načine in za doseganje različnih ciljev. Uporabljamo ga bodisi za pridobivanje ali za utrjevanja znanja na čimbolj zanimiv in zabaven način. Preko

pripomočka je učencem omogočeno razvijati pozitivno samopodobo in doživljati občutek uspeha.

Skozi celotno nalogo sva pripomoček utemeljili s standardi znanja, cilji iz UN, s spretnostmi, ki so potrebne za uporabo le tega ter s slikami in prilogami, ki prikazujejo sam pripomoček.

Najin cilj je bil ustvariti enostaven pripomoček, s katerim bi učenci preko igre spoznavali, utrjevali ali preverjali svoje znanje o geografiji, natančneje o povezavi med evropskimi državami, njihovimi glavnimi mesti, lego in zanimivostmi.

Predstavitev izdelka

Slika 1: Oštevilčen zemljevid, tabela z rešitvami in karte (lastni arhiv)

(8)

7 Izdelek in učni načrt

Izdelek temelji na različnih podobnih izdelkih – na igri spomina, črnega Petra, a je sam po sebi avtorsko delo. Je nadgradnja naštetih izdelkov.

Vsebino sva črpali iz učnega načrta za družboslovje v 8. razredu OŠ z NIS

Program, vodilni predmet in razred

Razred in program: 8. razred OŠ s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom Vodilni predmet: Družboslovje

Pripomoček bi bil primeren tudi za starejše učence in odrasle, saj gre za splošno uporabno znanje.

Učna vsebina

Geografski sklop: Evropa Cilji in standardi znanja

1. Splošni cilji predmeta

- razvijajo sposobnost orientacije in uporabe zemljevidov;

- razvijajo sposobnost izražanja geografskega znanja

- spoznavajo bogastvo različnosti ljudstev na zemlji, se vzgajajo v spoštovanju te različnosti ter strpnosti do drugačnih po veri, rasi, jeziku in navadah

- razvijajo sposobnost komuniciranja in sposobnost za delo v skupini Etapni splošni cilji:

- spoznajo Evropo kot matično celino

- spoznajo regije Evrope in njihove značilnosti Vsebine:

- geografske enote Evrope

- politična karta Evrope (na zemljevidu poišče glavna mesta držav) 2. Standardi znanja

Minimalni standardi znanja Učenec:

- Pozna delitev Evrope na osnovne geografske enote

- Na zemljevidu pokaže države Južne in Jugovzhodne Evrope - Na zemljevidu pokaže lego Srednje Evrope.

- Na zemljevidu pokaže države Srednje Evrope.

- Na zemljevidu pokaže lego držav Zahodne Evrope.

- Na zemljevidu pokaže države Severne Evrope

(9)

8 Temeljni standardi znanja

Učenec:

- Na zemljevidu pokaže natančno lego posameznih držav*

- Pozna glavna mesta držav Evrope*

Zahtevnejši standardi znanja Učenec:

- Poveže zanimivosti s pripadajočo državo Evrope.*

*Standard znanja, ki sva ga določili sami

3. Učenec (operativni cilji):

- Na zemljevidu pravilno pokaže lego države Evrope.

- Državo umesti v pravilno geografsko enoto Evrope.

- Državi določi glavno mesto.

- Poveže zanimivosti s pripadajočo državo Evrope.

Izdelek in potrebne sposobnosti (spretnosti in veščine) Komunikacijske spretnosti

Zmožnost branja X

Zmožnost pisanja X

Zmožnost govora X

Zmožnost poslušanja X

Neverbalne spretnosti X

Grafične spretnosti

Vizualne in opazovalne spretnosti

Zmožnost natančnega opazovanja vzorcev in odnosov

Zaznavanje perspektiv

Zaznavanje oblike X

Zaznavanje barve X

Imaginativne (predstavne) spretnosti Zmožnost postaviti sebe v druge situacije in čas, prostor ali osebo

Zmožnost vizualizacije drugačnih izkušenj Učne in organizacijske spretnosti

Zmožnost izločitve informacij X

Zmožnost urejanja v nize X

Zmožnost klasificiranja X

Zmožnost presojanja X

Zmožnost interpretacije podatkov X

Zmožnost izvajanja sklepov X

(10)

9 Številske spretnosti

Zmožnost ocenjevanja Zmožnost merjenja

Zmožnost razumevanja in uporabljanja številskih odnosov

X Telesne in praktične spretnosti

Zmožnost izvajanja ročnih spretnosti X Zmožnost koordiniranih, telesnih gibov X Zmožnost učinkovitega ravnanja z orodji

Preglednica 1: Potrebne sposobnosti

Z X so označene vse potrebne spretnosti in sposobnosti za uporabo pripomočka. Sicer vse navedene spretnosti in sposobnosti niso nujno potrebne, saj je možna prilagoditev za večino le- teh. Spretnosti in sposobnosti, ki jih lahko enostavno prilagodimo so: branje, govor ter neverbalne spretnosti, zaznavanje oblik in barve, pri interpretaciji podatkov in sklepanju, ter pri vseh

zmožnosti ročnih spretnosti ter koordiniranih telesnih gibov. Pri vseh teh lahko sam učitelj prilagodi tako, da on ali kak drug učenec bere in pomaga učencu, ki potrebuje te prilagoditve.

Opis Izdelka in načina uporabe

Slika 2: Karte (lastni arhiv)

Pripomoček je sestavljen iz 189 kart (naslovna karta, države Evrope, glavno mesto vsake države, geografske enote in zanimivosti pripadajoče države), zemljevida Evrope (glej priloga 3; oštevilčen zemljevid; vsaka številka predstavlja drugo državo), navodil (glej priloga 4) in oštevilčene tabele (glej priloga 2) ter tabele za kontrolo napake (glej priloga 1). Kartice imajo na sprednji strani okvir različnih barv glede na to ali ima kartica ime države, glavnega mesta ali pa lego države v Evropi.

Pripomoček je sestavljen iz štirih delov:

1. Države pokažemo na zemljevidu 2. Državam določimo glavna mesta 3. Igra spomin s souporabo zemljevida 4. »Črni Peter«

(11)

10

V prvi fazi vsak učenec izvleče eno karto iz kupa kart držav Evrope, glasno prebere ime in (najprej s pomočjo učitelja, potem pa čimbolj samostojno) pokaže kje ta država je na zemljevidu. Ko je učenec pravilno določil lego države, odčita iz zemljevida številko države in v priloženo tabelo napiše ob številki države, ime le-te.

V drugi fazi učenec državam, ki jih je pri prejšnji nalogi iskal na zemljevidu, določi glavna mesta (poišče ustrezne kartice in zapiše v tabelo).

V tretji fazi poteka igra »spomin«, kjer morajo učenci dobiti par država-glavno mesto. V tej fazi za vsak pravilni par učenec glasno prebere državo in glavno mesto in dobi kartico z zanimivostmi pripadajoče države (tudi to glasno prebere). Učenec lahko preveri pravilnost parov s pomočjo že izpolnjene tabele.

V četrti fazi (v fazi utrjevanja) učenci igrajo prilagojeno igro »Črni Peter«. Vsak učenec izbere komplete kart za 3 države (komplet sestavljajo država, glavno mesto, geografska enota in karta z zanimivostmi). Karte zmešajo skupaj še z naslovno karto, ki služi kot Črni Peter. Karte razdelijo, en igralec dobi karto več. Učenci iz svojih kart izločijo celotne komplete (če jih imajo), jih preberejo in pokažejo državo na zemljevidu. Nato sosed igralca z dodatno karto temu igralcu izvleče eno od kart. Če dobi komplet, sledi zgornjim navodilom, drugače nadaljujejo v krogu. Igra traja dokler niso na mizi vsi kompleti kart, enemu igralcu pa ostane v rokah karta Evropa – Črni Peter. *Karte z zanimivostmi lahko vključimo v igro, lahko pa jih dobijo naknadno, ob dobljenem kompletu kart.

Pri dejavnostih lahko izbirajo med celotnim kompletom kart, lahko pa vzamejo le karte posameznih geografskih enot, izločijo karte držav, ki jih niso obravnavali …

Predstavitev vsebine, ki naj bi jo učenec usvojil

Učenec naj bi s pomočjo pripomočka spoznal države Evrope, njihovo geografsko enoto, lego na zemljevidu, glavno mesto in zanimivosti. Natančnejša vsebina je prikazana v tabeli (priloga 1).

Nove ideje oz. povzemanje idej iz literature, virov

Za oblikovanje pripomočka sva se zanesli polovično na svojo domišljijo, polovično pa na že

obstoječe igre kot so spomin in Črni Peter. Verjetno obstaja že kakšna podobna igra z državami in glavnimi mesti, a je najina nadgrajena še z geografskimi enotami, zanimivostmi, predvsem pa jo dopolnjuje zemljevid, da ne gre zgolj za učenje parov država – glavno mesto na pamet, pač pa da znajo učenci države umestiti tudi na zemljevidu. S tem izboljšujejo svoj občutek za orientacijo, dobijo predstavo o velikosti držav, njihovih sosedah, glede na lego pa morda lahko sklepajo tudi o podnebju in podobnih podatkih.

Začetni fazi sta zastavljeni na način zabavnega usvajanja novega znanja (kot nadomestilo oz. še bolje dopolnitev običajnemu poučevanju). Kartice so izdelane z različnimi barvnimi okvirji glede na to ali ima kartica zapisano državo, glavno mesto ali lego, da bi v fazi igre bilo malo lažje (saj držav je veliko in možnost, da po naključju žrebaš le države ali le glavna mesta je precej velika). Za

zemljevid sva se odločili, da izdelava enega, ki spada le k tej igri. Čeprav bi lahko uporabljali šolski zemljevid se nama je tako zdelo boljše, ker sva se odločili da oštevilčiva države in odebeliva meje geografskih leg (severna, južna Evropa…). Za igri spomin in Črni Peter pa sva se odločili, ker sta se nama zdeli najbolj primerni za utrjevanje znanja na podoben način kot smo ga pridobivali.

(12)

11

Pripomoček je uporaben tudi zaradi svoje velike prilagodljivosti – učitelj (ali učenci sami) lahko iz kompleta kartic vzamejo samo kartice za določeno geografsko enoto (običajno se Evropa

obravnava po sklopih) in tako pridobivajo/utrjujejo znanje za vsak del posebej, prav tako lahko države, ki jih v šoli morda niso obravnavali, iz kompleta izločijo. Kartice bi lahko služile tudi preverjanju znanja, samostojno kot priprava na pisno/ustno ocenjevanje ali celo kot ocenjevanje samo.

Prav kot prilagoditev za pomoč učencem sva si zamislili tabelo za kontrolo napake, kjer pišejo vse države s pripadajočimi glavnimi mesti ter lego in zanimivosti. Na tak način lahko učenci čimbolj samostojno igrajo in uporabljajo pripomoček. Seveda lahko pripomoček še dodatno naredimo zahtevnejši s tem, da v igri spomin iščejo pare država-zanimivosti ali pa v igri Črni Peter iščejo kvartete država-glavno mesto-lega-zanimivosti.

(13)

12

Viri in literatura

17 Interesting Facts About Andorra (b.d.). Pridobljeno s:https://everything-everywhere.com/8- facts-about-andorra/

Brinovec, S., Košark, M. (1998). Planet Zemlja in Evropa Zemljepis za 6. razred OŠ. Mladinska knjiga Brussels and the European Union (b.d.). Pridobljeno s:

https://en.wikipedia.org/wiki/Brussels_and_the_European_Union Čebular, A. (2000). Potep po Evropi. Ljubljana: Urad Vlade RS za informiranje.

Kosovo (b.d.). Pridobljeno s:https://sl.wikipedia.org/wiki/Kosovo

Marc Chagall (b.d.). Pridobljeno s: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marc_Chagall

Marica, I. (2018). What is Romania famous for? People, places & more. Pridobljeno s:

https://www.romania-insider.com/things-romania-most-famous-for

Morris, H. (2019). 25 remarkable things you did not know about North Macedonia. Pridobljeno s:

https://www.telegraph.co.uk/travel/destinations/europe/macedonia/articles/amazing- facts-about-macedonia/

Pavlovic, S. (2017). 11 Incredible Things You Never Knew About Montenegro. Pridobljeno s:

https://theculturetrip.com/europe/montenegro/articles/11-incredible-things-you-never- knew-about-montenegro/

Račič, J., Tomšič, Ž. (2005). Geografija 7. Učbenik za geografijo v sedmem razredu osnovne šole.

Ljubljana: Mladinska knjiga.

Senegačnik, J., Drobnjak, B. (b.d.) Geografija Evrope in Azije. Delovni zvezek za 7. razred OŠ.

Rešitve vaj. Pridobljeno s: https://en.calameo.com/read/0024922487edf08bbaf8c?page=5 Turčija (b.d.). Pridobljeno s: https://sl.wikipedia.org/wiki/Tur%C4%8Dija

Učni načrt na prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom za predmet družboslovje. (b.d.). Pridobljeno s:

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/posebne_potrebe/pr ogrami/ucni_nacrti/pp_nis_druzboslovje_3_triada.pdf

Vališer, A., Zupančič, H. (2009). Družboslovje 8 (CD): Učbenik za 8. razred osnovne šole: prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom. Ljubljana: Zavod Republike Slovenija za šolstvo.

Viri slik:

Zastave Evrope. Pridobljeno s: https://sl.wikipedia.org/wiki/Galerija_dr%C5%BEavnih_zastav Zemljevid Evrope. Pridobljeno s: https://online.seterra.com/sl/vgp/3007

(14)

13

ODKRIVANJE STARE CELINE

Razred OŠPP z NIS: 8. razred Vodilni predmet: družboslovje

Avtorici: E-mail:

Manca Tori manca.tori@gmail.com

Julija Videnšek julija.vidensek@gmail.com

Mentorica: Mojca Vrhovski M.

(15)

14 Uvod

V nalogi predstavljava izdelek oziroma pripomoček, s pomočjo katerega učenci 8. razreda prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom spoznavajo Evropo in njene države (delitev Evrope po geografski delitvi, države Evrope in njihova glavna mesta ter zastave ter različne značilnosti vsakega dela Evrope). Predstavili bova tudi spretnosti ter veščine, ki jih učenci

potrebujejo za samostojno rokovanje s pripomočkom in nalogami, ter spretnosti in znanja, ki jih bodo preko pripomočka osvojili. V nadaljevanju opisujeva sam pripomoček ter navodila za uporabo le-tega. Z uporabo pripomočka so povezane tudi naloge, ki sva jih sestavili za doseganje posameznih standardov znanja. Na koncu bova zapisali še predloge in izboljšave za najin

pripomoček ter alternativo uporabe pri drugih predmetih ali v nižjih/višjih razredih prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom.

Cilji, ki sva jih želeli doseči z nalogo so:

- ustvariti pripomoček, ki bo učencem služil večkrat;

- ustvariti pripomoček, ki ga bo učitelj lahko, z istim razredom, uporabljal več let (t. j. primeren za učence predmetne stopnje)

- ustvariti pripomoček, ki bo motiviral učenca za delo in sodelovanje pri učni uri;

- ustvariti pripomoček, ki bo nazoren, sistematičen ter enostaven za samostojno uporabo;

- ustvariti pripomoček, ki bo učencem služil tako pri usvajanju nove snovi, kot pri ponavljanju;

- ustvariti pripomoček, ki bo učencu omogočil lažjo predstavo o Evropi (sestavljenost celine, delitev na celinske in (pol)otoške države, razlika v velikosti držav, oddaljenost držav…).

(16)

15

Predstavitev izdelka

Slika 1 in 2: Odkrivanje stare celine

Izdelek in učni načrt Program:

- prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom Vodilni predmet:

- družboslovje Razred:

- 8. razred Učna vsebina:

- Geografski sklop – Evropa

Cilji in standardi znanja:

1. Splošni učni cilji

- Spoznajo Evropo kot matično celino (UN).

- Spoznajo regije Evrope in njihove značilnosti (UN).

- Imenujejo večje evropske države.

2. Operativni učni cilji Učenec:

- na nemi karti pravilno pokaže in položi izrezane države južne, jugovzhodne, srednje, zahodne, severne in vzhodne Evrope.

- na nemi karti pravilno pokaže in našteje države južne Evrope (Ciper, Grčija, Italija, Malta, Portugalska, Španija, Andora).

- na nemi karti pravilno pokaže in našteje države jugovzhodne Evrope (Albanija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Srbija, Črna Gora, Severna Makedonija, Romunija).

- na nemo karto pravilno zapiči zastavice z imeni držav in glavnih mest J in JV Evrope (Madrid, Rim, Atene in Zagreb, Beograd, Sarajevo).

(17)

16

- *na nemo karto pravilno zapiči zastavice z imeni držav in glavnih mest vseh držav J in JV Evrope.

- na nemi karti pravilno pokaže in našteje države srednje Evrope (Avstrija, Češka, Lihtenštajn, Madžarska, Nemčija, Poljska, Slovaška, Slovenija, Švica).

- na nemo karto pravilno zapiči zastavice z imeni držav in glavnih mest Sr. Evrope (Dunaj, Ljubljana, Berlin).

- *na nemo karto pravilno zapiči zastavice z imeni držav in glavnih mest vseh držav sr.

Evrope.

- na nemi karti pravilno pokaže in našteje države zahodne Evrope (Irska, Velika Britanija, Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Francija, Monako).

- na nemo karto pravilno zapiči zastavice z imeni držav in glavnih mest zahodne Evrope (London, Bruselj, Pariz).

- *na nemo karto pravilno zapiči zastavice z imeni držav in glavnih mest vseh držav zahodne Evrope.

- na nemi karti pravilno pokaže in našteje države severne Evrope (Danska, Finska, Islandija, Norveška, Švedska, Estonija, Litva, Latvija).

- na nemo karto pravilno zapiči zastavice z imeni držav in glavnih mest severne Evrope (Oslo, Stockholm, Talin).

- *na nemo karto pravilno zapiči zastavice z imeni držav in glavnih mest vseh držav severne Evrope.

- na nemi karti pravilno pokaže in našteje države vzhodne Evrope (Belorusija, Moldavija, Rusija, Ukrajina).

- na nemo karto pravilno zapiči zastavice z imeni držav in glavnih mest vzhodne Evrope (Moskva, Minsk, Kijev).

- *na nemo karto pravilno zapiči zastavice z imeni držav in glavnih mest vseh držav vzhodne Evrope.

- * vsaki evropski državi pravilno priredi in zapiči ustrezno zastavo.

Opomba: Operativni cilji z zvezdico (*) ne veljajo za vse učence (diferenciacija in individualizacija).

(18)

17 3. Standardi znanja

Minimalni standard znanja

- Pozna delitev Evrope na osnovne geografske enote.

- S pomočjo zemljevida v delovni knjižici na nemo karto Evrope pritrdi izrezane oblike držav južne, jugovzhodne, srednje, vzhodne, zahodne in severne Evrope.

- Določenim evropskim državam (ki so naštete v delovni knjižici) priredi njihova imena in glavna mesta.

Temeljni standard znanja

- S pomočjo zemljevida v delovni knjižici na nemi karti Evrope pokaže območje držav južne, jugovzhodne, srednje, vzhodne, zahodne in severne Evrope.

- Na nemi karti Evrope samostojno poišče in poimenuje države južne, jugovzhodne, srednje, vzhodne, zahodne in severne Evrope.

- Pravilno reši računsko nalogo v delovni knjižici.

- Loči med skandinavskimi in pribaltskimi državami.

Zahtevnejši standard znanja

- Vsaj desetim Evropskim državam priredi ustrezno zastavo.

- Večini evropskih držav priredi njihova glavna mesta.

Medpredmetne povezave - Matematika

Cilji:

o Učenec deli z enomestnim deliteljem z ostankom.

o Učenec računa z merskimi enotami.

o Učenec bere in primerja števila med seboj ter določi velikostne odnose med njimi.

o Učenec izmed danih števil izbere po moči največje število.*

Standard znanja:

o Pisno deli z enomestnim deliteljem z ostankom.

o Rešuje enačbo z eno neznanko.

o *Pretvori zapisano besedo s številko.

o *Bere in ureja naravna števila do 500 000.

OPOMBA: učni cilji in standardi znanja z zvezdico (*) niso iz UN.

(19)

18 Izdelek in potrebne zmožnosti (spretnosti in veščine)

Učenec za čimbolj samostojno sodelovanje in rokovanje s pripomočkom potrebuje naslednje temeljne spretnosti in veščine:

- KOMUNIKACIJSKE SPRETNOSTI

o Učenec tekoče dekodira in razume navodila in besedila v knjižici.

o Učenec prepoznava oblike držav in jih razporedi po barvah.

- VIZUALNE IN OPAZOVALNE SPRETNOSTI

o Zmožnost opazovanja: opazuje nemo karto Evrope ter njene sestavne dele (obrisi držav, zastave z imeni in glavnimi mesti ter njihove zastave).

o Zaznavanje oblike in barve: s pomočjo zemljevida v delovni knjižici in škatli postavlja obrise držav na ustrezno mesto na nemi karti.

- UČNE IN ORGANIZACIJSKE SPRETNOSTI

o Zmožnost zadrževanja koncentracije in pozornosti.

o Zmožnost vztrajanja pri aktivnosti.

o Zmožnost ohranitve podatkov v spominu med reševanjem nalog.

o Zmožnost organiziranosti delovnega prostora.

- PREDSTAVNE (IMAGINATIVNE) SPRETNOSTI o Zmožnost prostorske predstavljivosti.

o Zmožnost primerjave različnih evropskih držav po velikosti in oddaljenosti.

- ŠTEVILČNE SPRETNOSTI

o Zmožnost ocene velikosti držav glede na dane številske podatke.

o Zmožnost deljenja z enomestnim deliteljem.

- TELESNE IN PRAKTIČNE SPRETNOSTI

o Zmožnost učinkovitega in samostojnega ravnanja s pripomočkom.

o Dobro razvite finomotorične spretnosti (pikanje zobotrebcev v podlago, pritrjevanje obrisov držav na nemo karto).

o Zmožnost razlikovanja regij Evrope glede na šest barv.

- SOCIALNE SPRETNOSTI

o Zmožnost upoštevanja navodil.

o Zmožnost prepoznavanja neverbalne komunikacije.

Poleg že naštetih spretnosti, pa pripomoček učencem omogoča razvijanje sposobnosti samostojnega dela in učenja ter spretnosti samostojnega iskanja informacij.

(20)

19 Opis izdelka in načina uporabe

Pripomoček je namenjen spoznavanju celine Evrope in njene delitve na geografska območja.

Osrednji del najinega pripomočka je tako nema karta Evrope s pripadajočimi barvnimi obrisi držav skupaj z glavnimi mesti. Učenca skozi celotno učno uro vodi delovna knjižica, v kateri so zbrani najpomembnejši podatki o vsaki izmed regij Evrope ter naloge, ki jih morajo opraviti ob karti ali samostojno. Pripomoček je opremljen tudi s škatlo, v kateri se nahajajo delovna knjižica ter vsi ostali pripomočki, potrebni za izvajanje učnih ur. Pripomočki se lahko spreminjajo glede na zastavljenost nalog v delovni knjižici.

Izdelek sva zastavili kot večkratni učni pripomoček, ki ga učenci uporabljajo skozi celotno šolsko leto pri urah družboslovja. V delovni knjižici je zato predstavljenih le nekaj nalog, s katerimi si učenci pomagajo pri usvojitvi in ponovitvi učne snovi.

Prvi del izdelka je nema karta Evrope, opremljena z naslovom, legendo in stranmi neba. Pritrjena je na stiroporne plošče, za lažje zapikovanje zobotrebcev v zemljevid. Učenci jo lahko tako

uporabljajo skozi celo leto in postopoma ter na konkreten način spoznavajo delitev Evrope, pa tudi njene druge značilnosti (verska delitev, jezikovna raznoličnost, države Evropske Unije, zgodovinska delitev…).

Slika 3: Nema karta Evrope

Drugi del izdelka je velika škatla. Učence na notranji strani pokrova pozdravita raziskovalca Jon in Jona, ki jih spremljata tudi skozi celotno delovno knjižico in med reševanjem nalog. Jon in Jona napovesta navodila in seznam pripomočkov, ki jih mora vsebovati škatla. Učence navodila usmerijo k reševanju delovne knjižice in izpolnjevanju neme karte Evrope.

V škatli se nahajajo naslednji pripomočki: delovna knjižica, 12 barvnih kuvert (2 modri, 2 zeleni, 2 rdeči, 2 oranžni, 2 rožnati, 2 rumeni) z zastavami z imeni in glavnimi mesti ter zastavami držav, čokolada, rogljički, termovka s črnim čajem in plastični kozarci, 3 bele kuverte z napisom ZAČIMBE, 6 prozornih mapic z različno obarvanimi območji Evrope, mapica z rešitvami nalog.

(21)

20

Slika 4: škatla s pripomočki in navodili

Delovna knjižica je sestavljena iz 16 strani, na katerih so različne naloge, informacije in zanimivi podatki o Evropskih državah in delitvi Evrope. Skozi celotno knjižico jih vodita raziskovalca Jon in Jona, ki jih motivirata pri reševanju nalog. Na začetku delovne knjižice je legenda, ki učencem omogoča lažje sledenje pri nalogah. Informativno so predstavljeni znaki za doseganje minimalnih (eno povečevalno steklo), temeljnih (dva povečevalna stekla) in zahtevnejših (tri povečevalna stekla) standardov, zvezdica (*) predstavlja zahtevnejše naloge, ki sva jih pripravili za hitrejše in bolj sposobne učence (individualizacija), klicaj (!) pomeni, da lahko učenec pravilen odgovor preveri v mapi z rešitvami. V legendi se nahajajo tudi znaki za multisenzornost (oko = poglej,

zvočnik = poslušaj, nos = povonjaj, usta = poskusi) ter znaka za računalnik = interaktivnost vsebin in nalivno pero = reši.

Slika 5: Legenda

Naloge si sledijo po geografskih delitvah, in sicer po tematikah. Najprej učenci obravnavajo celotno geografsko delitev Evrope na 6 delov: južna, jugovzhodna, srednja, zahodna, severna in vzhodna Evropa. Učenci morajo s pomočjo neme karte ali zemljevida, ki je v mapi z rešitvami nalog, pravilno zapisati geografska poimenovanja delov Evrope.

(22)

21

Slika 6: Geografska delitev Evrope

Najprej se z učenci posvetimo južni, nato jugovzhodni, srednji, zahodni, severni in še vzhodni Evropi. Vsak izmed geografskih delov je najprej opremljen z nekaj osnovnih podatkov o predelu Evrope. Nato vsakemu delu sledijo 3 identične naloge (pritrjevanje območij na nemo karto, pritrjevanje in določanje imen držav ter glavnih mest in prirejanje ustreznih zastav vsaki državi).

Poleg tega je vsak del Evrope opremljen s svojim okvirčkom »ALI VEŠ?«, ki predstavlja različne zanimivosti. V okvirčku »ZANIMIVOST« se skrivajo različne interaktivne ali multisenzorne naloge, ki so povezane z različnim delom Evrope. V desnem kotu vsake strani delovne knjižice je pobarvan zemljevid določenega dela Evrope, in sicer za učenčevo lažjo orientacijo in pomoč pri nalogah.

Slika 7: južna Evropa, prva stran

(23)

22

Slika 8: južna Evropa, druga stran

Slika 9: jugovzhodna Evropa, prva stran

Slika 10: jugovzhodna Evropa, druga stran

(24)

23

Slika 11: srednja Evropa, prva stran

Slika 12: srednja Evropa, druga stran

Slika 13: zahodna Evropa, prva stran

(25)

24

Slika 14: zahodna Evropa, druga stran

Slika 15: severna Evropa, prva stran

Slika 16: severna Evropa, druga stran

(26)

25

Slika 17: vzhodna Evropa, prva stran

Slika 18: vzhodna Evropa, druga stran

Predstavitev vsebine, ki naj bi jo učenec usvojil

S pripomočkom želiva učencem na zabaven in konkreten način približati delitev Evrope na več geografskih enot. S pomočjo konkretnih materialov se učenec zaveda velikosti posameznih držav ter oddaljenost držav med seboj. Poleg tega si lahko vizualno predstavlja, kje se nahajajo glavna mesta (označena so s črno piko). Zastavice z imeni držav in glavnih mest ter zastave še bolj nazorno in organizirano prikažejo delitev Evrope.

Pri vsaki delitvi učenec izve tudi nekaj zanimivosti in multisenzorno spoznava vsako geografsko delitev Evrope in njene posebnosti.

Nove ideje oz. povzemanje idej iz literature, virov

Izdelek se lahko uporablja tudi pri pouku redne osnovne šole v nižjih ali višjih razredih. Prav tako se lahko oblike držav nadomestijo z drugačno delitvijo (npr. delitev držav po znamenitostih, verstvih, jezikovnih različnostih, zgodovinskih dejstvih…), saj so na nemo karto pritrjeni samolepilni »ježki«

za večkratno uporabo.

Temeljni vir, ki sva ga uporabljali za izdelavo, je bil učbenik za geografijo za 7. razred osnovne šole.

Ker pa je bil učbenik izredno pomanjkljiv (izšel je leta 1999), sva si pri izdelavi pomagali tudi s spletno stranjo Google.

(27)

26

Viri in literatura

Bahar, I. in Košak, M. (1999). Geografija 7: učbenik za 7. razred osnovne šole. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.

Učni načrt za prilagojen izobraževalni standard z nižjim izobrazbenim standardom predmet družboslovje. Pridobljeno s

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/posebne_potrebe/pr ogrami/ucni_nacrti/pp_nis_druzboslovje_3_triada.pdf

Učni načrt za prilagojen izobraževalni standard z nižjim izobrazbenim standardom predmet matematika. Pridobljeno s

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/posebne_potrebe/pr ogrami/ucni_nacrti/pp_nis_matematika.pdf

Stropnik, S. in Kodrič, J. (2012). Prilagoditvene spretnosti. Psihološka obzorja, 21 (2), 41 – 50.

Pridobljeno s http://psiholoska-obzorja.si/arhiv_clanki/2012_2/stropnik_kodric.pdf

Viri slik

Slika 19: Lupa. Pridobljeno s: https://emojiterra.com/right-pointing-magnifying-glass/

Slika 20: Jugoslavija. Pridobljeno s: http://www.icty.org/bcs/o-mksj/sta-je-bivsa-jugoslavija Slika 21: Zastava Finske. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Finska#/media/File:Flag_of_Finland.svg Slika 22: Zastava Švedske. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0vedska#/media/File:Flag_of_Sweden.svg Slika23: Zastava Norveške. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Norve%C5%A1ka#/media/File:Flag_of_Norway.svg Slika 24: Zastava Estonije. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Estonija#/media/File:Flag_of_Estonia.svg Slika 25: Zastava Latvije. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Latvija#/media/File:Flag_of_Latvia.svg Slika 26: Zastava Litve. Pridobljeno s:

https://hr.wikipedia.org/wiki/Zastava_Litve#/media/File:Flag_of_Lithuania.svg Slika 27: Zastava Danske. Pridobljeno s:

https://hr.wikipedia.org/wiki/Zastava_Danske#/media/File:Flag_of_Denmark.svg Slika 28: Zastava Islandije. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Islandija#/media/File:Flag_of_Iceland.svg Slika 29: Zastava Rusije. Pridobljeno s:

https://hr.wikipedia.org/wiki/Zastava_Rusije#/media/File:Zastava_Ruske_Federacije.svg Slika 30: Zastava Belorusije. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Belorusija#/media/File:Flag_of_Belarus.svg Slika 31: Zastava Ukrajine. Pridobljeno s:

https://hr.wikipedia.org/wiki/Zastava_Ukrajine#/media/File:Flag_of_Ukraine.svg Slika 32: Zastava Moldavije. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Moldavija#/media/File:Flag_of_Moldova.svg

(28)

27 Slika 33: Zastava Nemčije. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Nem%C4%8Dija#/media/File:Flag_of_Germany.svg Slika 34: Zastava Poljske. Pridobljeno s:

https://hr.wikipedia.org/wiki/Zastava_Poljske#/media/File:Flag_of_Poland.svg Slika 35: Zastava Češke. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Ce%C5%A1ka#/media/File:Flag_of_the_Czech_Republic.svg Slika 36: Zastava Slovaške. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Slova%C5%A1ka#/media/File:Flag_of_Slovakia.svg Slika 37: Zastava Madžarske. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Mad%C5%BEarska#/media/File:Flag_of_Hungary.svg Slika 38: Zastava Avstrije. Pridobljeno s: http://zastave.vlajky.org/evropa/avstrija.php Slika 39: Zastava Lihtenštajna. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Lihten%C5%A1tajn#/media/File:Flag_of_Liechtenstein.svg Slika 40: Zastava Švice. Pridobljeno s: https://www.avantura.info/zastava-svica

Slika 41: Zastava Slovenije. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Zastava_Slovenije#/media/File:Flag_of_Slovenia.svg Slika 42: Zastava Severne Makedonije. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Severna_Makedonija#/media/File:Flag_of_North_Macedonia.svg Slika 43: Zastava Hrvaške. Pridobljeno s: http://zastave.vlajky.org/evropa/hrvaska.php

Slika 44: Zastava Romunije. Pridobljeno s:

https:/sl.wikipedia.org/wiki/Romunija#/media/File:Flag_of_Romania.svg Slika 45: Zastava Bosne in Hercegovine. Pridobljeno s:

https://hr.wikipedia.org/wiki/Zastava_Bosne_i_Hercegovine#/media/File:Flag_of_Bosnia_and_He rzegovina.svg

Slika 46: Zastava Srbije. Pridobljeno s:

https://hr.wikipedia.org/wiki/Zastava_Srbije#/media/File:Flag_of_Serbia.svg Slika 47: Zastava Kosova. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Zastava_Kosova#/media/File:Flag_of_Kosovo.svg Slika 48: Zastava Črne Gore. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Crna_gora#/media/File:Flag_of_Montenegro.svg Slika 49: Zastava Albanije. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Albanija#/media/File:Flag_of_Albania.svg Slika 50: Zastava Bolgarije. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Bolgarija#/media/File:Flag_of_Bulgaria.svg Slika 51: Zastava Portugalske. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Portugalska#/media/File:Flag_of_Portugal.svg Slika 52: Zastava Španije. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0panija#/media/File:Flag_of_Spain.svg

Slika 53: Zastava Italije. Pridobljeno s: https://sl.wikipedia.org/wiki/Italija#/media/File:Flag_of_Italy.svg Slika 54: Zastava Malte. Pridobljeno s: https://sl.wikipedia.org/wiki/Malta#/media/File:Flag_of_Malta.svg Slika 55: Zastava Grčije. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Gr%C4%8Dija#/media/File:Flag_of_Greece.svg

(29)

28

Slika 56: Zastava San Marina. Pridobljeno s: https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Flag_of_San_Marino.svg Slika 57: Zastava Vatikana. Pridobljeno s

https://sl.wikipedia.org/wiki/Vatikan#/media/File:Flag_of_the_Vatican_City.svg Slika 58: Zastava Andore. Pridobljeno s

https://sl.wikipedia.org/wiki/Andora#/media/File:Flag_of_Andorra.svg

Slika 59: Zastava Cipra. Pridobljeno s: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ciper#/media/File:Flag_of_Cyprus.svg Slika 60: Zastava Irske. Pridobljeno s: https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Flag_of_Ireland.svg

Slika 61: Zastava Velike Britanije. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Zdru%C5%BEeno_kraljestvo_Velike_Britanije_in_Severne_Irske#/me dia/File:Flag_of_the_United_Kingdom.svg

Slika 62: Zastava Nizozemske. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Nizozemska#/media/File:Flag_of_the_Netherlands.svg Slika 63: Zastava Belgije. Pridobljeno s:

https://hr.wikipedia.org/wiki/Zastava_Belgije#/media/File:Flag_of_Belgium.svg Slika 64: Zastava Luksemburga. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Luksemburg#/media/File:Flag_of_Luxembourg.svg Slika 65: Zastava Francije. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Francija#/media/File:Flag_of_France.svg Slika 66: Zastava Monaka. Pridobljeno s:

https://hr.wikipedia.org/wiki/Zastava_Monaka#/media/File:Flag_of_Monaco.svg Slika 67: Zvok. Pridobljeno s: http://pluspng.com/soft-sound-png-black-and-white-9439.html Slika 68: Vonj. Pridobljeno s: https://www.shutterstock.com/search/sense+of+smell

Slika 69: Računalnik. Pridobljeno s: http://cliparting.com/free-computer-clipart-2802/

Slika 70: Kompas. Pridobljeno s: https://sl.wikipedia.org/wiki/Kompas#/media/File:Compass_card_(sl).svg Slika 71: Okus. Pridobljeno s: https://www.abcteach.com/documents/clip-art-senses-1-taste-color-i-

abcteachcom-15819

Slika 72: Evropa. Pridobljeno s: http://maplewebandpc.com/europe-blank-map-worksheet/

Slika 73: Delitev Evrope. Pridobljeno s: https://pasarelapr.com/detail/map-of-europe-divided-into- regions-26.html

Slika 74: Raziskovalec. Pridobljeno s: https://www.canstockphoto.com.sg/safari-kids-40070841.html Slika 75: Laponci. Pridobljeno s: https://www.finance.si/8356500?cctest&

Slika 76: Oči. Pridobljeno s https://airjordanenligen2015.com/explore/see%20clipart/

Slika 77: Černobilska nesreča. Pridobljeno s https://www.finance.si/310076 Slika 78: Pisalo. Pridobljeno s http://clipart-library.com/pens-cliparts.html

(30)

29

KAKO ŽIVIJO JACKSON, JOZSEF, AMINA, JAMNIEN, ZACHARY IN LUPITA?

Razred OŠ s PP z NIS: 9. razred Vodilni predmet: družboslovje

Avtorici: e-mail:

Nives Vogrinec nives.vogrinec300@gmail.com

Vojka Vrečič vojka.vrecic@gmail.com

Mentorica: Mojca Vrhovski M.

(31)

30 Uvod

V 9. razredu osnovne šole s prilagojeni izobraževalnim programom z nižjim izobrazbenim standardom učenci pri predmetu Družboslovje spoznavajo tako geografske vsebine kot tudi vsebine predmeta Državljanska in domovinska vzgoja in etika. Učenci bi na tej stopnji v okviru pouka geografije morali spoznati kontinente in oceane ter njihovo lego, se seznaniti z aktualnimi problemi sodobnega sveta, družbenimi razmerami na posameznih kontinentih, oblikovati vrednote in stališča ter se seznaniti s temeljnimi človekovimi pravicami; slednje se povezuje tudi z vsebinami državljanske in domovinske vzgoje in etike. Z izdelavo izdelka sva želeli povezati vsebine in združiti cilje obeh področij, tako geografskega kot tudi sociološkega. Zavedava se, da imajo otroci z znižanimi intelektualnimi sposobnostmi težave pri integraciji in prenosu znanja v nove situacije, zato je pripomoček zasnovan tako, da učenci najprej usvojijo geografsko znanje o posamezni celini oz. državi, nato pa se seznanijo še s pojmom človekove pravice. Iz izkušenj, ki sva jih pridobili v času prakse, veva, da so predstave učencev o svetu, legi celin, različnih kulturah ter življenju ljudi v različnih državah precej popačene ter pomanjkljive – zasnovali sva naloge, kjer učenec postopoma spoznava različna znanja in jih je primoran med seboj povezovati, če želi naloge uspešno rešiti.

Izdelali sva delovno knjižico, ki učenca s kratkimi navodili, podkrepljenimi s slikovnim materialom in fotografijami, vodi skozi celoten učni proces. Pri nalogah sva dodali in uporabili mnoge materiale (zemljevid, kartice, zgodbe, IKT tehnologija) , ki pomagajo učencem usvojiti abstraktne predstave ter jih napeljujejo na reševanje miselnih problemov in kritičnost do aktualnih problemov sodobnega sveta. Učni pripomoček lahko učenec uporablja samostojno, brez učiteljevega vodenja, spodbuja pa tudi medsebojno sodelovanje preko dela v parih – le-to je lahko učencem motivacija in pomoč, mnogim pa sodelovalno učenje predstavlja izziv zaradi slabše usvojenih socialnih veščin in težav v komunikaciji.

(32)

31

Predstavitev izdelka

Slika 1: Nemi zemljevid sveta z delovno knjižico in pripadajočimi materiali.

Učni pripomoček sestavlja delovna knjižica z navodili in nalogami, nemi zemljevid sveta, šolski zemljevid sveta, barvni lističi z imeni celin in posameznih držav, kuverte s karticami s podatki o celinah in državah, poenostavljena Deklaracija o človekovih pravicah, knjižica z zgodbami posameznikov iz različnih držav, kocka, flumaster ter merilnik časa.

Izdelek in učni načrt

Pripomoček služi realizaciji vzgojno-izobraževalnih ciljev pri predmetu Družboslovje, navedenih v učnem načrtu za 9. razred osnovne šole s prilagojenim izobraževalnim programom z nižjim izobrazbenim standardom. Slednji veleva, da naj bi učenci v geografskem sklopu Zemlja v vesolju in geografske značilnosti sveta spoznali kontinente in njihovo lego, družbene razmere na posameznem kontinentu ter njihove družbenogeografske značilnosti. Pri tem bi se naj učenci seznanili tudi z aktualno problematiko sodobnega sveta ter oblikovali svoja stališča in vrednote, kot so spoštovanje do drugih narodov in kultur, strpnost do drugačnosti ter mednarodno povezovanje. Omenjene vsebine se neposredno povezujejo s temami predmeta Državljanska in domovinska vzgoja in etika, ki v sklopu Življenje v skupnosti, narodu, državi: Vprašanja demokracije, obravnava pomen družbenih skupin za družbo in posameznika, ter pravila v družbi in temeljne človekove pravice.

Program, vodilni predmet in razred

Učni pripomoček s pripadajočimi nalogami in materiali je primeren za delo učencev v 9. razredu, ki obiskujejo prilagojen osnovnošolski izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom.

Učence vodi skozi proces usvajanja snovi pri predmetu Družboslovje, in sicer skozi vsebine geografije ter državljanske in domovinske vzgoje ter etike.

Učna vsebina

Učni pripomoček temelji na podlagi predlagane učne vsebine, ki je zapisana v učnem načrtu Družboslovja za 9. razred osnovne šole s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim

(33)

32

standardom. Ideje sva črpali tudi iz geografskega priročnika Living Geography, učbenika za geografijo v 8. razredu redne osnovne šole z naslovom Geografija 8 ter spletnih e-gradiv za pouk geografije v osnovni šoli. Učenci pri uporabi pripomočka spoznavajo lego kontinentov in oceanov ter značilnosti posameznih celin ter držav na njih, kar je tudi neposredno povezano z življenjem ljudi v posamezni državi. Naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti posameznih področij so namreč neločljivo povezane, vplivajo pa tudi na življenje posameznikov znotraj družbe ter upoštevanje človekovih pravic v posamezni družbi. Učno vsebino, ki je zapisana v učnem načrtu ter predstavljena v učbenikih sva nadgradili in sestavili naloge, preko katerih lahko učenci podrobneje spoznajo značilnosti posameznega kontinenta oz. države ter spoznajo, kaj so temeljne človekove pravice in kako ukrepati ob njihovem kršenju. Vse naloge sva poskušali zasnovati tako, da bi učenec moral med seboj povezovati znanja, ki jih je že pridobil, z novimi vsebinami, biti ves čas aktiven ter kritično vrednotiti prebrano.

Cilji in standardi znanja

V nadaljevanju so navedene dejavnosti, ki jih mora učenec opraviti pri uporabi učnega pripomočka.

Učenec:

- prebere navodila za delo s pripomočkom, - se orientira na nemem zemljevidu, - sledi navodilom v delovni knjižici, - reši naloge v delovni knjižici, - preveri pravilnost rešenih nalog,

- igra igro, v kateri si mora zapomniti na kartici zapisana dejstva o državi/kontinentu, - uporablja IKT,

- sodeluje v pogovoru s sošolcem.

V nadaljevanju so zapisani operativni cilji in standardi znanja, ki naj bi jih učenec z uporabo izdelka dosegel. Standardi znanja so označeni tudi v delovni knjižici ob nalogah (z eno zeleno zvezdico minimalni standardi, z dvema oranžnima zvezdicama temeljni standardi znanja in s tremi rdečimi zvezdicami višji standardi znanja). Oblikovali sva jih sami, izhajajoč iz splošnih učnih ciljev v učnem načrtu.

(34)

33 1. Splošni cilji iz učnega načrta

5. razred

Ljudje v družbi, času in prostoru Spoznavajo:

- temeljne otrokove in človekove pravice in dolžnosti;

- službe in ljudi, ki pomagajo uveljavljati otrokove in človekove pravice.

Razvijajo:

- občutek odgovornosti do sebe in drugih.

9. razred

Geografski sklop – Zemlja v vesolju in geografske značilnosti sveta - spoznajo kontinente in njihovo lego;

- ob študiju primerov z različnih kontinentov spoznajo aktualne probleme sodobnega sveta, kot so prenaseljenost, oskrba z vodo, hrano, energijo, politična nasprotja;

- spoznajo družbene razmere na posameznih kontinentih v odvisnosti od družbenih možnosti;

- oblikujejo stališča in vrednote, kot spoštovanje drugih narodov in kultur, strpnost do drugačnosti, mednarodno sodelovanje;

- spoznajo nekatere naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti Sveta kot celote;

- spoznajo potrebo po prizadevanju za uresničevanje svetovnega miru in ohranjanje naravne in kulturne dediščine.

Sklop Državljanska in domovinska vzgoja in etika – Življenje v skupnosti, narodu in državi:

Vprašanja demokracije

- razumejo pomen strpnosti (tolerance) med pripadniki različnih družbenih in kulturnih skupin.

2. Operativni cilji, ki sva jih zapisali sami (ne iz UN) Učenec:

- razvrsti imena kontinentov na ustrezno mesto na nemi zemljevid, - razvrsti imena oceanov na ustrezno mesto na nemi zemljevid,

- s svojimi besedami obnovi vsebino o izbranem kontinentu, zapisano na izvlečeni kartici, - razvrsti ime izbrane države na ustrezno mesto na nemi zemljevid,

- s svojimi besedami obnovi vsebino o dani državi, zapisano na izvlečeni kartici,

- s pomočjo prilagojenega seznama temeljnih človekovih pravic označi tiste pravice, za katere meni, da so v njegovem življenju upoštevane,

- s pomočjo prilagojenega seznama temeljnih človekovih pravic označi tiste pravice, za katere meni, da v njegovem življenju niso upoštevane,

- primerja razlike in podobnosti v upoštevanju pravic s sošolcem, - po prebrani zgodbi imenuje pravice, ki so bile posamezniku kršene,

- pove, da se lahko v primeru kršenja človekovih pravic obrne na varuha človekovih pravic,

(35)

34

- po ogledu video posnetka obnovi postopek reševanja človekovih pravic s pomočjo varuha človekovih pravic.

3. Standardi znanja iz učnega načrta 5. razred

Ljudje v družbi, času in prostoru Minimalni standardi znanja

- našteti nekaj temeljnih otrokovih pravic in dolžnosti (do igre, varnosti, izobraževanja …).

Temeljni standardi znanja

- izbrati službe in ljudi, ki pomagajo uveljavljati otrokove in človekove pravice v domačem kraju.

9. razred

Geografski sklop – Zemlja v vesolju in geografske značilnosti sveta Minimalni standardi znanja

- pokaže celino in ocean na zemljevidu (iz UN),

- našteje vse kontinente in jih pokaže a zemljevidu (iz UN), - na zemljevidu pokaže in poimenuje oceane (iz UN),

- S pomočjo zemljevida sveta pokaže in poimenuje vse kontinente (iz UN), - na zemljevidu pokaže lego kontinenta in oceane, ki ga obdajajo (iz UN), - na zemljevidu sveta pokaže Afriko in poimenuje oceane, ki jo obdajajo,

- na zemljevidu Sveta pokaže Severno Ameriko in poimenuje oceane, ki jo obdajajo, - na zemljevidu Sveta pokaže Južno Ameriko in poimenuje oceane, ki jo obdajajo, - na zemljevidu pokaže Avstralijo in oceane, ki jo obdajajo.

Sklop Državljanska in domovinska vzgoja in etika – Življenje v skupnosti, narodu in državi:

Vprašanja demokracije Temeljni standardi znanja

- Na lastnem primeru razložiti pomen tolerance do drugih in drugačnih in pripadnikov različnih kulturnih in verskih skupnosti.

(36)

35 Standardi znanja (ne iz UN)

Minimalni standardi znanja Učenec:

- poimenuje kontinente na nemem zemljevidu, - poimenuje oceane na nemem zemljevidu, Temeljni standardi znanja

Učenec:

- usvoji temeljne značilnosti izbranega kontinenta s področja družbenogeografskih in naravnogeografskih značilnosti,

- umesti dano državo na ustrezno mesto na nemi zemljevid,

- usvoji temeljne značilnosti izbrane države s področja družbenogeografskih in naravnogeografskih značilnosti,

- se seznani s temeljnimi človekovimi pravicami,

- spozna vlogo upoštevanja človekovih pravic v vsakdanjem življenju.

Višji standardi znanja Učenec:

- učenec primerja lastno vrednotenje upoštevanja človekovih pravic s sošolcem, - vrednoti zgodbo o kršenju temeljnih pravic posameznikov,

- analizira postopek reševanja človekovih pravic.

Medpredmetne povezave

Skozi naloge v učnem pripomočku sva združili vsebine znotraj predmeta družboslovje, in sicer znanja geografije ter državljanske in domovinske vzgoje ter etike.

Prav tako se naloge medpredmetno povezujejo z vsebinami predmeta slovenščina – učenci med uporabo pripomočka morajo ves čas pozorno slediti navodilom, pri branju seznama človekovih pravic označijo tiste, ki jih ne razumejo, ter so napeljani k analiziranju in iskanju bistva pri zgodbah, v katerih so opisane kršitve različnih pravic posameznikov.

Učenci pridobivajo in utrjujejo tudi znanja računalniškega opismenjevanja. Le-tega sicer v 9.

razredu več nimajo, a je kljub temu pomembno vzdrževati in nadgrajevati nivo usvojenega znanja in veščin iz tega področja. Učenci se pogosto ne zavedajo, da je lahko brskanje po spletu zabaven način učenja in pridobivanja novih informacij, ne pa zgolj kratkočasenja na socialnih omrežjih ali pasivno spremljanje različnih spletnih vsebin.

Tretje področje, s katerim sva povezali najine naloge, so socialne kompetence. Do 6. razreda imajo učenci v izobraževalnem programu s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom predmet socialno učenje, vendar iz izkušenj veva, da jim sodelovanje dela velike težave tudi v višjih razredih. Zasnovan učni pripomoček ne spodbuja tekmovanja med posameznikoma, ki delata v paru, pač pa spodbuja medsebojno pomoč in nadgrajevanje znanja drug drugega.

Cilji za medpredmetne povezave iz Učnega načrta:

9. razred:

(37)

36

Geografski sklop – Zemlja v vesolju in geografske značilnosti sveta TH, Etika in SL:

- na zemljevidu pokaže Avstralijo in oceane, ki jo obdajajo;

- na zemljevidu pokaže Antarktiko in oceane, ki jo obdajajo;

Sklop Državljanska in domovinska vzgoja in etika – Življenje v skupnosti, narodu in državi:

Vprašanja demokracije

Zgodovinske vsebine, geografske vsebine:

- na lastnem primeru razložiti pomen tolerance do drugih in drugačnih in pripadnikov različnih kulturnih in verskih skupnosti.

Izdelek in potrebne zmožnosti (spretnosti in veščine)

Različni avtorji navajajo mnoge definicije kompetenc. Skupna točka mnogih definicij je, da kompetence zajemajo znanja, veščine, spretnosti, osebnostne in vedenjske značilnosti, prepričanja in vrednote. To so znanja in zmožnosti, ki so potrebne za uspešno in učinkovito delo ter čim kvalitetnejšo delovno uspešnost. Torej so kompetence povezane s posameznikovim funkcioniranjem v njegovem delovnem okolju; izpopolnjujejo se vse življenje preko pridobivanja različnih izkušenj (Dialogos: Strateške komunikacije, b. d.).

V literaturi avtorji pojma kompetence ter spretnosti oziroma sposobnosti velikokrat enačijo, zato je pomembno, da pojasnimo razliko med omenjenima pojmoma. Kompetence so namreč širši pojem, saj zajemajo značilnosti posameznika v splošnem, prav tako pa tudi znanja in spretnosti.

Sposobnosti so prirojeni potenciali posameznika, ki predstavljajo zmožnost naučiti se nečesa ali nekaj narediti. So pokazatelji možnosti uspešnosti pri delu, vendar niso nujno zagotovilo, da bo temu res tako. Sposobnosti so pri posameznikih različno razvite in jih delimo na telesne in duševne. Telesne sposobnosti so statične in gibalne, duševne sposobnosti pa delimo na čutno- zaznavne in umske. Pod slednje spadajo inteligentnost, ustvarjalnost ter druge specifične sposobnosti (Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje – Kakšen sem, sposobnosti, b. d.). Avtorici S. Stropnik in J. Kordič (2012) izpostavljata tudi prilagoditvene spretnosti, med katere prištevata konceptualne, socialne in praktične spretnosti. Teh se posameznik nauči, da lahko uspešno deluje v vsakdanjem življenju. V spodnji tabeli so z X označene spretnosti, ki jih posameznik potrebuje za učinkovito uporabo izdelanega učnega pripomočka.

(38)

37 Komunikacijske spretnosti

Zmožnost branja X

Zmožnost pisanja X

Zmožnost govora X

Zmožnost poslušanja X

Neverbalne spretnosti

Grafične spretnosti X

Vizualne in opazovalne spretnosti

Zmožnost natančnega opazovanja vzorcev in odnosov

Zaznavanje perspektiv X

Zaznavanje oblike X

Zaznavanje barve X

Predstavne spretnosti

Zmožnost postaviti sebe v druge situacije in čas, prostor ali osebo

X

Zmožnost vizualizacije drugačnih izkušenj X

Učne in organizacijske spretnosti

Zmožnost izločitve informacij X

Zmožnost urejanja v nize Zmožnost klasificiranja

Zmožnost presojanja X

Zmožnost interpretacije podatkov X

Zmožnost izvajanja sklepov X

Številske spretnosti

Zmožnost ocenjevanja X

Zmožnost merjenja X

Zmožnost razumevanja in uporabe številčnih odnosov

Telesne in praktične spretnosti Zmožnost izvajanja ročnih spretnosti Zmožnost koordiniranih, telesnih gibov

Zmožnost učinkovitega ravnanja z orodji X

Tabela 2: Spretnosti, potrebne za uporabo učnega pripomočka.

(39)

38 Opis Izdelka in načina uporabe

Učni pripomoček za pouk družboslovja v 9. razredu je namenjam samostojnemu učenju. Učenca skozi vse naloge vodi delovna knjižica.

V 1. nalogi se učenec seznani z nemim zemljevidom sveta, ki sva ga izdelali. Učenec na zemljevid pravilno razvrsti lističe z imeni kontinentov in oceanov. Naloga je zasnovana tako, da omogoča učencu samopreverjanje rešitev – pomaga si lahko z barvami ter liki, narisani na hrbtni strani kartic z imeni oceanov.

Slika 2: Delovna knjižica s 1. nalogo.

V 2. nalogi je učenec pozvan k igranju igre, v kateri se posameznik seznani z dejstvi in značilnostmi o eni izmed celin. Igra se igra po principu Brainboxa – prvi učenec izvleče kartico ter si v odmerjenem času poskuša zapomniti čim več dejstev, ki so zapisana na njej, drugi učenec pa meri čas ter po izteku le-tega zastavi prvemu učencu dve vprašanji, da preveri njegovo znanje. Učenca nato zamenjata vloge.

Kartice v nalogi so razdeljene v 3 kategorije, in sicer kot naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti vsake celine ter zanimivosti o njej. Učenec žreba, katere bo v tokratni igri spoznal.

(40)

39

Slika 3: Delovna knjižica z nalogo 2.

Slika 4: Kartice s podatki o celinah.

V 3. nalogi učenec spozna eno izmed držav, ki leži na celini, katero je učenec spoznal v prejšnji nalogi. Učenec izbere listič z ustrezno barvo, pripadajočo njegovi celini. Dobljeno državo poišče na zemljevidu sveta, nato pa listič z imenom države pritrdi na ustrezno mesto na nemem zemljevidu.

Slika 5: V 3. nalogi učenec na zemljevidu najde dano državo.

V nadaljevanju, v 4. nalogi učenec igra podobno igro kot jo je že pred tem v 2. nalogi, s to razliko da tokrat spozna dejstva o eni izmed držav celine, ki jo je že spoznal (v prejšnji nalogi). Po enakem sistemu kot prej, učenec izmed treh kategorij kartic pri vsaki državi (naravnogeografske značilnosti, družbenogeografske značilnosti, zanimivosti) učenec izžreba eno ter jo v določenem času (30 s)

(41)

40

podrobneje spozna. Drugi učenec meri čas ter preveri, koliko si soigralec zapomnil. Nato učenca menjata vloge in ponovita postopek od začetka.

Slika 6: Navodila za igranje igre pri 4. nalogi.

Slika 7: Kartice s podatki o državah.

Pri 5. nalogi se učenec seznani s poenostavljeno in prilagojeno Deklaracijo o človekovih pravicah.

Učenec spozna, zakaj je pomembno, da spoštujemo pravice drug drugega ter kaj nam le-te omogočajo.

Slika 8: Poenostavljena Splošna Deklaracija o človekovih pravicah.

(42)

41

V nalogi, ki se navezuje na prilagojeno Deklaracijo o človekovih pravicah, učenec izbere pravice, za katere meni, da so v njegovem življenju upoštevane; da v njegovem življenju niso upoštevane ter tiste, ki jih ne razume dobro. Po opravljenem delu igralca primerjata svoje delo.

Slika 9: 5. naloga v delovni knjižici.

V nadaljevanju (6. naloga) učenec spozna, da so pravice ljudi iz različnih koncev sveta večkrat kršene. Skozi branje zgodbe o kršenju pravic prebivalca države, ki jo je učenec spoznal v prejšnjih nalogah, se seznani z aktualnimi problemi sodobnega sveta v povezavi s temeljnimi človekovimi pravicami.

Na podlagi prebrane zgodbe in prilagojene Deklaracije o človekovih pravicah učenec reši učni list s tabelo o tem, katere pravice so posamezniku v zgodbi kršene.

Slika 10: 6. naloga v delovni knjižici.

(43)

42

Slika 11: Knjižica z zgodbami o kršenju pravic.

Slika 12: Učni list s tabelo o kršenju pravic.

V zadnji, 7. nalogi učenca s pomočjo video posnetka o varuhu človekovih pravic spoznata, kako ravnati v primeru kršenja človekovih pravic ter kaj le-ta počne. Video posnetku sledijo naloge v povezavi z varuhom človekovih pravic; prva naloga je odprtega tipa, ostali dve pa zaprtega oziroma za obkroževanje.

(44)

43

Slika 13: 7. naloga v delovni knjižici.

Na koncu delovne knjižice učenca čaka shema za ponovitev. To učencu omogoči, da strne nova spoznanja in jih med seboj poveže.

Slika 14: Shema za ponovitev.

Po opravljenih izziv, čaka učenca priznanje. Učitelj lahko le-te po želji razmnoži in ob koncu ure priredi manjšo »svečano« podelitev ter učencema pred celim razredom čestita in preda priznanje.

Slika 15: Priznanje.

(45)

44 Predstavitev vsebine, ki naj bi jo učenec usvojil

Učenec naj bi z uporabo izdelka usvojil orientacijo na zemljevidu sveta – poimenovanje kontinentov ter njihovo lego na zemljevidu sveta, obliko kontinentov, razporeditev oceanov, iskanje držav na kontinentih, ter spoznal naravnogeografska in družbenogeografska dejstva o kontinentih in državah. Učenec bi naj preko uporabe pripomočka usvojil tudi temeljne človekove pravice, prepoznal kršenje le-teh in usvojil proces reševanja kršenja človekovih pravic.

Nove ideje oz. povzemanje idej iz literature, virov

Učni pripomoček je najino avtorsko delo, saj izvira iz lastne ideje. Le-to sva dobili med brskanjem literature, konkretno knjige Living Geography: exciting futures for teachers and students. V delu sva našli nalogo, namenjeno učencem redne osnovne šole, v kateri mladostniki spoznavajo uresničevanje človekovih pravic preko resničnih zgodb posameznikov iz različnih delov sveta. To nalogo sva v procesu izdelovanja pripomočka vzeli kot jedro, okoli katerega sva navezovali različne geografske in negeografske vsebine, ki bi jih naj učenec pridobil. Zgodbe sva prilagodili in poenostavili, s čimer sva omogočili lažje razumevanje učencev z znižanimi intelektualnimi sposobnostmi. Izhajali sva iz dejstva, da lahko posameznik razume zgodbo v celoti, le če pozna tudi države oziroma kontinenta, na katerem posameznik iz zgodbe živi. Pripomoček je zelo fleksibilen za uporabo – učitelj lahko po želji dodaja in odvzema države, ki jih učenec spozna. Vsako državo lahko poišče na zemljevidu ter jo doriše tudi na nemi zemljevid sveta. Učitelj lahko tudi regulira količino informacij, ki jo učenec usvoji, glede na individualne sposobnosti učenca. Naloge v delovni knjižici so označene tudi s standardi znanja, torej lahko učitelj določi, če naj učenec reši vse ali le posamezne naloge – torej takšne, ki so v njegovem dosegu znanja. Na takšen način, z učiteljevimi prilagoditvami, je določene naloge mogoče uporabiti tudi v nižjih razredih osnovne šole (učenci se o temeljnih človekovih pravicah učijo že v 6. razredu). Določene naloge je mogoče uporabiti tudi pri mlajših učencih.

Med brskanjem po spletu in literaturi sva zasledili mnoge spletne vsebine, ki jih lahko učitelj uporabi za poglobljeno razumevanje predstavljenega področja:

Amnesty Slovenia. (21. 9. 2016). Človekove pravice, razložene v dveh minutah [Video]. Pridobljeno s https://www.youtube.com/watch?v=MtswXtPOU00

TVInfodrom. (10. 12. 2015). Infodrom: Mladi za človekove pravice [Video]. Pridobljeno s https://www.youtube.com/watch?v=zYD_Tk2Eal8&t=18s

TVInfodrom. (22. 2. 2013). Infodrom: Varuh človekovih pravic [Video]. Pridobljeno s https://www.youtube.com/watch?v=sGtAuVBrWas

TVInfodrom. (19. 9. 2013). Infodrom: Otroško delo v Tanzaniji [Video]. Pridobljeno s https://www.youtube.com/watch?v=6cu7oDIHA1Y

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Učenec bi preko uporabe učila usvojil pomen besed bonton in olika ter preko različnih nalog, skozi katere bi ga vodila glavna oseba v delovni knjižici Tonka Bontonka, spoznal pravila

- Učenec s svojimi besedami opiše besedo avtohton. - Učenec razloži pomen Triglavskega narodnega parka. - Učenec ve, da se na 1700 m nadmorske višine nahaja gozdna meja. -

V drugem sklopu raziskave predstavljamo, s kakšnimi pristopi in strategijami anketiranci poučujejo glasbeno umetnost učence z intelektualnimi primanjkljaji v prvem

razreda prilagojenega izobraževalnega programa z nižjim izobrazbenim standardom (prvi vzorec sestavlja 22 učencev z gibalno oviranostjo, drugi vzorec pa 22 učencev brez

Tabela 30: Skupni rezultati (M = aritmetična sredina, σ = standardni odklon) samoocene znanja glede na spol po posameznih trditvah v sklopu Spletno komuniciranje – višja raven Tabela

Enako kot vsem ostali u č encem se je tudi Timu v spomin vtisnilo nekaj dejstev o vojnah, tako zna ob koncu svetovni vojni č asovno bolje umestiti, ve, kdo je bil v

Ugotovili smo, da med obema skupinama učencev obstajajo statistično pomembne razlike na področjih socialne vključenosti, samoodločanja, medsebojnih odnosov in

Hipoteza 1 : Učenci redne osnovne šole imajo v primerjavi z učenci prilagojenega programa višjo samopodobo na akademskem področju.. Hipoteza 2 : Učenci redne osnovne šole se