UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN
OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE
Barbara OVTAR
ODNOS OBISKOVALCEV MESTNEGA GOZDA CELJE DO TUJERODNIH DREVESNIH VRST
DIPLOMSKO DELO
Visokošolski strokovni študij – 1. stopnja
Ljubljana, 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE
Barbara OVTAR
ODNOS OBISKOVALCEV MESTNEGA GOZDA CELJE DO TUJERODNIH DREVESNIH VRST
DIPLOMSKO DELO
Visokošolski strokovni študij – 1. stopnja
THE ATTITUDES OF CELJE CITY FOREST VISITORS TOWARDS NON-NATIVE TREE SPECIES
B. Sc THESIS
Professional Study Programmes
Ljubljana, 2021
Diplomsko delo je zaključek visokošolskega strokovnega študija gozdarstva 1. stopnje na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Komisija za študijska in študentska vprašanja Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF je dne 18. 11. 2020 sprejela temo diplomskega dela. Za mentorja je bil imenovan prof. dr. Robert Brus in za recenzentko doc. dr. Mojca Nastran.
Komisija za oceno in zagovor:
Predsednik:
Član:
Član:
Datum zagovora:
Barbara Ovtar
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA
ŠD Dv1
DK GDK 922.2:903.1(497.6Celje)(043.2)=163.6
KG Mnenje, anketa, javnost, mestni gozdovi, tujerodne drevesne vrste, Celje, rekreacija
AV OVTAR, Barbara
SA BRUS, Robert (mentor)
KZ SI-1000 Ljubljana, Večna pot 83
ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire
LI 2021
IN ODNOS OBISKOVALCEV MESTNEGA GOZDA CELJE DO
TUJERODNIH DREVESNIH VRST
TD Diplomsko delo (visokošolski študij – 1. stopnja) OP X, 54 str., 3 pregl., 22 sl., 2 pril., 38 vir.
IJ sl
JI sl/en
AI
Mestni gozd je velikega pomena za meščane. Predstavlja prostor za rekreacijo in sprostitev po napornem dnevu. Hkrati pa je mestni gozd ţe od nekdaj zaradi neposredne bliţine mesta izpostavljen vnašanju tujerodnih drevesnih vrst. Eden izmed takšnih gozdov je Mestni gozd Celje. Mestni gozd Celje je gozd, v katerem se nahaja veliko različnih avtohtonih in tujerodnih drevesnih vrst. Vsak posameznik na lasten način sprejema spremembe in novosti, vključno s tujerodnimi drevesnimi vrstami. Da bi razumeli tako odnos obiskovalcev Mestnega gozda Celje do tujerodnih drevesnih vrst kot tudi njihovo poznavanje le-teh, smo izvedli anketo med 120 obiskovalci. Rezultati kaţejo, da obiskovalci tujerodne drevesne vrste sicer poznajo, vendar imajo o njih deljeno mnenje, zlasti o moţnih (pozitivnih) vplivih na okolico.
KEY WORDS DOCUMENTATION
DN Dv1
DC FDC 922.2:903.1(497.6Celje)(043.2)=163.6
CX Opinion, survey, public, urban forests, non – native tree species, Celje, recreation
AU OVTAR, Barbara
AA BRUS, Robert (mentor)
PP SI-1000 Ljubljana, Večna pot 83
PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Forestry and Renewable Forest Resources
PY 2021
TI The attitudes of Celje City Forest visitors towards non-native tree species DT B. Sc. Thesis (Professional Study Programmes)
NO X, 54 p., 3 tab., 22 fig., 2 ann., 38 ref.
LA sl
AL sl/en
AB
An urban forest is of great importance for the urban population. It presents citizens with a place for recreation and relaxation after a busy day. Due to the immediate vicinity of urban life, the introduction of non-native tree species is an especially pressing issue. One of such forests is City forest Celje. It is a forest whit many indigenous and non-native tree species. Without a doubt, the attitudes of individuals towards change can differ greatly, which affects their views towards non-native tree species. For this reason, we conducted research consisting of two major questions: how visitors perceive non-native tree species in the City Forest Celje and how well they know them. The results show us that non- native tree species are recognised well, but opinions differ and there are doubts about the positive effect of non-native species on the environment.
KAZALO VSEBINE
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ... III KEY WORDS DOCUMENTATION ... IV KAZALO VSEBINE ... V KAZALO PREGLEDNIC ... VI KAZALO SLIK ... VII KAZALO PRILOG ... IX
1 UVOD ... 1
1.1 OPREDELITEV PROBLEMA ... 2
1.2 CILJI IN HIPOTEZA NALOGE ... 3
2 TEORETIČNE OSNOVE IN PREGLED LITERATURE ... 4
2.1 TUJERODNE DREVESNE VRSTE ... 4
2.2 ZGODOVINSKI PREGLED UVAJANJA TUJERODNIH DREVESNIH VRST NA SLOVENJSKEM ... 6
2.3 MESTNI GOZD CELJE IN CELJSKI MESTNI GOZD V PEČOVNIKU ... 8
3 MATERIAL IN METODE ... 14
4 REZULTATI ... 15
4.1 SPLOŠNI PODATKI ... 15
4.2 OCENA ŠTEVILA DREVESNIH VRST OBISKOVALCEV MESTNEGA GOZDA CELJE ... 17
4.2.1 Mnenje obiskovalcev Mestnega gozda Celje o številu tam rastočih drevesnih vrst - po starostni kategoriji in po pogostosti obiska ... 17
4.2.2 Seznanjenost obiskovalcev Mestnega gozda Celje s tujerodnimi drevesnimi vrstami – po starostni kategoriji in pogostosti obiska ... 19
4.2.3 Odgovori obiskovalcev gozda na vprašanje: Za katere od naštetih tujerodnih drevesnih vrst v slovenskih gozdovih ste že slišali? - po starosti in pogostosti obiska 21 4.2.4 Vpliv meseca obiskovanja Mestnega gozda Celje na poznavanje tujerodnih drevesnih vrst ... 24
4.3 MNENJE OBISKOVALCEV MESTNEGA GOZDA CELJE O TUJERODNIH DREVESNIH VRSTAH ... 25
4.3.1 Prikaz odnosa obiskovalcev Mestnega gozda Celje do tujerodnih drevesnih vrst - po starosti, pogostosti obiska in spolu ... 25
4.3.2 Prikaz mnenja obiskovalcev Mestnega gozda Celje o najpomembnejšem morebitnem negativnem vplivu tujerodnih drevesnih vrst po starosti in pogostosti obiska ... 28
4.3.3 Prikaz mnenja obiskovalcev Mestnega gozda Celje o najpomembnejših priložnostih, ki jih ponujajo tujerodne drevesne vrste - po starosti, pogostosti obiska in spolu ... 30
4.3.4 Prikaz želje obiskovalcev Mestnega gozda Celje po tujerodnih drevesnih vrstah v Mestnem gozdu Celje – po pogostosti obiska in spolu ... 33
4.4 PRIKAZ POGOSTOSTI POJAVA NEKATERIH TUJERODNIH DREVESNIH VRST V MESTNEM GOZDU CELJE ... 36
5 RAZPRAVA ... 37
7 POVZETEK ... 41
8 VIRI ... 44
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Odgovori obiskovalcev gozda na vprašanje: Za katere od naštetih tujerodnih drevesnih vrst v slovenskih gozdovih ste ţe slišali? Anketiranci so razdeljeni v kategorije po starosti. Stolpec prikazuje odstotek obiskovalcev gozda. Število v stolpcu pomeni deleţ odgovorov (N=120). ... 23 Preglednica 2: Odgovori obiskovalcev gozda na vprašanje: Za katero od naštetih tujerodnih drevesnih vrst v slovenskih gozdovih ste ţe slišali? Anketiranci so razdeljeni v kategorije po pogostosti obiskovanja gozda. Stolpec prikazuje odstotek obiskovalcev gozda. Število v stolpcu pomeni deleţ odgovorov (N=120). ... 24 Preglednica 3: Prikaz pogostosti tujerodnih drevesnih vrst v Mestnem gozdu Celje. ... 36
KAZALO SLIK
Slika 1: Zemljevid Mestnega gozda Celje (Slika: M. Tajnikar) ... 9 Slika 2: Hiša na drevesu v Mestnem gozdu Celje ... 13 Slika 4 Pogostost obiskovanja Mestnega gozda Celje. Odgovor na vprašanje: Kako pogosto obiskujete Mestni gozd Celje? Stolpci prikazujejo odstotek anketirancev (N = 120). ... 16 Slika 5: Obiskovalci Mestnega gozda Celje po starostnih kategorijah. Odstotek
obiskovalcev gozda glede na starostno kategorijo. Stolpec prikazuje odstotek obiskovalcev (N = 120). ... 16 Slika 6: Ocena obiskovalcev o skupnem številu drevesnih vrst na območju Mestni gozd Celje. Anketiranci so razdeljeni v kategorije po starosti. Stolpec prikazuje odstotek
obiskovalcev gozda. Število v stolpcu pomeni deleţ odgovorov (N=120). ... 18 Slika 7: Ocena obiskovalcev o skupnem številu drevesnih vrst na območju Mestni gozd Celje. Anketiranci so razdeljeni v kategorije po pogostosti obiskovanja. Stolpec prikazuje odstotek obiskovalcev gozda. Število v stolpcu pomeni deleţ odgovorov (N=120). ... 19 Slika 8: Seznanjenost obiskovalcev Mestnega gozda Celje s tujerodnimi drevesnimi vrstami. Anketiranci so razdeljeni v kategorije po starosti. Stolpec prikazuje odstotek obiskovalcev gozda. Število v stolpcu pomeni deleţ odgovorov (N=120). ... 20 Slika 9: Seznanjenost obiskovalcev Mestnega gozda Celje s tujerodnimi drevesnimi vrstami. Anketiranci so razdeljeni v kategorije po pogostosti obiskovanja gozda. Stolpec prikazuje odstotek obiskovalcev gozda. Število v stolpcu pomeni deleţ odgovorov
(N=120). ... 21 Slika 10: Odgovori obiskovalcev gozda na vprašanje: Za katere od naštetih tujerodnih drevesnih vrst v slovenskih gozdovih ste ţe slišali? Stolpec prikazuje odstotek
obiskovalcev gozda. Število v stolpcu pomeni deleţ odgovorov (N=120). ... 22 Slika 11: Odgovori obiskovalcev gozda na vprašanje: Za katero od naštetih tujerodnih drevesnih vrst v slovenskih gozdovih ste ţe slišali? Anketiranci so razdeljeni v kategorije po mesecu anketiranja (avgust 2020 in april 2021). Stolpec prikazuje odstotek
obiskovalcev gozda. Število v stolpcu pomeni deleţ odgovorov (N=120). ... 25 Slika 12: Odnos obiskovalcev Mestnega gozda Celje do tujerodnih drevesnih vrst.
Anketiranci so razdeljeni v kategorije po starosti. Stolpec prikazuje odstotek obiskovalcev gozda. Število v stolpcu pomeni deleţ odgovorov (N=120). ... 26 Slika 13: Odnos obiskovalcev Mestnega gozda Celje do tujerodnih drevesnih vrst.
Anketiranci so razdeljeni v kategorije po pogostosti obiskovanja gozda. Stolpec prikazuje odstotek obiskovalcev gozda. Število v stolpcu pomeni deleţ odgovorov (N=120). ... 27 Slika 14: Odnos obiskovalcev Mestnega gozda Celje do tujerodnih drevesnih vrst.
Anketiranci so razdeljeni v kategorije po starosti. Stolpec prikazuje odstotek obiskovalcev gozda. Število v stolpcu pomeni deleţ odgovorov (N=120). ... 28 Slika 15: Mnenje obiskovalcev gozda o morebitni negativni vplivi tujerodnih drevesnih vrst. Anketiranci so razdeljeni v kategorije po starosti. Stolpec prikazuje odstotek
obiskovalcev gozda. Število v stolpcu pomeni deleţ odgovorov (N=120). ... 29 Slika 16: Mnenje obiskovalcev Mestnega gozda Celje o negativnih vplivih tujerodnih drevesnih vrst. Anketiranci so razdeljeni v kategorije po pogostosti obiskovanja gozda.
Stolpec prikazuje odstotek obiskovalcev gozda. Število v stolpcu pomeni deleţ odgovorov (N=120). ... 30
Slika 17: Mnenje obiskovalcev gozda o priloţnostih, ki jih prinašajo tujerodne drevesne vrste v gozdove. Anketiranci so razdeljeni v kategorije po starosti. Stolpec prikazuje odstotek obiskovalcev gozda. Število v stolpcu pomeni deleţ odgovorov (N=120). ... 31 Slika 18: Mnenje obiskovalcev Mestnega gozda Celje o najpomembnejši priloţnosti, ki jo ponujajo tujerodne drevesne vrste. Anketiranci so razdeljeni v kategorije po pogostosti obiskovanja gozda. Stolpec prikazuje odstotek obiskovalcev gozda. Število v stolpcu pomeni deleţ odgovorov (N=120). ... 32 Slika 19: Mnenje obiskovalcev Mestnega gozda Celje o najpomembnejših priloţnostih, ki jih ponujajo tujerodne drevesne vrste. Anketiranci so razdeljeni po spolu. Stolpec prikazuje odstotek obiskovalcev gozda. Število v stolpcu pomeni deleţ odgovorov (N=120). ... 33 Slika 20: Odgovori obiskovalcev gozda na vprašanje: Bi si v Mestnem gozdu Celje ţeleli več tujerodnih drevesnih vrst? Stolpec prikazuje odstotek obiskovalcev gozda. Število v stolpcu pomeni deleţ odgovorov (N=120). ... 34 Slika 21: Odgovori obiskovalcev gozda na vprašanje: Bi si v Mestnem gozdu Celje ţeleli več tujerodnih drevesnih vrst? Anketiranci so razdeljeni v kategorije po pogostosti
obiskovanja ... 34 Mestnega gozda Celje. Stolpec prikazuje odstotek obiskovalcev gozda. Število v stolpcu pomeni deleţ odgovorov (N=120). ... 34 Slika 22: Odgovori obiskovalcev gozda na vprašanje: Bi si v Mestnem gozdu Celje ţeleli več tujerodnih drevesnih vrst? Anketiranci so razdeljeni po spolu. Stolpec prikazuje odstotek obiskovalcev gozda. Število v stolpcu pomeni deleţ odgovorov (N=120). ... 35
KAZALO PRILOG
Priloga A: Anketa ... 50 Priloga B: Zemljevid Mestnega gozda Celje ... 53
1 UVOD
Gozd je eden najpomembnejših ekosistemov na svetu, brez njega bi bilo ţivljenje na Zemlji komaj predstavljivo. V nadaljevanju predstavljamo le nekatere od številnih funkcij, ki jih gozd opravlja. Poleg tega, da vsebuje vrsto ţivih organizmov, s hlajenjem zraka uravnava temperaturo ozračja, nas ščiti pred škodljivimi plini in prahom, upočasnjuje moč vetra, preprečuje plazove, vlaţi zrak, čisti vodo in zrak, je največji naravni proizvajalec kisika, vir prihodka, les predstavlja pomemben gradbeni material in tako dalje. Ker so drevesa poleg tega estetsko privlačna, se drevesne vrste ţe več stoletij uporabljajo tudi za sajenje v parkih, vrtovih in urbanih gozdovih. Pri tem je ţelja po večji raznolikosti rastlinskih vrst privedla do vnosa neavtohtonih rastlinskih vrst v določeno okolje.
Tujerodna drevesna vrsta je tista, ki so jo prinesli ljudjein pred tem ni bila prisotna na določenem območju. Hitro širjenje tujerodnih drevesnih vrst po vsem svetu je posledica obseţnega trgovanja in potovanj ljudi, ki pri tem namerno ali nenamerno širijo ţive organizme. Razlogi za vnašanje tujerodnih vrst so lahko tudi degradacija zemljišč, na katerih se lahko tujerodne vrste naselijo zaradi spremenjenih ekoloških razmer, in podnebne spremembe, ki poslabšajo ţivljenjske razmere za avtohtone vrste in tako povečajo moţnosti za preţivetje in ustalitev tujerodnih vrst (Bravničar in sod., 2009).
V prejšnjem stoletju so se začele v Evropi širiti tujerodne drevesne vrste, prenesene predvsem iz novega sveta, Amerike. Sprva so bile nasajene v parkih, drevoredih in vrtovih.
Ko se je ob koncu 19. stoletja povečala vrednost lesa, so jih začeli gojiti tudi v gozdovih, da bi s tem povečali donos (Čokl, 1965). Intenzivnejši vnos tujerodnih drevesnih vrst v tem času je bil tudi posledica gospodarske krize ob koncu 19. stoletja (Kutnar, 2012).
Tujerodne drevesne vrste so se v nekaterih primerih izkazale, v nekaterih primerih dosegle ţelene ekonomske učinke, v drugih pa ostale neprofitne ali celo ogrozile naravno prisotne vrste. Kljub dolgi zgodovini vnašanja tujerodnih rastlin ostajajo mnogi do te teme zadrţani.
Pomembno je namreč upoštevati, da se mnogi počasi oziroma teţko navadijo na spremembe, kar lahko privede do odklanjanja in negativnega odnosa do novosti.
Odnos prebivalstva do tujerodnih drevesnih vrst se razvija predvsem v neposrednem stiku z njimi, kar se posebej pogosto dogaja ob obisku urbanih gozdov in parkov. Mestno gozdarstvo je na splošno opredeljeno kot umetnost, znanost in tehnologija upravljanja dreves in gozdnih virov v ekosistemih mestne skupnosti in okolici za fiziološke, sociološke, gospodarske in estetske koristi, ki jih drevesa prinašajo druţbi (Konijnendijk in sod., 2006). Ti gozdovi imajo urejene označene poti. Tukaj se lahko nahajajo tudi učne poti, namenjene otrokom ali odraslim. Zaradi večje prepoznavnosti in obiskanosti v primerjavi s primestnimi gozdovi so ti gozdovi izpostavljeni sajenju novih drevesnih vrst, med njimi tudi tujerodnih. Eden izmed takšnih gozdov je MGC. V njem je mogoče najti številne TDV. V naši raziskavi smo kot prvi preučevali tako sposobnost prepoznavanja kot tudi odnos obiskovalcev MGC do tam prisotnih TDV.
Seveda pri svojem delu izhajamo iz predhodnih raziskav mnenja v povezavi z gozdnimi površinami. Predhodna diplomska dela so denimo preučevala o odnosih obiskovalcev mestnih gozdov in uporabnikov mestne drevnine. Rednak (2008) je preučeval odnos obiskovalcev Nove Gorice do drevnine, Jazbec (2007) je preučeval odnos obiskovalcev Seţane do drevnine in Repe (2006) odnos obiskovalcev Lesc do drevnine. Napisana je bila tudi diplomska naloga Skale (2006), z naslovom Odnos obiskovalcev do Mestnega gozda Celje. O odnosu ljudi do tujerodnih drevesnih vrst govori Poročilo Gorenjske regijske delavnice o tujerodnih drevesnih vrstah (Poročilo…, 2020).
1.1 OPREDELITEV PROBLEMA
Mestni gozd Celje spada med najbolj prepoznavne in najbolj urejene mestne gozdove v Sloveniji. V njem raste veliko število drevesnih vrst, kar mu daje posebno vrednost. Med njimi so tudi tujerodne drevesne vrste, vendar o njihovem številu in razširjenosti nimamo natančnejših podatkov. Poleg tega je zelo malo znanega o poznavanju drevesnih vrst med obiskovalci Mestnega gozda in zavedanju, da so med njimi tudi TDV. Prav tako ni znano, kakšen je odnos obiskovalcev do TDV, kako jih sprejemajo, je njihov tujerodni izvor smatran kot moteč, ali v njih vidijo groţnjo za okolje ali priloţnost za prilagajanje na podnebne spremembe in povečanje splošne pestrosti v gozdovih.
1.2 CILJI IN HIPOTEZA NALOGE
V nalogi ţelimo zbrati obstoječe podatke o zgodovini vnosa TDV na območje Mestnega gozda Celje, izdelati ţelimo seznam prisotnih TDV v tem gozdu in na kratko predstaviti njihovo današnjo razširjenost v MGC. Razen tega je najpomembnejši cilj naše naloge ugotoviti, kako dobro obiskovalci gozda poznajo TDV, kakšen je njihov odnos do njih in ali vidijo v njih več nevarnosti ali priloţnosti.
V nalogi smo postavili naslednje hipoteze:
v Mestnem gozdu Celje raste razmeroma velikoštevilo TDV;
obiskovalci gozda TDV poznajo dobro;
odnos obiskovalcev do TDV je v večini primerov pozitiven, saj v njih ne vidijo večje nevarnosti.
2 TEORETIČNE OSNOVE IN PREGLED LITERATURE
2.1 TUJERODNE DREVESNE VRSTE
V Sloveniji, tako kot po Evropi, se je sajenje TDV v gozdovih v večjem obsegu začelo konec 19. stoletja (Čokl, 1965), nekatere druge študije pa kot obdobje intenzivnega vnašanja navajajo tudi čas med obema svetovnima vojnama (Kutnar, 2012).
Kljub stoletju vnosa tujerodnih vrst še danes največji deleţ lesne zaloge predstavljajo:
robinija, zeleni bor, navadna ameriška duglazija in rdeči hrast. Skupni deleţ TDV predstavlja 1 % lesne zaloge v Sloveniji (Brus in sod., 2019a). TDV se lahko včasih pohvalijo z lastnostmi, ki jih domače vrste nimajo, denimo: s hitro rastjo, posebnimi lastnostmi lesa, sadeţi in cvetovi, odpornostjo na biotske in abiotske dejavnike ali preprosto lepim videzom. Med TDV so najbolj uveljavljeni iglavci, manj pa listavci, saj je Slovenija z njimi precej pestra (Zakon o ohranjanju narave, 2004).
V Sloveniji bo v prihodnjih letih potrebno obnoviti velika območja prizadetih gozdov po ujmah, kar pomeni tudi razmislek o vključevanju primernih drevesnih vrst. Če ţelimo doseči dolgoročen uspeh obnovitvenih ukrepov, moramo poleg donosnosti drevesnih vrst upoštevati tudi njihovo sposobnost prilagajanja podnebnim spremembam. V zadnjih desetletjih se je zaradi usmerjenosti k trajnosti bistveno spremenila oz. skoraj zastala sadnja TDV, saj lahko le-te povzročijo neţelene učinke na avtohtono vegetacijo, ţivljenjski prostor ali celo postanejo invazivne. Iz tega razloga mora biti njihov vnos premišljen, podkrepljen z rezultati večletnega temeljitega testiranja in tehniko prilagajanja.
Na ţalost v Sloveniji manjka raziskav in praktičnih izkušenj na podlagi katerih bi lahko podali priporočila za uporabo TDV (Brus, 2019a).
Invazivne tujerodne drevesne vrste so tiste tujerodne vrste, ki s svojim širjenjem vplivajo tako na spremembe v strukturi kot na delovanje naravnih ekosistemov. Razširjanje invazivnih tujerodnih drevesnih vrst je zlasti posledica njihove zasaditve na antropogenih zelenih površinah urbanih ekosistemov, od koder se lahko razširijo, posebej ob nezadostnem vzdrţevanju območij (Merela in Plavčak, 2019). Potencialno invazivne
tujerodne vrste dobro uspevajo v razmerah po opustošenju gozdov oz. po ujmah. Takšni dogodki ustvarijo ugodne pogoje za uspeh teh vrst, ko so aktivacija tal, več svetlobe in toplote, manj konkurence domačih drevesnih vrst. Največ skrbi v zvezi z invazivnimi vrstami povzroča njihov vpliv na vrstno sestavo zaradi izpodrivanja avtohtonih vrst, kar vpliva tudi na strukturo gozda. Invazivne vrste v večini primerov ustvarjajo enovrstno gost sestoj in s tem omejujejo pomlajevanje avtohtonih vrst (Roţenbergar in sod., 2017).
V svetu je na enem ali več območjih kar 751 drevesnih in grmovnih vrst uvrščenih med invazivne. Drevesne vrste robinija (Robinia pseudoacacia), veliki pajesen (Ailanthus altissima), ameriška pozna čremsa (Prunus serotina), ameriški javor (Acer negundo), rdeči hrast (Quercus rubra) in akacije (Acacia sp.) spadajo med tiste, ki jih v posameznih drţavah najpogosteje uvrščajo med invazivne vrste v skladu z lokalno zakonodajo (Brus in sod., 2019b). V svetovnem merilu 18 % celotne površine zasajenega gozda predstavljajo TDV (Brus in sod., 2019b). V Evropi so posebej pogosto zasajene sitka (Picea sitchensis), duglazija (Pseudotsuga menziesii), velika jelka (Abies grandis), evkalipti (Eucalyptus), robinija, rdeči hrast in akacija. V največ evropskih drţavah sajena TDV je navadna ameriška duglazija (Pseudotsuga menziesii), ki raste v gozdovih 32 do 38 drţav, sledi ji robinija (Robinia pseudoacacia), ki raste v 29 drţavah (Brus in sod., 2019b). Študija poroča, da TDV v Evropi skupno zavzemajo 8,54 milijona ha površine ali 4 % celotne evropske gozdne površine. Največ TDV je bilo v Evropo vnesenih iz Severne Amerike (71), Vzhodne Azije (45) in Avstralije (20) (Brus in sod., 2019b).
V Sloveniji so veliki pajesen, robinija in ameriški javor tiste TDV, ki so najpogosteje vključene na seznam invazivnih rastlinskih vrst (Brus in sod., 2016). Robinija je najpogostejša tujerodna drevesna vrsta pri nas. Predstavlja 0,6 % celotne lesne zaloge (Bahor in sod., 2019). Zeleni bor (Pinus strobus) je druga najbolj razširjena TDV v slovenskih gozdovih, vendar je zaradi mehurjevke zelenega bora njena prihodnost negotova (Brus, 2019b). Navadna ameriška duglazija je tretja najbolj razširjena TDV pri nas in predstavlja 0,05 % celotne lesne zaloge (Brus, 2005).
Eden od razlogov, zakaj je Zavod za gozdove pričel predlagati in razmišljati o postopnem vključevanju TDV, je pešanje nekaterih domačih drevesnih vrst. Med predlaganimi TDV
so zelena duglazija, črni oreh in robinija, ki bi v naslednjih letih lahko pomagale pri zmanjševanju deleţev nekaterih domačih drevesnih vrst, zlasti smreke (Oraţem, 2017).
Dodatne razloge za vpeljavo TDV lahko predstavljajo boljša prilagodljivost na podnebne spremembe in odpornost na abiotske in biotske dejavnike. To bi lahko zmanjšalo teţave s škodljivci, boleznimi in slabo kakovostjo dreves. Seveda je potrebno pomisliti tudi na tveganja: TDV lahko predstavljajo nevarnost za okolje, poslabšajo rastiščne razmere, postanejo škodljive za avtohtone vrste in jih celo izrivajo iz prvotnega okolja in postanejo invazivne. Nevarnost lahko predstavlja tudi slaba prilagoditvena sposobnost, zaradi česar sestoj propade/ne uspe in posledično ne prinaša ekonomske koristi. S tega stališča je najbolj varna sadnja navadne ameriške duglazije, saj večletne izkušnje kaţejo, da ima zelo velik potencial in bi jo lahko začeli v gozdove vnašati v večjem obsegu. V ta namen bi jo lahko vključili v gozdnogojitvene in gozdnogospodarske načrte. Potenciala tega drevesa se premalo malo zavedajo lastniki gozdov, ki so bolj naklonjeni tradicionalnim pristopom pri gojenju in uporabi domačih drevesnih vrst (Brus in sod., 2019).
2.2 ZGODOVINSKI PREGLED UVAJANJA TUJERODNIH DREVESNIH VRST NA SLOVENJSKEM
Ostaja vprašanje, ali bi bilo smiselno deleţ TDV v naših gozdovih povečati in kakšen je odnos prebivalstva do tega vprašanja (Brus in sod., 2019).
Pregled člankov v reviji Gozdarski vestnik med letom 1920 in 2019 pokaţe, da v začetku dvajsetega stoletja sadnja TDV ni bila posebno priljubljena. Zaradi ţelje po ohranjanju avtohtonih drevesnih vrst so se gojitelji izogibali zasajevanju TDV.
Po letu 1950 se pojavlja več zapisov o TDV. Vse bolj se je razširilo mnenje, da lahko TDV sluţijo kot dobro nadomestilo avtohtonih drevesnih vrst – vsaj v primeru, ko avtohtone ne uspevajo dobro in so slabe kakovosti. Nadomestijo jih lahko predvsem tiste, ki so hitrejše rasti in se bolje prilagajajo na okolje. Sadnja TDV je postajala skozi stoletje vse bolj priljubljena. Sprva so se razširile sadike ameriške duglazije, kasneje se je obseg sadnje te
vrste precej zmanjšal zaradi jelenjadi, ki je skorjo uničevala z rogovi (Leibundgut H., 1952). V 50-ih letih prejšnjega stoletja so predvidevali sadnjo TDV na čistih kraških zemljiščih. Predvidene vrste za ta namen so bile kavkaška jelka (Abies nordmanniana), grška jelka (Abies cephalonica), atlaška cedra (Cedrus atlantica), himalajska cedra (Cedrus deodara) in ameriška duglazija (Pourtet, 1953).
Med 1947 in 1953 je bilo posajeno največ sadik TDV (Ziani, 1954), predvsem priljubljeno je bilo pogozdovanje s hitrorastočimi tujerodnimi drevesnimi vrstami za nadomestitev zniţanega prirastka lesa domačih vrst (Ciglar, 1970).
V sedemdesetih letih je prvič omenjeno pomembno nahajališče duglazije v celjskem gozdu v Pečovniku pri Celju. V istem prispevku so prišli do ugotovitve, da se odpornost duglazije proti vetru krepi s primesjo rdečega hrasta (Jurhar, 1976). Zaradi teţav z jelenjadjo je bilo drevesne vrste pogosto potrebno zamejiti z ogrado (Bentz, 1977).
V 80-ih letih je teţavo predstavljalo propadanje domače jelke in pojavljala so se mnenja, da bi jo lahko nadomestili z veliko jelko (Abies grandis), ki je podobna in bolj obstojna.
Med drevesnimi vrstami, ki v naših krajih uspevajo, so v tem obdobju omenjali še robinijo, ameriško duglazijo, zeleni bor in japonski macesen (Eleršek, 1983).
Nekateri viri so se posebej posvečali specifičnemu geografskemu/ekološkemu območju.
Tako Rebec (1995) denimo ugotavlja, da so kraškem območju od TDV najpogostejšerdeči hrast, ameriška duglazija, španska jelka, grška jelka, lawsonova pacipresa (Chamaecyparis lawsoniana), robinija in visoki pajesen. Ţe v začetku 20. stoletja so članki začeli izpostavljati problematiko invazivnosti nekaterih drevesnih vrst. Cimperšek (2004) izpostavlja na primeru robinije, da je to drevo eno tistih, ki jih ne bo potrebno saditi, ker se v ugodnih razmerah samo širi (Cimperšek, 2004).
Robinija se je ponekod ţe povsem udomačila, drugod je obravnavana kot invazivna. Zelo je razširjena ob reki Muri. V odraslih sestojih v obrečnih gozdovih se robinija pojavlja z razmeroma visokim deleţem, do 40 %, če upoštevamo, da slabo prenaša tla z visoko podtalnico ali zastajajočo vodo (Brus in Rudolf, 2006).
V prihodnosti bodo zaradi podnebnih sprememb preţivele predvsem bolj prilagodljive rastline, zato se lahko zgodi, da bodo tujerodne invazivne vrste predstavljale še večjo nevarnost za avtohtona drevesa (Cimperšek, 2010).
Robinija ni edina vrsta, ki se včasih smatra za invazivno. Visoki pajesen je zaradi svojega intenzivnega razraščanja označen za eno najbolj nevarnih invazivnih drevesnih vrst pri nas (Brus in sod., 2016).
Z invazivnimi drevesnimi vrstami se bo potrebno sprijazniti, saj se bodo podnebne spremembe le stopnjevale, kar lahko vodi do agresivnejšega razraščanja takšnih vrst (Roţenbergar in sod., 2017).
2.3 MESTNI GOZD CELJE IN CELJSKI MESTNI GOZD V PEČOVNIKU
V nadaljevanju se osredotočimo na specifičen ekosistem, ki ga preučujemo v diplomski nalogi. To je MGC ter od njega geografsko ločen Mestni gozd Celje v Pečovniku. Območji sta si relativno blizu in ureditev obeh je bila podprta tako s strani krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije kot tudi s strani Mestne občine Celje.
MGC je urbani gozd z urejenimi učnimi in sprehajalnimi potmi, namenjen vsem, ki radi preţivljajo prosti čas v gozdu. Nahaja se na juţnem obrobju mesta Celje, nad mestnim parkom Celje. Površinsko obsega pribliţno 100 ha (Slika 1).
Slika 1: Zemljevid Mestnega gozda Celje (Slika: M. Tajnikar)
Celjski mestni gozd v Pečovniku je ravno tako urbani gozd z urejenimi pohodniškimi, sprehajalnimi in učnimi potmi, a se nahaja juţneje od MGC, na juţnem obrobju Celja. V obeh gozdovih se nahajajo TDV. V naši nalogi smo se osredotočili le na MGC, ki je predmet naše raziskave. Kljub temu sta na kratko predstavljena oba mestna gozdova, saj sta si v problematiki vnašanja TDV podobna.
Tla gozdno gospodarskega območja Celje so plitva, skeletno peščena in ilovnata kisla, razkroj opada je slab in večji del gričevnatega sveta je poraščen z borovimi gozdovi (Gozdnogospodarski načrt…, 2009). Na Pečovniku se nahaja gozd, ki je skoraj v celoti nastal antropogeno. V drugi polovici 19. stoletja je rastla potreba po lesu, zato so pričeli gojiti drevesne vrste z visokim donosom. Sprva so posegali po macesnu in smreki, kasneje pa je naraščalo zanimanje za drevesa v botaničnih vrtovih in parkih, prinesena z vsega sveta. Prvi razlog za vnašanje TDV je bil predvsem večji donos, sledila je potreba zapolniti praznino po snegolomih macesna in smreke s hitrorastočimi drevesnimi vrstami. Primerni vrsti za ta namen sta denimo zeleni bor in duglazija.
Zelena duglazija uspeva najbolje v praznini po snegolomu. Študije dokazujejo, da se je ta vrsta pojavljala ţe v času zadnje ledene dobe. Zanimanje zanjo je naraslo po gozdarskem nacionalnem kongresu v Baden-Badnu leta 1880. Začeli so jo uvajati v Nemčiji in kmalu
nato tudi v Avstro-Ogrski. Pri nas so prvo duglazijo posadili na Pečovniku leta 1883 ali 1884. Iz tega lahko sklepamo, da so v tem času lokalne oblasti bile na tekočem z dogajanjem v gozdarstvu in dojemljive za nove ideje. V letu 1883/1884 so v Sloveniji poskusili pogozdovanje s sadnjo 100 sadik zelene duglazije na različnih mestih. Del teh je še danes mogoče srečati ob poti s posesti Hudič proti Vipotniku. Drugi nasad lahko zasledimo nad cesto, ki vodi proti skladiščem v Gabrovniku (Košutnik, 2013). Duglazije, ki se nahajajo na Pečovniku, dosegajo izjemne dimenzije (višina 50 m, prsni premer do 120 cm). Pečovnik je eno najboljših rastišč duglazije v Sloveniji, zasajanje duglazij na tem območju se je začelo ţe pred 100 do 120 leti (Gozdnogospodarski načrt…, 2009).
V MGC se je pogozdovanje pričelo leta 1889. Takrat so v nasadu uporabljali izključno domače vrste: 40 % macesna, 60 % smreke. Pogozdovanje s čistimi kulturami macesna so popolnoma opustili zaradi snegoloma leta 1890. V letu 1905 je idejni načrt pogozdovanja zaobjemal bukev, jelko, smreko in plemenite listavce, saj se le-ti uspešno pomlajujejo.
Kmalu se je poleg smreke pogozdovalo tudi duglazijo. Po letu 1918 se je pričel vnos izbora tujerodnih in domačih vrst. Poleg smreke in duglazije se je sadilo še japonski macesen, črni in zeleni bor. Macesen in rdeči bor so opuščali. Od listavcev so sadili rdeči hrast, ameriški oreh (Carya illinoinensis), ameriški jesen (Fraxinus americana), gorski brest (Ulmus glabra), robinijo in gorski javor (Acer pseudoplatanus). Poleg zelene duglazije so v tem času sadili tudi sivo duglazijo (Košutnik, 2013).
V mestnem gozdu Pečovnik je dobro uspeval tudi japonski macesen v odseku 191L, vendar so tega v času urejanja smučišč posekali. Danes so prisotni redki primeri črnega oreha (Juglans nigra) in rdečega hrasta (Quercus rubura) v podstojnem sloju, drugih tujerodnih vrst ni več opaziti. Po letu 1945 so poskušali nasaditi Lawsonovo pacipreso (Chamaecyparis lawsoniana), ameriško duglazijo (Pseudotsuga menziesii) in orjaško jelko (Abies grandis), saj so po letu 1950 pričele propadati domače jelke, bresti in kostanji. Rast deleţa smreke na račun propadanja jelk je povzročil zakisanost tal. Z nasaditvijo duglazije in orjaške jelke so poskušali popraviti nastalo škodo. Orjaška jelka je bila leta 1970 vnesena v Pečovnik kot nadomestilo za domačo jelko. V Pečovniku danes obstajata dve skupini orjaške jelke v oddelkih 196d in 193a. Pozneje so zasajanje opustili. Čeprav je bila sprva rast orjaške jelke počasnejša, je sčasoma nadomestila izgubo domače jelke. Hitrejšo
rast orjaške jelke 20 do 30 let po sajenju opaţamo tudi drugje po Evropi. Povprečna starost te vrste je v gozdovih na Pečovniku 40 let, višina 26 m in prsni premer 27 cm (Košutnik, 2013).
Lawsonovo pacipreso so sadili za zagotavljanje vališč gozdnih ptic, saj smreke temu namenu ne ustrezajo najbolj. Postavljanje valilnic se je izkazalo za zahtevno nalogo, zato so bile paciprese boljša izbira. Njihove krošnje nudijo primerno zaščito za gnezdenje ptic.
Nasajene so v oddelku 196e (Košutnik, 2013).
Z duglazijo, predvsem zeleno duglazijo, se je v mestnem gozdu pogozdovalo in izpopolnjevalo vse do leta 1990. Ta vrsta je v večji ali manjši meri primešana na 50 ha mestnega gozda. Duglazija se v mestnem gozdu dobro naravno pomlajuje in vrašča v sestoje, kolikor ji to omogočajo sedanji gozdnogojitveni ukrepi (Košutnik, 2013).
Nenaklonjenost sajenju duglazije ne more temeljiti na gozdarskih ali gozdnogojitvenih pomislekih, saj se je glede tega dobro izkazala. Ne glede na to se pojavljajo mnenja, da duglazija, ki je bila izvirno prenesena iz Amerike, kljub prilagojenosti ne sodi v naš gozd.
Takšnemu mnenju je mogoče ugovarjati s strokovno dokumentacijo, ki kaţe, da je duglazija odlično uspela in jo velja vzdrţevati in obnavljati v današnjem obsegu. Seveda se lahko z leti mnenja tudi spremenijo. Duglazija se je dobro prilagodila na naše iglaste gozdove in ima lep habitus. Odpadle iglice se dobro razkrajajo in ne zakisajo tal. Ima dobro stabilnost in je odporna na snegolom in vetrolom (Košutnik, 2013).
Istočasno z duglazijo so ob cesti, ki povezuje Lipeškovo kapelo s kmetijo Hudič, nasadili zeleni bor. Tudi ta drevesna vrsta se zelo dobro pomlajuje in ima dober prirastek, vendar pa je les malo vreden, zato je bila vzgoja te drevesne vrste opuščena (Košutnik, 2013).
Seveda poleg ekonomskih in gozdarskih vidikov ne smemo zanemariti turistične in rekreacijske funkcije gozdov. Vsi gozdovi z večjim obiskom se nahajajo v bliţini mestnih naselij. Obiskujejo jih predvsem lokalni prebivalci, saj niso na območju večjih turističnih centrov (Gozdnogospodarski načrt…, 2001).
Celjsko gozdnogospodarsko območje se deli na štiri rekreacijsko-turistična področja, prostorsko razdeljena glede na funkcijsko namembnost. Za našo raziskavo sta najbolj pomembni dve območji: Juţno obrobje mesta s 91 ha gozda za rekreacijo (Lisca – Griček, Anski vrh, Miklavţev hrib, Grajski hrib) ter območje Pečovnika in Celjske koče. Anski vrh in Rajterjev hrib nad Mestnim parkom obsegata 45 ha. Ti gozdovi imajo dolgo tradicijo kot rekreacijske površine, saj so tu ţe pred 100 leti uredili sprehajalne poti in razgledne paviljone. Te poti obstajajo še danes, čeprav so nekatere med njimi slabo oskrbovane.
Zaradi pestrosti in posebnosti gozdnih sestojev kot tudi dostopnosti gozda za potencialne uporabnike, so se na tem področju razvile tudi učne poti (Gozdnogospodarski načrt…, 2001).
Leta 1997 je bil objavljen Odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v Mestni občini Celje (Odlok o razglasitvi…, 1997). Takrat je zavod za gozdove Slovenije pripravil serijo ukrepov za krepitev druţbene funkcije gozdov in strategijo razvoja mestnih gozdov, ki ju je potrdil občinski svet Mestne občine Celje. S pravico do projektnih predlogov in uspešno pridobitvijo sredstev Evropske unije je razvoj socialne funkcije gozdov postal ena od prioritet. MGC je postal primer dobre prakse tako v Sloveniji kot v tujini. Načrtovani prihodnji razvoj se osredotoča na usklajevanje zasebnih in javnih interesov z razvojem instrumenta za plačilo ekosistemskih storitev zasebnim lastnikom gozdov. Še eno pomembno področje razvoja je priprava in izvedba izobraţevalnih dejavnosti, zlasti za mlajše generacije, z vidika vseţivljenjskega učenja pa tudi za drugo zainteresirano javnost.
MGC lahko ob zagotavljanju ustreznih pogojev v prihodnosti postane središče gozdne pedagogike in raziskovanja urbanih gozdov (Gozdno gospodarski načrt…, 2018).
Danes Mestni gozd Celje obsega 114 hektarjev. 15 km urejenih sprehajalnih in večnamenskih poti v gozdu sodi med javno dostopne zelene površine v Celju. V okviru evropskega projekta GREEN4GREY ki ga je oblikovala krajevna enota Zavoda za gozdove Slovenije, tehnično pa vodila Mestna občina Celje, so Mestni gozd opremili z novimi izobraţevalnimi, doţivljenjskimi in rekreacijskimi vsebinami. Zgrajena je bila drevesna hiša na območju pod Anskim vrhom s površino 60 m2. Objekt predstavlja novo izobraţevalno in informacijsko središče Mestnega gozda. Poleg tega je bilo v okviru projekta nameščenih 15 izobraţevalnih in 7 doţivljajskih točk ter 10 telovadnih naprav ob
sprehajalnih poteh. Projekt so zaključili leta 2015. V drevesni hiši se dandanes izvajajo različne kulturne dejavnosti (koncerti, seminarji, predavanja …) in izobraţevanja šolske mladine (Gozdno gospodarski načrt…, 2018). Zemljevid Mestnega gozda Celje se nahaja v Prilogi B.
Slika 2: Hiša na drevesu v Mestnem gozdu Celje
3 MATERIAL IN METODE
Za pridobitev podatkov o odnosu obiskovalcev do MGC smo izvedli anketo obiskovalcev na terenu. Naše delo je potekalo v MGC, na poti iz mestnega parka do hiše na drevesu ter v bliţini hiše na drevesu. Anketirali smo naključno mimoidoče osebe - s spraševanjem, na ţeljo anketirancev, pa so sami rešili anketo. Vprašalnik je sestavljen iz treh delov:
demografski podatki (spol, izobrazba, starost, pogostost obiskovanja gozda), ozaveščenost o tujerodnih drevesnih vrstah (poznane vrste, ocena njihove razširjenosti) in mnenje o tujerodnih drevesnih vrstah (pozitiven ali negativen vpliv na okolje) (Priloga A).
Anketiranje je potekalo v dveh obdobjih, v mesecu avgustu 2020 in v mesecu aprilu 2021.
V avgustu 2020 je bila obiskanost bistveno slabša, saj smo v petih dneh zbrali 57 odgovorjenih anket, v aprilu 2021 pa 63 anket v treh dneh. Ankete smo ovrednotili glede na starostno kategorijo, spol, pogostost obiskovanja gozda in mesec anketiranja.
Za analizo rezultatov in prikaze (zloţeni stolpčni grafikon, stolpčni diagram), smo uporabili Microsoft Excel2010.
Število prisotnih tujerodnih drevesnih vrst smo ocenili iz najnovejšega gozdnogospodarskega načrta (Gozdno gospodarski načrt…, 2018), znane literature, pogovorov z gozdarji na Zavodu za gozdove Celje in sistematičnim pregledom območja mestnega gozda Celje. Sistematični pregled smo opravili ob sprehodu po urejenih gozdnih poteh.
4 REZULTATI
Rezultati so podani v obliki grafikonov z opisom. Razdeljeni so na več podpoglavij, ki zajemajo različne sklope vprašalnika. Rezultati so razdeljeni glede na spol, starost in pogostost obiskovanja gozda.
4.1 SPLOŠNI PODATKI
Slika 3 prikazuje spolno sestavo anketirancev. Ţenske obiskujejo MGC nekoliko bolj pogosto (58,3 %) kot moški (41,7 %).
Slika 3: Odstotek obiskovalcev gozda glede na spol. (N = 120).
Obiskovalce Mestnega gozda Celje smo povprašali, kako pogosto obiskujejo MGC.
Največji deleţ vprašanih mestni gozd obiskuje večkrat tedensko (34,2 %), sledi občasen obisk (27,5 %) in obisk večkrat mesečno (25,8 %). Najmanj vprašanih je poročalo, da mestni gozd obiskujejo vsak dan.
Slika 4 Pogostost obiskovanja Mestnega gozda Celje. Odgovor na vprašanje: Kako pogosto obiskujete Mestni gozd Celje? Stolpci prikazujejo odstotek anketirancev (N = 120).
Slika 5 prikazuje odstotek anketirancev MGC glede na starostno kategorijo. Največ obiskovalcev gozda je bilo v starosti med 36 in 50 let (32,5 %), sledi starost 21–35 let (30
%) in 51–65 let (25,8 %). Najmanj intervjuvanih obiskovalcev spada v starostni skupini 10–20 let in nad 66 let.
Slika 5: Obiskovalci Mestnega gozda Celje po starostnih kategorijah. Odstotek obiskovalcev gozda glede na starostno kategorijo. Stolpec prikazuje odstotek obiskovalcev (N = 120).
4.2 OCENA ŠTEVILA DREVESNIH VRST OBISKOVALCEV MESTNEGA GOZDA CELJE
V tem poglavju se posvetimo oceni obiskovalcev gozda o številu drevesnih vrst v gozdu ter ocenimo njihovo znanje o TDV.
4.2.1 Mnenje obiskovalcev Mestnega gozda Celje o številu tam rastočih drevesnih vrst - po starostni kategoriji in po pogostosti obiska
V prvem sklopu smo anketirance vprašali, koliko drevesnih vrst po njihovem mnenju raste v MGC. Potrebno je bilo izbrati enega od štirih moţnih odgovorov. Odgovore smo analizirali glede na starost anketiranca.
Rezultati na Sliki 6 kaţejo, da je v vseh starostnih kategorijah najpogostejši odgovor, »11- 30 drevesnih vrst«. Odgovor »nad 50 drevesnih vrst« so najredkeje izbrali anketiranci v starosti 36–50 let (5,1 %). V ostalih dveh starostnih kategorijah se je za ta odgovor odločilo več kot 10 % anketirancev. V starostni kategoriji 36–50 let se je najpogosteje (7,7
%) pojavljal odgovor, da je drevesnih vrst manj kot 10.
Slika 6: Ocena obiskovalcev o skupnem številu drevesnih vrst na območju Mestni gozd Celje.
Anketiranci so razdeljeni v kategorije po starosti. Stolpec prikazuje odstotek obiskovalcev gozda.
Število v stolpcu pomeni deleţ odgovorov (N=120).
Podatke iz prejšnjega poglavja smo razdelili še glede na pogostost obiskovanja gozda. Pri tem najbolj izstopa stolpec večkrat mesečni obiskovalci, kjer je le polovica anketirancev odgovorila z »11–30 drevesnih vrst«, sledi odgovor »31–50 drevesnih vrst« (32,3 %), »več kot 50 vrst« (12,9 %) ter »manj kot 10 drevesnih vrst« (3,2 %).
Da je v MGC 11–30 drevesnih vrst, so največkrat menili večkrat tedenski obiskovalci (70,7 %), sledijo občasni obiskovalci itd. Najredkeje je bil izbran odgovor »manj kot 10 drevesnih vrst«. Slednjega so najpogosteje izbrali vsakodnevni in občasni obiskovalci.
Slika 7: Ocena obiskovalcev o skupnem številu drevesnih vrst na območju Mestni gozd Celje.
Anketiranci so razdeljeni v kategorije po pogostosti obiskovanja. Stolpec prikazuje odstotek obiskovalcev gozda. Število v stolpcu pomeni deleţ odgovorov (N=120).
4.2.2 Seznanjenost obiskovalcev Mestnega gozda Celje s tujerodnimi drevesnimi vrstami – po starostni kategoriji in pogostosti obiska
Pri tem vprašanju so morali anketiranci odgovoriti, ali so seznanjeni s TDV. V starosti med 36 in 50 let je 82,1 % anketirancev odgovorilo pritrdilno, več kot v skupini 10–35 let (60,8
%) in nad 51 let (68,4 %).
Slika 8: Seznanjenost obiskovalcev Mestnega gozda Celje s tujerodnimi drevesnimi vrstami.
Anketiranci so razdeljeni v kategorije po starosti. Stolpec prikazuje odstotek obiskovalcev gozda.
Število v stolpcu pomeni deleţ odgovorov (N=120).
Pri tem vprašanju so večkrat mesečni obiskovalci v polovici primerov odgovorili, da tujerodne vrste (51,6 %) poznajo. TDV so najbolj pogosto poznali občasni obiskovalci (81,8 %), sledijo vsakodnevni (73,3 %) in večkrat tedenski obiskovalci (73,2 %).
Slika 9: Seznanjenost obiskovalcev Mestnega gozda Celje s tujerodnimi drevesnimi vrstami.
Anketiranci so razdeljeni v kategorije po pogostosti obiskovanja gozda. Stolpec prikazuje odstotek obiskovalcev gozda. Število v stolpcu pomeni deleţ odgovorov (N=120).
4.2.3 Odgovori obiskovalcev gozda na vprašanje: Za katere od naštetih tujerodnih drevesnih vrst v slovenskih gozdovih ste že slišali? - po starosti in pogostosti obiska
Slika 10 prikazuje odgovore na vprašanje: »Za katere od naštetih tujerodnih drevesnih vrst ste ţe slišali?«.
Ugotovimo, da največ obiskovalcev mestnega gozda pozna robinijo oz. akacijo (73,3 %), tej sledijo ameriški javor (54,2 %), japonski macesen (50,8 %) in rdeči hrast (49,2 %).
Najmanj obiskovalcev je slišalo za pavlovnijo (14,2 %), visoki pajesen (12,5 %) in hibridni topol (14,2 %). Majhen deleţ anketirancev (3,3 %) je naštel dodatne tujerodne drevesne vrste: ginko in japonsko češnjo.
Slika 10: Odgovori obiskovalcev gozda na vprašanje: Za katere od naštetih tujerodnih drevesnih vrst v slovenskih gozdovih ste ţe slišali? Stolpec prikazuje odstotek obiskovalcev gozda. Število v stolpcu pomeni deleţ odgovorov (N=120).
Vpliv starostne kategorije obiskovalcev na znanje o posameznih TDV je prikazan v Preglednici 1.
Razvidno je, da je v primerjavi z mlajšo populacijo več obiskovalcev mestnega gozda, starejših od 36 let, seznanjenih z duglazijo in rdečim hrastom. Obiskovalci, mlajši od 50 let, so bolje poznali Lawsonovo pacipreso kot starejši. Japonski macesen je poznal večji deleţ oseb, starih med 10 in 35 let (60,5 %), kot starejših od 36 let.
10–35 let (%) 36–50 let (%) nad 51 let (%)
Ameriška duglazija 27,9 41,0 50,0
robinija oz. akacija 74,4 66,7 81,6
zeleni bor 39,5 28,2 42,1
rdeči hrast 16,3 38,5 63,2
Lawsonova pacipresa 41,9 48,7 10,5
črni oreh 46,5 23,1 31,6
japonski macesen 60,5 38,5 50,0
visoki pajesen 18,6 10,3 10,5
ameriški javor 55,8 48,7 60,5
hibridni topol 18,6 10,3 13,2
pavlovnija 14,0 17,9 10,5
drugo 2,6 7,9
Preglednica 1: Odgovori obiskovalcev gozda na vprašanje: Za katere od naštetih tujerodnih drevesnih vrst v slovenskih gozdovih ste ţe slišali? Anketiranci so razdeljeni v kategorije po starosti.
Stolpec prikazuje odstotek obiskovalcev gozda. Število v stolpcu pomeni deleţ odgovorov (N=120).
Sledeči podatki prikazujejo poznavanje TDV v povezavi s pogostnostjo obiskovanja MGC.
Specifično nas zanima, za katere TDV so obiskovalci mestnega gozda ţe slišali. Rezultati so prikazani v Preglednici 2.
Iz Preglednice 2 razberemo, da so tisti, ki obiskujejo MGC večkrat mesečno, posebno dobro poznali robinijo oz. akacijo. Najbolj pogosto so Lawsonovo pacipreso prepoznali vsakodnevni obiskovalci mestnega gozda, najmanj pogosto pa večkrat mesečni obiskovalci.
Za hibridni topol je ţe slišalo največ občasnih obiskovalcev. Tisti, ki gozd obiskujejo večkrat mesečno, za hibridni topol še niso slišali.
vsak dan
(%) večkrat
tedensko (%) večkrat mesečno
(%) Občasno
(%)
ameriška duglazija 40,0 39,0 29,0 45,5
robinija oz. akacija 53,3 70,7 80,6 78,8
zeleni bor 33,3 29,3 35,5 48,5
rdeči hrast 40,0 41,5 41,9 69,7
lawsonova pacipresa
26,7 17,1 6,5 24,2
črni oreh 26,7 29,3 35,5 42,4
japonski macesen 46,7 46,3 45,2 63,6
visoki pajesen 20,0 12,2 6,5 15,2
ameriški javor 40,0 53,7 38,7 75,8
hibridni topol 6,7 14,6 - 30,3
pavlovnija 13,3 19,5 3,2 18,2
drugo: 6,5 6,1
Preglednica 2: Odgovori obiskovalcev gozda na vprašanje: Za katero od naštetih tujerodnih drevesnih vrst v slovenskih gozdovih ste ţe slišali? Anketiranci so razdeljeni v kategorije po pogostosti obiskovanja gozda. Stolpec prikazuje odstotek obiskovalcev gozda. Število v stolpcu pomeni deleţ odgovorov (N=120).
4.2.4 Vpliv meseca obiskovanja Mestnega gozda Celje na poznavanje tujerodnih drevesnih vrst
Slika 11 prikazuje rezultate, razdeljene glede na čas anketiranja: avgust 2020 ali april 2021. Predvidevali smo, da je v tem času na splošno znanje o obravnavani tematiki vplivala predvsem razglasitev ameriške duglazije v Mestni gozd v Pečovniku za najvišje drevo v Sloveniji in šesto najvišje drevo v Evropi (V Celju…, 2021).
Te teorije rezultati ne potrjujejo, saj razlike niso velike. V avgustu 2020 je za ameriško duglazijo vedelo 35,1 % vprašanih, v aprilu 2021 pa 42,9 %. Poleg tega pa odstopanje med obema terminoma anketiranja opazimo tudi pri robiniji oz. akaciji, rdečem hrastu, japonskem macesnu in zelenem boru. V aprilu 2021 je 17,8% več obiskovalcev gozda kot v avgustu 2020 zatrdilo, da poznajo robinijo oz. akacijo. Za pavlovnijo je v aprilu 2021 vedelo 7 % več anketiranih kot v avgustu 2020. Pri japonskem macesnu seje poznavanje zvišalo za 13,2 %.
Slika 11: Odgovori obiskovalcev gozda na vprašanje: Za katero od naštetih tujerodnih drevesnih vrst v slovenskih gozdovih ste ţe slišali? Anketiranci so razdeljeni v kategorije po mesecu anketiranja (avgust 2020 in april 2021). Stolpec prikazuje odstotek obiskovalcev gozda. Število v stolpcu pomeni deleţ odgovorov (N=120).
4.3 MNENJE OBISKOVALCEV MESTNEGA GOZDA CELJE O TUJERODNIH DREVESNIH VRSTAH
Nazadnje se osredotočimo še na mnenja obiskovalcev mestnega gozda o vnašanju TDV v MGC.
4.3.1 Prikaz odnosa obiskovalcev Mestnega gozda Celje do tujerodnih drevesnih vrst - po starosti, pogostosti obiska in spolu
V tem vprašanju nas je zanimalo: »Kakšen odnos imate do tujerodnih drevesnih vrst?«
Večina obiskovalcev gozda ima do TDV nevtralen odnos. Najmanjša pojavnost nevtralnega odnosa je v starostni kategoriji nad 51 let (39,5 %). Naklonjenost TDV je najvišja v kategoriji 36–50 let (37,5 %), sledita kategoriji nad 51 let (36,8 %) in 10–35 let (30,2 %). Odklonilen odnos ni posebno razširjen, še najbolj je prisoten v kategoriji nad 51 let (18,4 %).
Slika 12: Odnos obiskovalcev Mestnega gozda Celje do tujerodnih drevesnih vrst. Anketiranci so razdeljeni v kategorije po starosti. Stolpec prikazuje odstotek obiskovalcev gozda. Število v stolpcu pomeni deleţ odgovorov (N=120).
Obravnavamo isto vprašanje kot v prejšnjem poglavju, tokrat glede na pogostost obiska gozda.
Najbolj pozitivni odnos do TDV imajo vsakodnevni obiskovalci (53,3 %), sledijo občasni (38,7 %), večkrat tedenski (35 %) in večkrat mesečni obiskovalci (22,6 %).
Odklonilen odnos do TDV je najbolj pogost med občasnimi obiskovalci (16,1 %).
Nevtralno mnenje je pogosto med večkrat mesečnimi (54,8 %) in večkrat tedenskimi obiskovalci (47,5 %).
Slika 13: Odnos obiskovalcev Mestnega gozda Celje do tujerodnih drevesnih vrst. Anketiranci so razdeljeni v kategorije po pogostosti obiskovanja gozda. Stolpec prikazuje odstotek obiskovalcev gozda. Število v stolpcu pomeni deleţ odgovorov (N=120).
Nazadnje smo odnos obiskovalcev MGC do TDV analizirali še po spolu. Pozitivno mnenje je izrazilo več ţensk (40 %) kakor moških (25 %).
Moški imajo bolj odklonilen odnos do TDV (20 %) kot ţenske (manj kot 10 %). Nevtralen odnos pri obeh spolih prevladuje (ţenske 41,4 % in moški 52 %).
Slika 14: Odnos obiskovalcev Mestnega gozda Celje do tujerodnih drevesnih vrst. Anketiranci so razdeljeni v kategorije po starosti. Stolpec prikazuje odstotek obiskovalcev gozda. Število v stolpcu pomeni deleţ odgovorov (N=120).
4.3.2 Prikaz mnenja obiskovalcev Mestnega gozda Celje o najpomembnejšem morebitnem negativnem vplivu tujerodnih drevesnih vrst po starosti in pogostosti obiska
V naslednjem anketnem vprašanju nas je zanimalo, kateri negativni vplivi TDV se zdijo obiskovalcem najbolj grozeči. Daleč največ vprašanih je odgovorilo, da moţni negativni učinki vključujejo invazivnost in izpodrivanje avtohtonih rastlin. Ta odgovor je izbralo največ oseb v starostni kategoriji 36–50 let (76,3 %) in najmanj v kategoriji nad 51 let (64,1 %).
Drugi odgovori so bili v vseh skupinah občutno manj zastopani. Drugi po pogostosti je bil odgovor »tujerodne drevesne vrste ne morejo imeti negativnega vpliva«, v največji meri prisoten v starostni skupini nad 51 let (12,8 %), nato 10–35 let (11,6 %).
Zelo malo anketirancev je izrazilo skrb, da TDV predstavljajo teţavo zaradi »moteče prisotnosti nečesa tujega« ali »spremembe vizualne podobe domačega gozda«.
67,4 76,3
64,1 2,3
5,3
5,1 5,3
5,12,6 11,6
5,3
12,8
18,6 7,9 10,3
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
10 - 35 let 36 - 50 let nad 51 let
Odstotek obiskovalcev gozda %
ne vem
tujerodne drevesne vrste ne morejo imeti negativnega vpliva moteča prisotnost nečesa tujega
spreminjanje vizualne podobe domačega gozda
poslabševanje lastnosti tal
invazivnost in izpodrivanje avtohtonega rastlinstva Slika 15: Mnenje obiskovalcev gozda o morebitni negativni vplivi tujerodnih drevesnih vrst.
Anketiranci so razdeljeni v kategorije po starosti. Stolpec prikazuje odstotek obiskovalcev gozda.
Število v stolpcu pomeni deleţ odgovorov (N=120).
Vprašanje »Kateri je najpomembnejši morebitni negativni vpliv tujerodnih drevesnih vrst?« analiziramo še glede na pogostost obiska gozda.
Obiskovalci mestnega gozda so v največjem številu poudarjali, da so TDV škodljive zaradi invazivnosti in izpodrivanja avtohtonih rastlin. Takšnega mnenja je bilo največ občasnih (81,3 %) in večkrat tedenskih (73,2 %) obiskovalcev.
Polovica vsakodnevnih obiskovalcev je menila, da so tujerodne drevesne vrste invazivne in izpodrivajo avtohtono rastlinstvo (53,3 %). Ostali odgovori vsakodnevnih obiskovalcev so bili »poslabšanje lastnosti tal« (13,3 %) in »tujerodne drevesne vrste ne morejo imeti negativnega vpliva« (13,3 %).
Slika 16: Mnenje obiskovalcev Mestnega gozda Celje o negativnih vplivih tujerodnih drevesnih vrst. Anketiranci so razdeljeni v kategorije po pogostosti obiskovanja gozda. Stolpec prikazuje odstotek obiskovalcev gozda. Število v stolpcu pomeni deleţ odgovorov (N=120).
4.3.3 Prikaz mnenja obiskovalcev Mestnega gozda Celje o najpomembnejših
priložnostih, ki jih ponujajo tujerodne drevesne vrste - po starosti, pogostosti obiska in spolu
Nazadnje nas je zanimalo: »Kakšne so morebitne priloţnosti, ki jih prinašajo tujerodne drevesne vrste?« Odgovori so zbrani na sliki 17.
Mnenje, da TDV predstavljajo »dobrodošlo popestritev gozda«, je bilo najbolj razširjeno v starosti 36–50 let (46,2 %) in najmanj v kategoriji 10–35 let (27,9 %). Odgovora
»morebitna večja odpornost proti podnebnim spremembam« in »morebitna večja odpornost proti boleznim in škodljivcem« sta bila priljubljena med obiskovalci, starimi 10–
35 let.
Najmanj zanimanja je bil deleţen odgovor »kakovosten les in večji prirastek kot pri domačih vrstah«, številka se je v vseh treh starostnih kategorijah gibala okoli 10 %.
Slika 17: Mnenje obiskovalcev gozda o priloţnostih, ki jih prinašajo tujerodne drevesne vrste v gozdove. Anketiranci so razdeljeni v kategorije po starosti. Stolpec prikazuje odstotek
obiskovalcev gozda. Število v stolpcu pomeni deleţ odgovorov (N=120).
Slika 18 prikazuje, katere priloţnosti, ki jih lahko ponujajo TDV so po mnenju anketirancev najpomembnejše. Podatki so razdeljeni glede na pogostost obiskovanja MGC.
Obiskovalci, ki zahajajo v gozd večkrat na teden so bili v največjem številu mnenja, da je vnašanje TDV »dobrodošla popestritev gozda« (53,7 %), sledili so obiskovalci, ki pridejo večkrat mesečno (35,5 %) ter občasni in vsakodnevni obiskovalci (20 %).
Vsakodnevni obiskovalci so bili v največjem številu (26,7 %) mnenja, da lahko TDV izkazujejo večjo odpornost proti podnebnim spremembam.
Občasni obiskovalci so, poleg popestritve gozda, največkrat izbrali odgovor »morebitna večja odpornost proti boleznim in škodljivcem« (28,1 %).
Slika 18: Mnenje obiskovalcev Mestnega gozda Celje o najpomembnejši priloţnosti, ki jo ponujajo tujerodne drevesne vrste. Anketiranci so razdeljeni v kategorije po pogostosti obiskovanja gozda.
Stolpec prikazuje odstotek obiskovalcev gozda. Število v stolpcu pomeni deleţ odgovorov (N=120).
Za konec smo vprašanje: »Katera je najpomembnejša priloţnost, ki jo ponujajo tujerodne drevesne vrste?« obravnavali še po spolu anketiranca.
Najpogostejši odgovor, da tujerodne drevesne vrste predstavljajo popestritev gozda, je bil podobno priljubljen med ţenskami (41,4 %) in moškimi (36 %).
Moški so pogosteje menili, da TDV prinašajo »morebitno večjo odpornost proti boleznim in škodljivcem« (22 %) ter »kakovosten les in večji prirastek kot pri domačih vrstah« (16
%).
Več ţensk kot moških je odgovorilo, da TDV »prinašajo morebitno večjo odpornost proti podnebnim spremembam« (20 %).
Slika 19: Mnenje obiskovalcev Mestnega gozda Celje o najpomembnejših priloţnostih, ki jih ponujajo tujerodne drevesne vrste. Anketiranci so razdeljeni po spolu. Stolpec prikazuje odstotek obiskovalcev gozda. Število v stolpcu pomeni deleţ odgovorov (N=120).
4.3.4 Prikaz želje obiskovalcev Mestnega gozda Celje po tujerodnih drevesnih vrstah v Mestnem gozdu Celje – po pogostosti obiska in spolu
Zanimalo nas je tudi, ali si bi obiskovalci v MGC ţeleli več TDV. Izkazalo se je, da je večina vprašanih zadovoljnih s trenutnim stanjem (65 %), najmanj je bilo odgovorov, da bi si ţeleli manj TDV (9,2 %). Nekateri (15,8 %) pa izrazili ţeljo po več TDV v MGC.
0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0 70,0
želel(a) bi več dreves tujerodnih
vrst
želel(a) bi manj dreves tujerodnih
vrst
tako kot je sedaj je v redu
ne vem Odstotek obiskovalcev gozda %
Slika 20: Odgovori obiskovalcev gozda na vprašanje: Bi si v Mestnem gozdu Celje ţeleli več tujerodnih drevesnih vrst? Stolpec prikazuje odstotek obiskovalcev gozda. Število v stolpcu pomeni deleţ odgovorov (N=120).
Mnenje, da je trenuten deleţ TDV ustrezen, je bilo najbolj razširjeno med tistimi, ki MGC obiskujejo vsak dan (73,3 %). Odgovor »ţeleli bi si manj tujerodnih drevesnih vrst« ni bil priljubljen v nobeni skupini, še najbolj med občasnimi obiskovalci (15,6 %). Tudi odgovor
»ţeleli bi si več tujerodnih drevesnih vrst« se je v največjem deleţu pojavljal med občasnimi obiskovalci (18,8 %).
Slika 21: Odgovori obiskovalcev gozda na vprašanje: Bi si v Mestnem gozdu Celje ţeleli več tujerodnih drevesnih vrst? Anketiranci so razdeljeni v kategorije po pogostosti obiskovanja
Mestnega gozda Celje. Stolpec prikazuje odstotek obiskovalcev gozda. Število v stolpcu pomeni deleţ odgovorov (N=120).
Odgovore na vprašanje: »Ali bi si ţeleli več tujerodnih drevesnih vrst v Mestnem gozdu Celje?« smo analizirali tudi glede na spol anketiranca. Večina ţensk (73 %) je bila zadovoljna s trenutno situacijo, drugi odgovori so bili manj pogosti. Moški so bili bolj raznolikega mnenja. Pribliţno polovica (54 %) je bila zadovoljna s trenutnim stanjem, sledili sta ţelji po več (20 %) in manj (16 %) tujerodnih drevesnih vrstah.
Slika 22: Odgovori obiskovalcev gozda na vprašanje: Bi si v Mestnem gozdu Celje ţeleli več tujerodnih drevesnih vrst? Anketiranci so razdeljeni po spolu. Stolpec prikazuje odstotek obiskovalcev gozda. Število v stolpcu pomeni deleţ odgovorov (N=120).
4.4 PRIKAZ POGOSTOSTI POJAVA NEKATERIH TUJERODNIH DREVESNIH VRST V MESTNEM GOZDU CELJE
Spodnja Preglednica 3 prikazuje število tujerodnih drevesnih vrst v Mestnem gozdu Celje.
Podatki v preglednici so bili zbrani s pregledom gozdnogospodarskih načrtov, lastnim obhodom gozda in intervjuvanjem gozdarjev.
Tujerodna drevesna vrsta Pogostost
vrste
Vir informacij
Robinija (Robinia pseudoacacia) zelo pogosta gozdnogospodarski načrt, lastna ocena
Zeleni bor (Pinus strobus) zelo redka gozdnogospodarski načrt, lastna ocena
Navadna Ameriška duglazija (Pseudotsuga menziesii)
pogosta gozdnogospodarski načrt, lastna ocena
Rdeči hrast (Quercus rubra) pogosta gozdnogospodarsko načrt Visoki pajesen (Ailanthus altissima) redka gozdarji (Hostnik, 2021) Pavlovnija (Paulownia sp.) redka gozdarji (Hostnik, 2021) Preglednica 3: Prikaz pogostosti tujerodnih drevesnih vrst v Mestnem gozdu Celje.
5 RAZPRAVA
S pomočjo pregleda gozdnogospodarskega načrta in lastnega opaţanja smo ugotovili, da v MGC raste veliko robinije in navadne ameriške duglazije. Med pregledom Mestnega gozda je bilo komaj opaziti zeleni bor, kar sovpada tudi z gozdnogospodarskim načrtom, kjer je ta podatek razviden iz manjšega odstotka lesne zaloge.
Rdečega hrasta med lastnim pregledom nismo opazili, glede na gozdnogospodarski načrt pa naj bi bil prisoten. Visoki pajesen in pavlovnijo so v MGC opazili gozdarji, vendar v gozdnogospodarskem načrtu nista navedena. Poleg revirnih gozdarjev so ju med rekreacijo opazili tudi nekateri obiskovalci MGC.
Glede na pridobljene informacije o prisotnosti TDV v MGC lahko hipotezo, da v MGC raste razmeroma veliko TDV, ovrţem, saj je število naštetih TDV za 114 ha veliko območje razmeroma nizko.
Med anketiranjem v MGC smo med sprehajalci opazili veliko druţin ter skupine predšolskih in osnovnošolskih otrok. Večina obiskovalcev je prišla v gozd z namenom ogleda hiše na drevesu.
Podatke o obisku, zbrane z anketo, lahko primerjamo z rezultati raziskave, opisane v diplomski nalogi Odnos obiskovalcev do Mestnega gozda Celje (Skale, 2006). Tam je bilo največ obiskovalcev, ki v gozd zahajajo večkrat na mesec (35 %), sledili so obiskovalci, ki v gozd zahajajo večkrat na teden (33 %), vsakodnevni (17 %) in v najmanjšem deleţu večkrat letni oziroma občasni obiskovalci (15 %). Medtem ko je v naši anketi sodelovalo več tedenskih obiskovalcev, so v Skaletovi raziskavi mnenja prevladovali obiskovalci, ki v gozd zahajajo večkrat na mesec. Razlog za povečano število občasnih obiskovalcev bi lahko bil v postavitvi največje drevesne hiše v Sloveniji in urejanju poti, obenem pa tudi v spremembi ţivljenjskega sloga in vrednot prebivalcev Celja in Slovenije nasploh. Nekatere intervjuvane druţine so pripotovale iz drugih občin, da bi si ogledale hišo na drevesu.
MGC velja za enega najbolj urejenih urbanih gozdov v Sloveniji, kar je razvidno tudi iz pestrega obiska.
V raziskavah mnenj obiskovalcev o drevnini iz Nove Gorice (Rednak, 2008), Seţane (Jazbec, 2007) in Lesc (Repe, 2006) se vedno znova potrdi pozitiven odnos do drevesnih vrst. Prebivalcem vseh treh območij se zdi primerno ravnanje z drevjem pomembno. V naši raziskavi smo se osredotočili na TDV. Opazili smo, da obiskovalci gozda niso pozorni na TDV. Med rekreacijo jih je le 18 od 120 opazilo TDV in jih znalo tudi našteti. Med prepoznanimi vrstami so bili rdeči hrast, duglazija, ameriški javor, zeleni bor, robinija, visoki pajesen in črni oreh.
Obiskovalce temi narava in gozd zanimata, saj je bila odzivnost na anketo presenetljivo velika. Odgovori so pokazali velik interes za spoznavanje TDV. Prav tako je večina odgovorila, da pozna vsaj kakšno od naštetih TDV. Večina pozna robinijo le pod imenom akacija, verjetno zaradi imena medu – akacijev med. Nekateri obiskovalci so znali našteti celo vrste, ki niso bile omenjene v anketi, npr. ginko in japonsko češnjo. Z opravljeno anketo lahko potrdimo hipotezo, da obiskovalci MGC dobro poznajo TDV, saj je večina na vprašanje »Ali veste, kaj so to tujerodne drevesne vrste?« odgovorila pritrdilno, in večina jih je vsaj nekaj tudi znala našteti.
Ugotovili smo, da ta novica o na novo izmerjenem najvišjem drevesu v Sloveniji iz MGC (V Celje…, 2021 ) ni imela velikega vpliva na informiranost obiskovalcev gozda. V primerjavo: še večje odstopanje je bilo odkrito pri poznavanju robinije oz. akacije, za katero je v aprilu 2021 vedelo 17,8 % več obiskovalcev kot v avgustu 2020.
Kljub samozavesti pri samooceni poznavanja tujerodnih vrst obiskovalci pogosto niso uspeli prepoznati teh vrst med rekreacijo v naravi - večina ni prepoznala duglazije pred seboj. Menimo, da najverjetneje obiskovalci med gibanjem v gozdu niso posebno pozorni na drevesne vrste. Na podlagi te ugotovitve predlagamo, da bi drevesne vrste v mestnem gozdu označili z informacijskimi tablami, pri tem pa bi še posebno izpostavili TDV, saj bi to pripomoglo k boljšemu poznavanju in ozaveščanju o njihovih prednostih, pa tudi nevarnostih.
Ovrţemo lahko hipotezo, da ima večina obiskovalcev gozda pozitiven odnos do tujerodnih drevesnih vrst. Večina obiskovalcev gozda ima do TDV nevtralen odnos. To potrjujejo vsi rezultati ne glede na spol, starost in pogostost obiskovanja. Ţenske imajo pozitivnejši odnos do TDV kot moški, obenem pa si, nasprotujoče temu rezultatu, moški ţelijo prisotnosti več tujerodnih vrst. Tisti moški, ki so tujerodne drevesne vrste zavračali, odgovora niso znali pojasniti, po čemer sklepamo, da TVD (podzavestno) asociirajo z moţnimi negativnimi posledicami. Pogosto je bilo negativno mnenje podkrepljeno z argumenti, kot denimo: »tuje drevesne vrste ne spadajo v gozdove, temveč samo avtohtone«.
Tudi v raziskavi Gorenjske regije (Poročilo…, 2020) je bila večina udeleţencev nevtralnega ali rahlo pozitivnega mnenja do TDV, kar se ujema z rezultati našega vprašalnika. Na splošno lahko rečemo, da prebivalci regije v TDV prepoznajo tako priloţnosti kot nevarnosti.
Vsakodnevni obiskovalci so pokazali najbolj pozitiven odnos do TDV, saj so v več kot polovici primerov označili, da imajo do njih pozitiven odnos. Menimo, da je za vsakodnevne obiskovalce popestritev gozda z novimi TDV še posebno zaţelena.
Večina obiskovalcev gozda je mnenja, da imajo tujerodne vrste vsaj en negativen vpliv - lahko so invazivne in izpodrivajo avtohtono rastlinstvo. Zelo malo vprašanih je kot največjo nevarnost izbralo kak drug ponujen odgovor. Deleţ vprašanih je bil tudi mnenja, da TDV ne morejo imeti nikakršnega negativnega vpliva. Očitno je, da je izraz tujerodna drevesna vrsta občani pogosto povezujejo z izrazom invazivna tujerodna drevesna vrsta, t.
j. vrsta, ki izpodriva avtohtone drevesne vrste.
Hkrati znajo obiskovalci imenovati tudi nekatere pozitivne vplive TDV na gozd. Večina vprašanih je bila mnenja, da TDV v gozd prinašajo popestritev. Lahko si predstavljamo, da je estetske prednosti laţje opaziti med rekreacijo kot morebitne druge koristi TDV, npr.
boljši les. Pri anketirancih, starih 10 – 35 let, in sicer najpogosteje pri občasnih obiskovalcih MGC, je mnenje o pozitivni vplivih TDV zelo razširjeno, zato menim, da so ti obiskovalci bolj seznanjeni o koristih, ki jih prinašajo TDV.
