a člen, ki se glasi: »7

(1)

SKUPŠČINE SR SLOVENIJE IN Ljubljana, 9.11.1987

SKUPŠČINE SFR JUGOSLA/IJE Letnik Xl||>^štev-³¹

ZA DELEGACIJE IN DELEGATE " cena 200 din

SKUPŠČINA SFRJ

Komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu

PREDLOG ZAKONA

o spremembah in dopolnitvah zakona o združenem delu

1. člen

V zakonu o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76 in 57/83) se v 7. členu doda nov, drugi odstavek, ki se glasi:

»Delovni ljudje iz prvega odstavka tega člena svobodno opravljajo vse poklicne dejavnosti, razen tistih, katerih opravljanje je z zakonom prepovedano.«

2. člen

Za 7. členom se doda nov, 7. a člen, ki se glasi:

»7. a člen

Delovni ljudje imajo pravico, da z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov samostojno opravljajo vse dejavnosti, razen tistih, katerih opravljanje je z zakonom prepovedano, in imajo na podlagi svojega dela načeloma enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake družbenoekonomske pravice in obveznosti kot delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi.

Delovni ljudje iz prvega odstavka tega člena lahko sami ali skupaj s člani svojega družinskega gospodinjstva opravljajo dejavnost tudi kot delo na domu neposredno ali v sodelovanju z organizacijami združenega dela ali drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi pod pogoji in na način, ki jih določa zakon «

3. člen

V 16. členu se črtata peti in šesti odstavek.

4. člen

»16. a člen

Delavci lahko poleg oblik združevanja dela in sredstev, določenih v tem zakonu, ustanavljajo tudi druge oblike zdru- ževanja dela in sredstev po načelih združevanja dela in sredstev, ki jih določa ta zakon.

Samoupravni sporazum o združitvi oziroma akt o ustanovitvi oblike združevanja dela in sredstev po prvem odstavku tega člena določa položaj, dejavnosti oziroma cilje in naloge,

odgovornost za prevzete obveznosti ter druga vprašanja, ki imajo pomen za združevanje dela in sredstev.«

5. člen

V 17. členu se drugi odstavek spremeni, tako da se glasi:

»Zadruge, organizacije kooperantov in druge oblike zdru- ževanja kmetov oziroma drugih delovnih ljudi in občanov, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, oziroma njihove zveze se v skladu z zakonom združujejo v gospodarske zbornice.«

6. člen 34. člen se premeni, tako da se glasi:

»Delovni človek, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, oziroma delovni človek, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravlja poklicno dejavnost, lahko pri opravljanju te dejavnosti brez omejitve uporablja delo članov svojega družinskega gospodinjstva in z njimi sklene delovno razmerje v skladu z zakonom.

Delovni človek iz prvega odstavka tega člena lahko uporablja delo drugih oseb v obsegu, določenem z zakonom, ki ustreza družbenim potrebam in vrsti dejavnosti, ki se opravlja z osebnim delom.«

7. člen

V prvem odstavku 49. člena se doda nov stavek, ki se glasi:

»Ti delavci pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga temeljna organizacija ustvari tudi na podlagi združevanja dela in sredstev zaradi skupnega ustvarjanja dohodka, na podlagi . prodaje svojih proizvodov in storitev na trgu ter na drugi podlagi, določeni z zakonom ali samoupravnim sporazumom oziroma pogodbo v skladu z zakonom.«

8. člen

V 50. členu se doda za drugim odstavkom nov, tretji odstavek, ki se glasi:

»Delavci v delovni skupnosti, ustanovljeni po 379. in 403.

členu tega zakona, ustvarjajo celotni prihodek in iz njega pridobivajo dohodek enako kot delavci v temeljni organizaciji.«

9. člen

V 55. členu se doda nov, drugi odstavek, ki se glasi:

(2)

"Delavec uresničuje osebni dohodek iz živega dela (del osebnega dohodka iz živega dela) in iz upravljanja in gospo- darjenja z družbenimi sredstvi kot minulim delom delavcev (del osebnega dohodka iz minulega dela).«

10. člen Črta se 56. člen.

11. člen

Uvodni stavek prvega odstavka 57. člena se spremeni, tako da se glasi:

»Delavci v temeljni organizaciji skupaj z delavci v drugih temeljnih organizacijah v odnosih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti v delovni organizaiji oziroma sestavljeni organizaciji združenega dela in drugih oblikah združevanja in povezovanja zagotavljajo s planiranjem dohodka:«.

12. člen

61., 62., in 63. člen se nadomestijo z novim, 61. členom, ki se glasi:

61. člen

Temeljna organizacija pridobiva dohodek iz celotnega prihodka, ki ga ustvari s prodajo proizvodov in storitev po cenah na trgu oziroma po sporazumno določenih cenah v odnosih združevanja dela in sredstev zaradi skupnega ustvarjanja dohodka ob upoštevanju trajnejših odnosov v gibanju cen in drugih pogojev na trgu.

Temeljna organizacija prodaja svoje proizvode in storitve na trgu prek delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela, če s samoupravnim sporazumom o združitvi ni drugače določeno.«

13. člen

V 64. členu se spremeni 4. točka, tako da se glasi:

»4. po skupnem organu oziroma neposredno sporazumno odločajo o skupnih zadevah, ki izvirajo iz združevanja dela in sredstev zaradi skupnega ustvarjanja dohodka.«

Doda se nov, drugi odstavek, ki se glasi:

»Medsebojna razmerja pri skupnem ustvarjanju dohodka se uredijo s samoupravnim sporazumom.«

14. člen

Členi 65 do 91 se nadomestijo s 65., 66., 67. in 68. členom, ki se glasijo:

65. člen

Skupaj ustvarjeni dohodek se ustvari kot skupni prihodek ali kot skupni dohodek.

S skupnim prihodkom so mišljeni prihodki, ki so rezultat skupnega dela delavcev v dveh ali več temeljnih organizacijah ali rezultat njihovega trajnejšega sodelovanja.

S skupnim dohodkom je mišljen dohodek, ki ga skupaj ustvarita temeljna organizacija, ki vlaga ali kako drugače združuje sredstva za skupno poslovanje ob skupnem riziku, in temeljna organizacija, ki pri svojem poslovanju ta sredstva uporablja.

66. člen

Temeljne organizacije, ki ustvarjajo skupni prihodek oziroma skupni dohodek, imajo pravico do udeležbe pri tem prihodku oziroma dohodku na podlagi prispevka, ki so ga dali delavci s svojim živim delom ter z upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi k ustvarjanju tega prihodka oziroma dohodka, in sicer po osnovah in merilih, ki jih določijo s samoupravnim sporazumom.

Osnove in merila, po katerih se razporeja skupni prihodek oziroma dohodek, morajo biti določeni tako, da zagotavljajo pogoje za povečanje produktivnosti dela, za smotrnejšo in učinkovitejšo uporabo družbenih sredstev pri delu in skupnem poslovanju ob skupnem riziku ter za zmanjšanje materialnih in drugih poslovnih stroškov temeljnih organizacij, ki ustvarjajo ta prihodek oziroma dohodek.

Temeljne organizacije, ki ustvarjajo skupni prihodek oziroma skupni dohodek, morajo določiti skupne standarde materialnih in drugih poslovnih stroškov, merila za določanje amortizacijskih stopenj, delovne normative in druge elemente skupnega poslovanja ob skupnem riziku.

Skupni prihodek oziroma skupni dohodek se v celoti razporeja med temeljne organizacije, ki so ustvarile ta prihodek oziroma dohodek. v

67. člen

Temeljne organizacije, ki so vložile ali kako drugače zdru- žile sredstva zaradi ustvarjanja skupnega dohodka, imajo pravico, da se jim ta sredstva vrnejo oziroma da se jim vrne vrednost teh sredstev v revaloriziranem znesku, do^čenim s samoupravnim sporazumom v skladu z zakonom.

Vrednost sredstev iz prvega odstavka tega člena se vrne iz ustvarjenega skupnega dohodka, če s samoupravnim sporazumom ni določeno, da se vrne iz poslovnih sredstev temeljne organizacije, ki ta sredstva uporablja pri skupnem poslovanju ob skupnem riziku.

68. člen

S samoupravnim sporazumom, ki ureja medsebojna razmerja pri ustvarjanju skupnega prihodka oziroma skupnega dohodka, ni mogoče določiti materialnih in drugih medsebojnih razmerij, ki postavljajo katerokoli izmed temeljnih organizacij v teh razmerjih v neenakopraven položaj glede na druge temeljne organizacije na trgu, kot tudi glede enakopravnosti pri odločanju o njihovem razvoju.«

15. člen

95., 96. in 97. člen se nadomestijo z 95. členom, ki se glasi:

»95. člen

Delavci v delovni skupnosti v organizaciji združenega dela pridobivajo dohodek delovne skupnosti iz celotnega prihodka, ki ga ustvari delovna skupnost v odvisnosti od prispevka, ki so ga dali s svojim delom in rezultati dela k ustvarjanju dohodka temeljnih organizacij, za katere opravljajo dela skupnega pomena, v skladu s samoupravnim sporazumom in zveznim zakonom.

Delavci v delovni skupnosti v drugi samoupravni organizaciji in skupnosti, družbenopolitični in družbeni organizaciji oziroma organu družbenopolitične skupnosti pridobivjao dohodek delovne skupnosti iz celotnega prihodka oziroma neposredno pridobivajo dohodek delovne skupnosti, ki ga ustvarijo s svobodno menjavo dela z delavci oziroma drugimi ljudmi v organizacijah ali skupnostih oziroma z organom družbenopolitične skupnosti, za katere opravljajo dela skupnega pomena, v odvisnosti od prispevka, ki so ga dali k uresničevanju planov in programov teh organizacij in skupnosti alf organov, v skladu s samoupravnim sporazumom oziroma pogodbo in zakonom.«

16. člen

»Delovna sredstva, s katerimi delajo delavci v delovni skupnosti iz 379. in 403. člena tega zakona in ki jih delovna skupnost pridobi s svojim poslovanjem iz ustvarjenega dohodka ali na drugi podlagi, so delovna sredstva, ki jih upravljajo delavci v delovni skupnosti.«

17. člen

Črta se naslov 4. pododdelka - Pridobivanje dohodka na drugih podlagah ter 99. člen.

18. člen 104.člen se spremeni, tako da se glasi:

»Celotni prihodek temeljne organizacije sestavljajo prihodki, ustvarjeni na podlagi 60. člena tega zakona.

Ko se iz celotnega prihodka temeljne organizacije nadomestijo materialni stroški, drugi poslovni stroški in amortizacijski stroški, določeni v skladu z zveznim zakonom, se dobi dohodek temeljne organizacije.

Prihodki, ki jih temeljna organizacija ustvari za določene

2 poročevalec

(3)

namene, določene v skladu z zakonom, se vnesejo v ustrezne sklade temeljne organizacije.«

19. člen 105. člen se spremeni, tako da se glasi:

»Delavci v temeljni organizaciji odločajo o materialnih stro- ških, drugih poslovnih stroških in amortizacijskih stroških, ki se nadomeščajo iz celotnega prihodka temeljne organizacije.

Ko odločajo o materialnih stroških in drugih poslovnih stroških, uporabljajo delavci v temeljni organizaciji tehnične normative za določitev višine teh stroškov, določene v temeljni organizaciji, če pa takih tehničnih normativov ni - določajo višino teh stroškov.

Ko odločajo o amortizacijskih stroških uporabljajo delavci v temeljni organizaciji stopnje za obračun amortizacije, dolo- čene v skladu z zveznim zakonom, če pa se ti stroški določijo nad predpisanimi stopnjami, uporabljajo kriterije za določa- nje teh stroškov, določene v temeljni organizaciji.«

20. člen Črtajo se 106., 107., 108. in 109. člen.

21. člen

110. in 111. člen se nadomestita s 110. členom, ki se glasi:

»110. člen

Dohodek temeljne organizacije se razporeja za potrebe iz prvega odstavka 51. člena tega zakona.

Potrebe iz drugega odstavka 53. člena tega zakona, za katere se razporeja dohodek temeljne organizacije, se dolo- čajo na podlagi zveznega zakona.«

22. člen

V prvem odstavku 114. člena se za besedami: »za skupno porabo« dodajo vejica in besede: »razen dela za osebne dohodke iz živega dela in dela za skupno porabo, ki se zagotavlja iz dela osebnega dohodka iz živega dela v skladu z zveznim zakonom«.

Doda se nov, drugi odstavek, ki se glasi:

»Čisti dohodek temeljne organizacije se lahko uporabi tudi za kritje izgub druge temeljne organizacije v skladu s samoupravnim sporazumom in zveznim zakonom.«

23. člen 115. člen se premeni, tako da se glasi:

»Delavci v temeljni organizaciji sprejmejo samoupravni splošni akt, ki določa osnove in merila, po katerih se razporeja čisti dohodek temeljne organizacije v skladu s skupnimi osnovami in merili, določenimi s samoupravnim sporazumom, ki ne smejo biti v nasprotju s skupnimi osnovami in merili, določenimi z družbenim dogovorom, ki ga je temeljna organizacija sklenila oziroma k njemu pristopila«.

24. člen

Črtajo se prvi in drugi odstavek 116. člena ter 117., 118. in 119. člen.

25. člen

122., 123. in 124. člen se nadomestijo z novima, 122. in 123.

členom, ki se glasita:

»122. člen

Delavci v temeljni organizaciji razporejajo del čistega dohodka temeljne organizacije za osebne dohodke in za skupno porabo sorazmerno prispevku, ki so ga dali k ustvarjanju dohodka temeljne organizacije s svojim živim delom ter z upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi, pri tem pa izhajajo iz medsebojne odvisnosti osebnih dohodkov na delavca in akumulacije v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi v skladu s skupnimi osnovami in merili, določe- nimi z družbenim dogovorom, ki ga je temeljna organizacija sklenila oziroma k njemu pristopila.

123. člen

Sredstva za skupno porabo, ki se izločajo iz čistega dohodka temeljne organizacije, se uporabljajo za neposredno porabo in za investicijska vlaganja v objekte in opremo skupne porabe, s katerimi se zadovoljujejo stanovanjske potrebe, prehrana, počitek, rekreacija, kulturne in druge potrebe skupne porabe, ter sp lahko za te namene združujejo.

Sredstva iz prvega odstavka tega člena se lahko začasno uporabljajo tudi kot obratna sredstva temeljne organizacije, dokler ne nastane potreba, da se uporabljajo za namene iz prvega odstavka tega člena.«

»Delavcu v temeljni organizaciji gre osebni dohodek iz živega dela ter iz minulega dela, namenjen za zadovoljevanje njegovih osebnih potreb ter za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, ki se krijejo iz njegovega osebnega dohodka (bruto osebni dohodek).

Delavec v temeljni organizaciji zadovoljuje iz bruto osebnega dohodka določene skupne in splošne družbene potrebe ter določene potrebe skupne porabe v skladu s samoupravnim sporazumom in zakonom «

27. člen

V prvem odstavku 126. člena se za besedami: »celotnega družbenega dela« dodajo besede: »po skupnih osnovah in merilih, določenih z družbenim dogovorom, ki ga je temeljna organizacija sklenila oziroma k njemu pristopila «

28. člen Črta se drugi odstavek 127. člena.

V tretjem odstavku se besede: »v primeru iz drugega odstavka« nadomestijo z besedami: »Če delavci v temeljni organizaciji združenega dela ne določijo osnov in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke«.

»Samoupravni splošni akt, ki določa osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke, se sprejme v skladu s skupnimi osnovami in merili, določenimi s samoupravnim sporazumom, ki ne smejo biti v nasprotju s skupnimi osnovami in merili, določenimi v družbenem dogovoru, ki ga je temeljna organizacija sklenila oziroma k njemu pristopila.«

30. člen

Prvi odstavek 129. člena se spremeni, tako da se glasi:

»Sredstva za osebne dohodke se razporejajo tudi za nado- mestilo osebnega dohodka delavca v primerih, ki jih določata samoupravni splošni akt in zakon.«

Črtajo se drugi, tretji in četrti odstavek.

»Delavec, ki z inovacijo, racionalizacijo ali drugo obliko ustvarjalnosti pri delu z družbenimi sredstvi prispeva k razvoju in povečanju produktivnosti dela, vštevši tudi ustvarjanje pogojev za uvajanje znanstvenih oziroma tehničnih dosežkov, in na tej podlagi k povečanju dohodka temeljne organizacije, ima pravico do posebnega denarnega nadomestila za vsako . teh oblik posebej v skladu s prispevkom, ki ga je dal k povečanju dohodka temeljne organizacije, pod pogojem, da se rezultat te ustvarjalnosti uporablja pri delu z družbenim splošnim aktom in zakonom «

32. člen

V 131. členu se doda nov, četrti odstavek, ki se glasi:

»Če se sredstva za kritje zajamčenih osebnih dohodkov ne morejo zagotoviti iz dohodka temeljne organizacije, se zagotovijo iz rezervnega sklada temeljne organizacije, iz sredstev skupnega rezervnega sklada v delovni organizaciji, sestavljeni organizaciji združenega dela ali drugi organizaciji zdru- ženega dela, v katere sestavi je temeljna organizacija oziroma

poročevalec 3

(4)

v katero je združena, v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi, sredstva za kritje z zakonom predpisanega zajamče- nega osebnega dohodka - pa tudi iz skupnega rezervnega sklada, oblikovanega na podlagi zakona, iz drugih virov dolo- čenih z zakonom.«

33. člen Črtata se 132. in 133. člen.

34. člen

V prvem odstavku 134. člena se za besedama: »osebni dohodek« dodajo besede: »iz živega dela«.

Drugi odstavek se črta.

Tretji odstavek postane drugi odstavek.

»Členi 104 do 137 tega zakona se uporabljajo smiselno tudi za delovne skupnosti, če zakon ne določa drugače.«

37. člen

Prvi odstavek 140. člena se nadomesti z dvema novima odstavkoma, ki se glasita:

»Kazalci, s katerimi se obvezno izkazujejo rezultati dela delavcev in poslovanja temeljne organizacije, so:

1) dohodek na delavca;

2) dohodek o primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi;

3) bruto osebni dohodek na delavca;

4) akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi.

Kazalec iz 4. točke prvega odstavka se izračunava v skladu z družbenim dogovorom.«

Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

38. člen Črtajo se 141., 142., 144. in 145. člen.

»Delavci v temeljni organizaciji razpolagajo z družbenimi sredstvi, ki jih uporabljajo, prek žiro računa in drugih računov delovne organizacije, v katere sestavi je temeljna organizacija, če v samoupravnem sporazumu o združitvi ni določeno, da razpolagajo s temi sredstvi prek žiro računa oziroma drugega računa temeljne organizacije.«

40. člen

V prvem odstavku 147. člena se besede: »v skladu z zakonom« nadomestijo z besedami: »v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi in zveznim zakonom.«

Drugi in tretji odstavek se črtata.

41. a člen 150. člen se spremeni, tako da se glasi:

»Pred ugotovitvijo periodičnega obračuna oziroma zaklju- čnega računa delavci v temeljni organizaciji obravnavajo in ocenjujejo rezultate svojega dela in poslovanja temeljne organizacije na podlagi poročila, ki ga predloži poslovodni organ temeljne organizacije.

Če individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa ne predloži poročila iz prvega odstavka tega člena, stori hujšo kršitev delovne dolžnosti.«

42. člen

V prvem odstavku 151. člena se črtata besedi: »informacije in«, besede: »po izteku trimesečja, delavci z osebnim izjavlja- njem odločijo« pa se nadomestijo z besedami: »po izteku

dobe, za katero se ugotavlja periodični obračun, delavski svet temeljne organizacije odloči«.

V drugem odstavku se črtata besedi: »informacije in«.

Četrti odstavek se črta.

42. a člen

»151. a člen

Po ugotovitvi zaključnega računa temeljnih organizacij predloži poslovodni organ delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela poročilo o rezultatih dela in poslovanja delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi.

Če individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela ne predloži poročila iz prvega odstavka tega člena, stori hujšo kršitev delovne dolžnosti.«

43. člen

Črtajo se 152., 154., 155., 156., 158. in 159. člen.

44. člen

Za prvim odstavkom 168. člena se doda nov, drugi odstavek. ki se glasi:

»Delavci v temeljni organizaciji lahko določijo največ dve stopnji strokovne izobrazbe za opravljanje določenih del oziroma delovnih nalog.«

Dosedanji drugi, tretji in četrti odstaveK postanejo tretji, četrti in peti odstavek.

45. člen

Drugi ostavek 172. člena se nadomesti z dvema novima odstavkoma, ki se glasita:

»Delavski svet oziroma komisija mora izbrati kandidata, ki izpolnjuje pogoje, objavljene v razpisu oziroma oglasu.

Če sta za opravljanje določenih del oziroma delovnih nalog določeni dve stopnji strokovne izobrazbe, ima pri izbiri pred- nost kandidat z višjo stopnjo strokovne izobrazbe, če izpolnjuje tudi druge pogoje.«

46. člen

»174. a člen

S samoupravnim splošnim aktom, ki ureja delovno razmerje, se lahko določijo dela oziroma delovne naloge, za katera se med poskusnim delom, ki ne sme trajati več kot šest mesecev, preverjajo strokovne in druge delovne sposobnosti delavca po sklenitvi delovnega razmerja.

Strokovne in druge delovne sposobnosti delavca iz prvega odstavka tega člena se preverjajo v skladu s samoupravnim splošnim aktpm, ki ureja delovno razmerje.«

47. člen

».175. a člen

Delavci v temeljni organizaciji morajo v skladu z merili, določenimi v samoupravnem splošnem aktu in zakonu, skle- niti delovno razmerje s pripravniki.

Temeljna organizacija, ki zaradi specifičnosti delovnega procesa in drugih objektivnih razlogov ne potrebuje priprav- nikov, vplačuje v skladu s samoupravnim sporazumom in zakonom ustrezna sredstva za odpiranje novih delovnih mest«

48. člen

V drugem odstavku 177. člena se črtajo besede: »in z zakonom.«

V četrtem odstavku se črtata besedi: »primere in«.

4 poročevalec

(5)

Za četrtim odstavkom se doda nov, peti odstavek, ki se glasi:

»Delavec je lahko začasno, vendar najdlje šest mesecev, razporejen:

- iz ene temeljne organizacije v drugo temeljno organizacijo v sestavi iste delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela pod pogoji, ki jih določa samoupravni splošni akt;

— iz ene temeljne organizacije v drugo temeljno organizacijo v sestavi različnih delovnih organizacij oziroma sestavlje- nih organizacij združenega dela na podlagi sporazumno spre- jetega sklepa organov upravljanja teh organizacij združenega dela.«

Dosedanji peti, šesti, sedmi in osmi odstavek postanejo šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek.

V šestem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se besede:

»iz četrtega in petega« nadomestijo z besedami: »iz četrtega, petega in šestega odstavka«.

V sedmem odstavku, ki postane osmi odstavek, se besede:

»četrtega in petega odstavka« nadomestijo z besedami: »četr- tega, petega in šestega odstavka«.

49. člen

»181. a člen

Poslovni organ oziroma določen delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi lahko v primerih, pod pogoji in na način, ki jih določata samoupravni splošni akt in zakon, odloči o začasni razporeditvi delavca k drugim delom oziroma delovnim nalogam, o delu, daljšem od polnega delovnega časa, o dovolitvi odsotnosti z dela, o začasni odstranitvi delavca z dela ter da mnenje o prispevku delavca k delu.«

50. člen

Za prvim odstavkom 184. člena se dodasta nova, drugi in tretji odstavek, ki se glasita:

»V določenih dejavnostih in v določenih primerih se sme pod pogoji, določenimi z zakonom, vpeljati delovni čas, ki je krajši od 42 ur na teden, vendar ne krajši od 36 ur.

Delovni čas delavcev v temeljni organizaciji, ki delajo pri izjemno težkih delih ali pri delih, ki se opravljajo v neugodnih razmerah, oziroma, ki delajo v treh ali štirih izmenah, traja v skladu z zakonom najmanj 36 ur.«

Dosedanji drugi odstavek postane četrti odstavek.

Dosedanji tretji odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni, tako da se glasi:

»Če to terja narava del oziroma delovnih nalog ali organizacija dela, se lahko delovni čas razporedi tako, da znaša v določenem obdobju med letom več kot sedem ur na dan, v ostalem obdobju leta pa manj kot sedem ur na dan; pri tem skupen delovni čas ne sme biti v povprečju daljši kot 42 ur na teden.«

Dosedanji četrti in peti odstavek postaneta šesti in sedmi odstavek.

Dosedanji peti odstavek, ki postane osmi odstavek, se spremeni, tako da se glasi:

»Delovni teden traja najmanj pet delovnih dni, razen kadar se delovni čas prerazporedi (peti odstavek), kadar se delo organizira v več izmenah in kadar je s sklepom pristojnega organa upravljanja v skladu s samoupravnim splošnim aktom določena drugačna razporeditev delovnega časa v okviru tedna, meseca ali kakšnega drugega obdobja oziroma v okviru celotnega letnega sklada delovnega časa.«

Dosedanji sedmi in osmi odstavek postaneta deveti in deseti odstavek.

Dosedanji deveti odstavek, ki postane enajsti odstavek, se spremeni, tako da se glasi:

»Delavci lahko sklenejo delovno razmerje s krajšim delovnim časom od predpisanega polnega delovnega časa pod

• pogoji in na način, ki jih določa zakon.«

Za novim enajstim odstavkom se doda nov, dvanajsti odstavek, ki se glasi:

»Delavec, ki je sklenil delovno razmerje za dela oziroma delovne naloge, za katera je predviden delovni čas najmanj s polovico polnega delovnega časa, ima pravice in obveznosti delavca, ki dela s polnim delovnim časom, in jih uresničuje

v obsegu, ki je odvisen od dolžine delovnega časa, prispevka pri delu in rezultatov dela v skladu z osnovami in merili, določenimi s samoupravnim splošnim aktom «

51. člen

Drugi odstavek 187. člena se spremeni, tako da se glasi:

»Delavec v delovnem razmerju, ki v eni temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti doseže pri delih in nalogah, ki jih opravlja, poln delovni čas, ne more delati tudi v drugi temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti, razen v primerih, pod pogoji in na način, ki jih določa zakon, vendar največ do tretjine polnega delovnega časa.«

52. člen

V drugem odstavku 194. člena se za besedami: »ali varstvo družbenih sredstev« dodajo podpičje in besede: »uporaba družbenih sredstev v nasprotju z njihovim namenom in dru- gačna nezakonita uporaba družbenih sredstev, družbeno in ekonomsko neracionalna in nesmotrna uporaba družbenih sredstev; če pooblaščeni delavec ne sproži postopka za ugotavljanje kršitve delovne dolžnosti;«

53. člen

V tretji alinei prvega odstavka 195. člena, ki postane četrta alinea, se črtajo besede: »v skladu z zakonom.«

Četrta alinea postane tretja alinea.

»Ukrep denarne kazni se sme izreči delavcu v višini do 15 odstotkov povprečnega osebnega dohodka, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih, in sme trajati do šest mesecev.

Ukrep razporeditve k drugim delom oziroma delovnim nalogam se lahko izreče delavcu za tri do dvanajst mesecev.«

»Ukrep prenehanja delovnega razmerja se izreče zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, ki jo kdo stori s tem, da neopravičeno izostane z dela zaporedoma najmanj tri delovne dni oziroma s prekinitvijo najmanj pet delovnih dni v 12 mesecih.

Disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja se izreče za določene hujše kršitve delovnih obveznosti:

- za neizpolnjevanje delovnih obveznosti;

- za nezakonito razpolaganje z družbenimi sredstvi;

- za opustitev dejanj, ki jih je dolžan storiti poslovodni organ ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v okviru svojih pooblastil;

- če delavec zaporedoma tri mesece med letom neopravi- čeno ne dosega rezultatov dela;

- za kršitev določb predpisa oziroma Samoupravnega splošnega akta o varstvu pred požari, eksplozijami, elemen- tarnimi nesrečami in škodljivim delovanjem strupenih in drugih nevarnih snovi;

- za kršitev določb samoupravnega splošnega akta o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti;

- za opustitev določenih ukrepov za varstvo delavcev pri delu;

- za zlorabo položaja in prekoračitev danega pooblastila;

- za izdajanje poslovne, uradne ali druge z zakonom ali samoupravnim splošnim aktom določene tajnosti;

- za izostanek z dela zaradi zlorabe pravice do bolezen- skega dopusta;

- za opustitev ukrepov za varstvo in zboljševanje človeko- vega okolja.

Disciplinski ukrep iz drugega odstavka tega člena se izreče, če je namenoma ali iz malomarnosti s storitvijo ali z opusti- tvijo dejanj povzročena ali bi lahko bila povzročena večja škoda, ogrožena ali bi utegnila biti ogrožena življenje in zdravje delavcev ali drugih delovnih ljudi, bistveno oviran delovni proces v temeljni organizaciji ali kako drugače bistveno oteženo poslovanje temeljne organizacije.

V samoupravnem splošnem aktu temeljne organizacije se natančneje določijo okoliščine iz tretjega odstavka tega člena.

poročevalec 5

(6)

Ukrep prenehanja delovnega razmerja se izreče tudi za druge hujše kršitve delovnih obveznosti, ki jih določa zakon «

56. člen

V prvem odstavku 198. člena se besedi: »delovne kazni«

nadomestita z besedami: »razporeditve k drugim delom oziroma delovnim dolžnostim za določen čas v skladu z zakonom«, za besedama: »delovnega razmerja« pa se dodajo vejica in besede: »razen iz 197: člena tega zakona«.

57. člen

Za drugim odstavkom 199. člena se doda nov, tretji odstavek, ki se glasi:

»Za del organizacije združenega dela, ki je izven sedeža temeljne organizacije oziroma delovne organizacije (delovne enote, delovne skupine in druge oblike opravljanja dela), se lahko ustanovi poseben svet disciplinske komisije oziroma skupne disciplinske komisije za odločanje o odgovornosti zaradi kršitve delovnih obveznosti delavcev v tem delu organizacije združenega dela, ki jih določa samoupravni splošni akt«

Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

58. člen

V prvem odstavku 200. člena se črtata besedi: »vštevši predsednika«.

V drugem odstavku se besede: »Predsednika in druge člane« nadomestijo z besedo »Člane«.

Tretji odstavek se črta.

Četrti odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni, tako da se glasi:

»Disciplinska komisija lahko dela v polni sestavi ali v svetu, ki ne sme imeti manj kot tri člane. Predsednik disciplinske komisije lahko določi, kateri član sveta disciplinske komisije oziroma skupne disciplinske komisije vodi delo sveta «

59. člen

V prvem odstavku 201. člena se besedi: »Predsednik in člani« nadomestita z besedo »Člani«, besedi: »in tretjega« pa črtata.

Drugi odstavek se spremeni, tako da se glasi:

»V skupni disciplinski komisiji mora biti vsaka temeljna organizacija zastopana vsaj z enim članom komisije «

60. člen

V prvem odstavku 202. člena se črtata besedi: »ali sindi- kata.«

Za prvim odstavkom se dodasta nova, drugi in tretji odstavek, ki se glasita:

»Postopek, v katerem ugotavlja disciplinsko odgovornost delavca poseben svet disciplinske komisije oziroma skupne disciplinske komisije (tretji odstavek 199. člena), se lahko začne tudi na zahtevo delavca, ki vodi del organizacije zdru- ženega dela.

Pristojni organ temeljne organizacije začne postopek za razrešitev delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi iz drugega odstavka tega člena, individualnega poslovodnega organa, predsednika kolegijskega poslovodnega organa, če v predpisanem roku ne vloži zahteve za začetek disciplinskega postopka za ugotavljanje odgovornosti delavca, ki je storil hujšo kršitev delovne obveznosti.«

61. člen

V petem odstavku 204. člena se besede: »ki ne sme biti krajši od osmih dni« nadomestijo z besedama: »osmih dni«.

Za petim odstavkom se doda nov, šesti odstavek, ki se glasi:

»Ugovor delavca zadrži izvršitev odločbe.«

Dosedanji sedmi odstavek postane osmi odstavek.

V osmem in devetem odstavku, ki postaneta deveti in deseti odstavek, se številka »30«, nadomesti s številko »15«.

62. člen

»204. a člen

Začetek disciplinskega postopka zastara po šestih mesecih od dneva, ko se ja zvedelo za storjeno kršitev delovne obveznosti, oziroma po izteku leta od dneva, ko je bila kršitev storjena.

Ko ima kršitev delovne obveznosti znake kaznivega dejanja, zastari začetek disciplinskega postopka po izteku leta od dneva, ko se je zvedelo za storjeno kršitev.

V roke iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne računa čas, dokler traja postopek pred sodiščem združenega dela, začet zaradi uresničitve odločbe, s katero je bil izrečen disciplinski ukrep «

63. člen

V prvem odstavku 206. člena se črtajo besede: »če je škoda vplivala na delovni proces in izpolnjevanje obveznosti drugih delavcev«.

64. člen

Uvodni stavek drugega odstavka 211. člena se črta.

1. točka drugega odstavka postane 4. točka, 2. točka drugega odstavka pa se črta.

Za 4 točko se dodasta dve novi točki, ki se glasita:

»5. če je sklenil delovno razmerje v nasprotju z zakonom oziroma samoupravnim splošnim aktom;

6. če na poskusnem delu ne doseže ustreznih rezultatov dela.«

Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta drugi in tretji odstavek.

»Če se ugotovi, da delavčevo delo ni več potrebno zaradi ekonomskih težav, v katere je zašla temeljna organizacija zaradi neodgovornega odnosa posameznih delavcev do dela, sprejme delavski svet sklep, da delavcem, ki so s svojim neodgovornim odnosom povzročili tak položaj temeljne organizacije, preneha delovno razmerje v skladu s samoupravnim splošnim aktom.

Pogoji in postopek za ugotavljanje odgovornosti delavcev iz prvega odstavka tega člena se določijo v samoupravnem splošnem aktu.«

66. člen

V prvem odstavku 215. člena se besedi: »lahko preneha«

nadomestita z besedo »preneha«.

Drugi in tretji odstavek se nadomestita z novim, drugim odstavkom, ki se glasi:

»O prenehanju delovnega razmerja iz prvega odstavka tega člena odloči delavski svet na podlagi Ugotovitve komisije, ki jo imenuje izmed delavcev, ki morajo imeti najmanj isto stopnjo strokovne izobrazbe kot delavec, katerega sposobnost se ugotavlja.«

67. člen

3. točka prvega odstavka 216. člena se spremeni, tako da se glasi:

»3. ko dopolni 40 let zavarovalne dobe (delavec) oziroma 35 let zavarovalne dobe (delavka) ali ko dopolni 65 let starosti (delavec) oziroma 60 let starosti (delavka) in najmanj 15 let zavarovalne dobe.«

Za prvim odstavkom se dodasta nova, drugi in tretji odstavek, ki se glasita:

»Ne glede na 3. točko prvega odstavka tega člena lahko ostane delavka na podlagi pisne zahteve v delovnem razmerju, dokler ne dopolni 40 let zavarovalne dobe ali ne dopolni 65 let starosti in najmanj 15 let zavarovalne dobe.

Ne glede na 3. točko prvega odstavka tega člena lahko preneha delavcu delovno razmerje tudi preden izpolni pogoje za osebno pokojnino oziroma lahko ostane delavec v delovnem razmerju tudi po izpolnitvi pogojev za osebno pokojnino v primerih in pod pogoji, ki jih določa zvezni zakon.«

Za dosedanjim drugim odstavkom, ki postane četrti odstavek, se doda nov, peti odstavek, ki se glasi:

»Ne glede na četrti odstavek tega čiena se pripravniku, ki je

6 poročevalec

(7)

sklenil delovno razmerje za določen čas, pripravniška doba podaljša za toliko, kolikor je potrebno, da izpolni celotno pripravniško dobo, določeno s samoupravnim splošnim aktom oziroma zakonom, če je bil opravičeno odsoten (porodniški dopust, bolezenski dopust več kot 60 dni).«

68. člen

V prvem odstavku 221. člena se številka »30« nadomesti s številko »15«.

V drugem odstavku se za besedami: »določa osebni dohodek« dodajo besede: »in začasno razporeja delavec«.

69. člen

V prvem odstavku 224. člena se za besedama: »v nadaljnjih številkah »30« nadomesti s številko »15«.

V drugem odstavku se črtajo besede: »razen če uveljavlja denarno terjatev«.

70. člen

230. a člen

Delavci v združenem delu imajo pravico in obveznost, da pri uporabi upravljanju in razpolaganju z družbenimi sredstvi ustvarjajo materialne in druge pogoje za trajno zboljševanje in razvoj inovacijskega, racionalizatorskega in drugega ustvarjalnega dela ter za uporabo dosežkov tega dela v proizvodnji in pri drugem družbenem delu.

Delavci v združenem delu imajo pravico in obveznost, da pri delu z družbenimi sredstvi uporabljajo sodobne znanstvene in strokovne dosežke doma in v tujini ter da ustvarjajo materialne in druge pogoje za trajno zboljševanje znanstvenorazi- skovalnega dela.«

71. člen

»231. a člen

Delavci v temeljni organizaciji lahko dajo družbena sredstva v začasno uporabo pod pogoji in na način, ki jih določa samoupravni splošni akt.

Za sredstva iz prvega odstavka tega člena ima temeljna organizacija pravico do povračila.

Osnovna in obratna sredstva izven uporabe morajo delavci v temeljni organizaciji prodati, dati v začasno uporabo oziroma zakup družbeni pravni osebi oziroma občanu v skladu z zveznim zakonom.

Sredstva, ustvarjena po prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena, se lahko uporabljajo samo za zboljševanje in razširitev materialne osnove dela.«

73. člen

Za prvim odstavkom 244. člena se doda nov, drugi odstavek, ki se glasi:

»Pravico razpolaganja z družbenimi sredstvi iz prvega odstavka tega člena uveljavlja temeljna organizacija prek delovne organizacije, v katere sestavi je, če samoupravni sporazum ne določa drugače.«

V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besede: »ima tudi delovna« nadomestijo z besedami: »uveljavlja tudi sestavljena«.

Dosedanji tretji odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni, tako da se glasi:

»Pravico razpolaganja z družbenimi sredstvi, ki jo ima delovna skupnost, uveljavlja delovna organizacija oziroma sestavljena organizacija združenega dela ali poslovna skupnost, v katere sestavi je delovna skupnost, na način in v okviru pooblastil, določenih s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, če ta samoupravni sporazum ne določa, da to pravico neposredno uveljavlja delovna skupnost«.

74. člen

V prvem odstavku 246. člena se za besedo: »osebi« dodajo vejica in besede: »o dajanju v zakup družbenega sredstva«.

75. člen

Prvi odstavek 254. člena se spremeni, tako da se glasi:

»Za obveznosti delovne organizacije so odgovorne temeljne organizacije v njeni sestavi s sredstvi, s katerimi razpolagajo solidarno neomejeno, če ni s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo določeno, da so odgovorne solidarno omejeno.«

76. člen

V 264. členu se doda nov, peti odstavek, ki se glasi:

»V primeru omejene odgovornosti je solidarni oziroma sub- sidiarni dolžnik odgovoren do dogovorjene višine oziroma odstotka za vsako obveznost glavnega dolžnika.«

Dosedanji peti in šesti odstavek postaneta šesti in sedmi odstavek.

77. člen

V prvem odstavku 272. člena in v prvem odstavku 273. člena se pred besedami: »po družbenem pravobranilcu« dodasta besedi: »neposredno ali«.

78. člen

V VII. poglavju Povezovanje samsotojnega osebnega dela v sistem samoupravnega združenega dela se dodajo nov 1.

oddelek in členi od 274. a do 274. I, ki se glasijo:

»1. oddelek SKUPNE DOLOČBE

274. a člen

Za zadovoljevanje svojih potreb in uresničevanje svojih interesov pri proizvodnji, menjavi in porabi in za razvijanje socialističnih samoupravnih odnosov prostovoljno združujejo delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo poklicno dejavnost ter drugi delovni ljudje in občani (v nadaljnjem besedilu: delovni ljudje in občani) svoje delo in svoja delovna sredstva oziroma druga sredstva ali samo svoje delo oziroma samo svoja delovna sredstva oziroma druga sredstva v zadruge, organizacije kooperantov in druge oblike združe- vanja.

Delovni ljudje in občani svobodno odločajo o vrsti, obsegu in trajanju združevanja svojega dela in syojih sredstev v zadruge, organizacije kooperantov in druge oblike združe- vanja.

S samoupravnim sporazumom o združitvi v zadrugo, organizacijo kooperantov oziroma drugo obliko združevanja urejajo delovni ljudje in občani v skladu z zakonom svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.

Delovni človek in občan, ki je združil delovna sredstva oziroma druga sredstva v zadrugo, organizacijo kooperantov oziroma drugo obliko združevanja, obdrži lastninsko pravico na teh sredstvih, če teh sredstev s samoupravnim sporazumom iz tretjega odstavka tega člena ali s posebno pogodbo ne prenese v družbeno lastnino.

274. b člen

Zadruga je samostojna samoupravna organizacija zadruž- nikov, ki so združili svoje delo, delovna sredstva oziroma druga sredstva v zadrugo.

V zadrugi se lahko v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v zadrugo in z zakonom organizirajo: temeljna zadružna organizacija zadružnikov, temeljna organizacija združenega dela delavcev, ki delajo v zadrugi, in delovna skupnost delavcev, ki opravljajo v zadrugi administrativno- strokovna, pomožna in njim podobna dela, skupnega pomena za zadrugo.

274. c člen

Zadruga se lahko ustanovi za opravljanje kmetijske dejavnosti, dejavnosti predelave kmetijskih pridelkov, dejavnosti

poročevalec 7

(8)

ribištva, proizvodne in storitvene obrtne dejavnosti, dejavnosti prometa blaga in storitev, gostinske dejavnosti, turistične dejavnosti, dejavnosti za zadovoljevanje stanovanjskih potreb, hranilno-kreditnih poslov, dejavnosti intelektualnih storitev ter drugih dejavnosti, razen dejavnosti, za katere je z zakonom določeno, da se za njihovo opravljanje ne more ustanoviti zadruga.

Zadruga se lahko ustanovi za opravljanje ene ali več dejavnosti iz prvega odstavka tega člena.

Za ustanovitev in poslovanje zadruge se uporabljajo tudi določbe 378. a člena tega zakona.

274. d člen

Zadruga se ustanovi s sklenitvijo samoupravnega spora- zuma o združitvi v zadrugo pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.

Sredstva za ustanovitev in za delo zadruge zagotovijo zadružniki z ustanoviteljsko vlogo in drugimi lastnimi sredstvi, ki jih lahko naknadno združijo v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v zadrugo.

Dodatna sredstva za ustanovitev in za delo zadruge lahko zagotovijo zadružniki:

- pod pogoji, ki veljajo za združevanje družbenih sredstev, na podlagi kreditov ali vlaganja sredstev, na katerih ima razpolagalno pravico druga zadruga, organizacija združe- nega dela ali druga samoupravna organizacija in skupnost oziroma družbenopolitična skupnost;

- z zbiranjem sredstev, na katerih imajo razpolagalno pravico drugi delovni ljudje in občani.

274. e člen

Dohodek zadruge, ki se ukvarja s proizvodnjo blaga in opravljanjem storitev oziroma ki opravlja dejavnost intelektualnih storitev, pridobivajo zadružniki iz celotnega prihodka, ki ga ustvari zadruga s prodajo proizvodov in opravljanjem storitev, udeležbo pri skupnem prihodku oziroma dohodku in iz drugih naslovov, določenih z zakonom.

Stanovanjske, hranilno-kreditne, potrošniške in druge zadruge, ki se ne ustanavljajo za pridobivanje dohodka za svoje člane, opravljajo svojo dejavnost po načelih vzajemnosti in solidarnosti.

Celotni prihodek in dohodek ugotavljajo in razporejajo zadruge iz prvega in drugega odstavka tega člena v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v zadrugo in zveznim zakonom.

274. f člen

Zadružnikom pripada del čistega dohodka zadruge, ki se ukvarja s proizvodnjo blaga in opravljanjem storitev, v soraz- merju s prispevkom, ki so ga dali s svojim delom in z združe- nimi sredstvi oziroma s sodelovanjem k ustvarjanju njenega dohodka.

Po izločitvi dela tega dohodka, ki pripada zadružnikom po prvem odstavku tega člena, se čisti dohodek vnese kot druž- bena lastnina v zadružne sklade.

Sredstva zadružnih skladov ter druga družbena sredstva v zadrugi se uporabljajo v skladu z zakonom, zlasti pa za ustvarjanje čim ugodnejših pogojev za delo zadružnikov in uresničevanje drugih skupnih potreb in interesov, s katerimi se zagotavlja razširjanje in zboljševanje materialne osnove zadruge, njihovega dela in poslovanja zadruge.

Sredstva zadružnih skladov se smejo izključno na podlagi sklepa zadružnikov uporabljati tudi za zagotavljanje skupnih in splošnih delovnih in življenjskih pogojev.

274. g člen

Zadruga je odgovorna s sredstvi, s katerimi razpolaga.

Če sta v zadrugi organizirani temeljna zadružna organizacija in temeljna organizacija združenega dela, sta za obveznosti zadruge solidarno odgovorni tudi ti dve organizaciji, če ni s samoupravnim sporazumom o združitvi v zadrugo predvidena njuna subsidiarna odgovornost.

Če obveznosti zadruge ni bilo mogoče poravnati po prvem in drugem odstavku tega člena, so za te obveznosti subsidi- amo odgovorni zadružniki do višine enkratne ali večkratne

vloge zadružnikov, kot je to določeno s samoupravnim sporazumom o združitvi v zadrugo ali s posebno pogodbo.

274. h člen

Zadrugo upravljajo zadružniki na način, določen s samoupravnim sporazumom o združitvi v zadrugo, statutom zadruge in z zakonom.

274. i člen

Zadruga se lahko združi z drugo zadrugo v novo zadrugo ali pripoji k drugi zadrugi.

Zadruga se lahko združi tudi v sestavljeno zadrugo, sestavljeno organizacijo združenega dela, zadružno poslovno skupnost in druge oblike združevanja.

274. j člen

Kadar zadruga preneha po izvedenem stečajnem postopku, ali redni likvidaciji, se smejo sredstva, ki ostanejo po porav- navi obveznosti do upnikov zadruge in sklada s tretjim odstavkom 274. g člena tega zakona do zadružnikov glede vračila sredstev, ki so jih združili v zadrugo, uporabljati samo za ustanovitev nove zadruge ali za zboljšanje ustrezne dejavnosti druge obstoječe zadruge.

274. k člen

Zadruge se v skladu z zakonom združujejo v zadružne zveze

S samoupravnim sporazumom o združitvi v zadružno zvezo določijo zadruge skupne ekonomske, poslovne in druge interese in funkcije, ki jih uresničujejo v okviru ali po zadružni zvezi.

Zadružna zveza daje strokovno in drugo pomoč delovnim ljudem in občanom, ki dajo pobudo za združitev v zadrugo, pri pripravi elaboratov o družbeni in ekonomski opravičenosti ustanovitve zadruge.

Zadružne zveze se lahko na območju Socialistične federativne republike Jugoslavije združujejo v zadružne zveze po dejavnostih in v zadružno zvezo Jugoslavije.

274.1 člen

Za skupno nabavo in bolj gospodarno uporabo delovnih in poslovnih sredstev, skupno graditev in uporabo gradbenih objektov, skupen nastop na trgu in uresničevanje drugih skupnih interesov in potreb lahko delovni ljudje in občani iz 274. a člena tega zakona združujejo svoje delo oziroma svoja sredstva v skladu z zakonom v hmeljarske, vinogradniške, pašne, strojne in druge proizvodne skupnosti ter v druge oblike združevanja.

Delovni ljudje in občani se lahko združujejo v zadruge tudi pij oblikah združevanja iz prvega odstavka tega člena ali Iknkb uresničujejo odnose trajnejšega sodelovanja z zadru- garpi ali organizacijami združenega dela.«

79. člen Črta se drugi odstavek 276. člena.

80. člen Črta se 287. in 283. člen

81. člen 1. oddelek postane 2. oddelek.

82. člen

V prvem odstavku 285. člena se za besedama: »njene dejavnosti« dodajo besede: »pri predelavi in plasmaju kmetijskih pridelkov in drugih gospodarskih dejavnosti«.

84. člen

Črtata se naslov 4. pododdelka in 300. člen.

8 poročevalec

(9)

85. člen

Naslov 2. oddelka, ki postane 3. oddelek, se spremeni, tako da se glasi:

»3. oddelek

ZDRUŽEVANJE DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV V OBRTNE, STANOVANJSKE, HRANILNO-KREDITNE IN DRUGE ZADRUGE IN NJIHOVO SODELOVANJE Z ORGANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA«

86. člen

Črta se naslov 1. pododdelka v dosedanjem 2. oddelku.

87. člen

V 301. členu se besede: »Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov in ki združijo svoje delo in svoja sredstva v obrtno ali drugo zadrugo« nadomestijo z besedami: »Delovni ljudje in občani, ki združijo svoje delo in svoja sredstva v zadrugo proizvodne in storitvene obrtne dejavnosti, dejavnosti cestnega, rečnega, jezerskega in pomorsk&ga prometa, gostinsko-turistične dejavnosti, dejavnosti prometa blaga in storitev ali drugo zadrugo«, na koncu pa se besede: »v obrtno ali drugo zadrugo« nadomestijo z besedami: »v to zadrugo«.

88. člen

»301. a člen

Delovni, ljudje in občani lahko združijo svoja sredstva oziroma svoje delo v stanovanjsko zadrugo po načelih vzajemnosti in solidarnosti za zadovoljevanje svojih osebnih in družin- skih stanovanjskih potreb in potreb po poslovnem prostoru, za varčevanje za graditev stanovanjskega in poslovnega prostora, graditev in vzdrževanje stanovanjskega in poslovnega prostora ter za uresničevanje drugih interesov in potreb na področju stanovanja.

Delovni ljudje in občani lahko združijo svoja sredstva oziroma svoje delo:

1) v hranilno-kreditne zadruge po načelih vzajemnosti in solidarnosti ter samopomoči za zadovoljevanje svojih potreb in interesov z varčevanjem in kreditiranjem ter povezovanjem teh zadrug z organizacijami z drugih področij zadružne dejavnosti;

2) v potrošniške zadruge, medsebojno in z delom delavcev in z družbenimi sredstvi, po načelih vzajemnosti in solidarnosti za organizirano preskrbovanje z določenim blagom članov zadruge ali drugih občanov ali z določenimi storitvami ter za organiziran vpliv na poslovanje proizvodnih in prometnih organizacij združenega dela, ki prodajajo blago ali opravljajo storitve neposredno potrošniški zadrugi;

3) v mladinske in študentske zadruge za opravljanje občas- nih ali začasnih del za organizacije združenega dela, delovne ljudi in občane ali za zadovoljevanje njihovih drugih osebnih in skupnih potreb po načelih vzajemnosti in solidarnosti;

4) v druge zadruge za zadovoljevanje svojih potreb in interesov po načelu vzajemnosti in solidarnosti v skladu z zakonom«.

»Določbe 291. do 299. člena tega zakona se smiselno uporabljajo za delovne ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov oziroma za delovne ljudi, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo poklicno dejavnost, kadar vzpostavljajo odnose trajnejšega sodelovanja z zadrugami in organizacijami zdru- ženega dela.«

90. člen

2. pododdelek v 2. oddelku postane 4. oddelek in se glasi:

»4. oddelek

POGODBENA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA«

91. člen

»V primeru iz prvega odstavka tega člena se sredstva za ustanovitev in začetek dela pogodbene organizacije zagotavljajo po načelih združevanja dela in sredstev, določenih s tem zakonom.«

92. člen

V 307. členu se prvi odstavek spremeni, tako da se glasi:

»Pogodbo o ustanovitvi pogodbene organizacije skleneta poslovodja pogodbene organizacije in pooblaščeni predstav- nik gospodarske zbornice.«

»Na podlagi pogodbe o ustanovitvi pogodbene organizacije sklenejo delavci, poslovodja in sindikat samoupravni sporazum o združitvi, s katerim natančneje uredijo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v pogodbeni organizaciji.«

94.člen

V 312. členu se za drugim odstavkom doda nov, tretji odstavek, ki se glasi:

»Sredstva, ki jih poslovodja združi v pogodbeno organizacijo, se revalorizirajo, njihova vrednost pa se lahko povrne tudi iz poslovnih sredstev pogodbene organizacije, če je to določeno s pogodbo o njeni ustanovitvi.«

95. člen

V 314. členu se dodata nova, tretji in četrti odstavek, ki se glasita:

»Sredstva iz prvega odstavka tega člena lahko poslovodja ponovno združi za nadaljevanje dela te organizacije kot pogodbene organizacije oziroma za uveljavljanje pravic, ki jih je imel iz dela kot poslovodja, in pravic, ki jih je uveljavljal na podlagi svojih sredstev, ki jih je združil, pod pogoji, določe- nimi s pogodbo o ustanovitvi te organizacije.

Poslovodja ima na podlagi sredstev, ki jih je ponovno zdru- žil v pogodbeno organizacijo, enake pravice, ki jih ima na podlagi lastninske pravice na sredstvih, ki jih je združil ob ustanovitvi pogodbene organizacije.«

96. člen

»318. a člen

Pogodbena organizacija se lahko združi v združeno pogodbeno organizacijo, sestavljeno organizacijo združenega dela in druge oblike združevanja organizacij združenega dela pod pogoji in na način, ki so določeni s samoupravnim sporazumom o združitvi in zakonom.«

97. člen

V drugem odstavku 327. člena se za besedo: »sodelujejo«

dodajo besede: »organizacije združenega dela« in vejica, beseda: »splošno« pa se črta.

98. člen

V prvem odstavku 328. člena se za besedami: »na katerem delavci« dodajo besede: »glede na strokovno podlago o druž- benoekonomski opravičenosti« (v nadaljnjem besedilu: »strokovna podlaga«).

Za prvim odstavkom se doda nov, drugi odstavek, ki se glasi:

»Strokovna podlaga iz prvega odstavka tega člena se pripravi na način, ki ga s sklepom določi delavski svet delovne organizacije, v kateri se organizira temeljna organizacija.«

Za dosedanjim tretjim odstavkom, ki postane četrti odstavek, se doda nov, peti odstavek, ki se glasi:

»Drugi odstavek tega člena se uporablja smiselno tudi za

poročevalec 9

(10)

spremembe iz 326., 338. in 376. člena in za združevanje iz 382.

člena tega zakona.«

»Delavci vsake temeljne organizacije oziroma dela delovne organizacije, sindikat in z zakonom pooblaščeni organ lahko dajo pobudo, da se organizira temeljna organizacija, če menijo, da so za to podani v zakonu določeni pogoji.

Delavski svet temeljne organizacije oziroma delovne organizacije je dolžan obravnavati pobudo iz prvega odstavka tega člena in v tridesetih dneh po dnevu, ko je bila dostavljena, sklicati zbor delavcev dela temeljne organizacije oziroma delovne organizacije, ki se organizirajo kot temeljna organizacija, da ocenijo, ali so podani pogoji, ki jih določa ta zakon za organiziranje temeljne organizacije.«

100. člen

Drugi odstavek 331. člena se spremeni, tako da se glasi:

»Z dnem, ko postane sklep o organiziranju veljaven, prido- bijo delavci sposobnost sprejeti statut temeljne organizacije.«

V tretjem odstavku se besede: »samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo sklenjen«

nadomestijo z besedami: »statut temeljne organizacije sprejet«.

101. člen Črta se 336. člen

102. člen

»337. a člen

V temeljni organizaciji se lahko v skladu s statutom temeljne organizacije in zakonom s sklepom ustanovi začasna delovna enota, ki jo sestavljajo delovni ljudje, ki so jim družbena sredstva, na katerih ima razpolagalno pravico temeljna organizacija, dana v začasno uporabo (začasna pogodbena delovna enota).

Medsebojna razmerja delavcev v temeljni organizaciji in delovnih ljudi v začasni pogodbeni delovni enoti se urejajo s pogodbo, sklenjeno med temeljno organizacijo in delovnimi ljudmi, ki so jim družbena sredstva, na katerih ima razpolagalno pravico temeljna organizacija, dana v začasno uporabo.

Delovni ljudje sklenejo delovno razmerje za določen čas v skladu s pogodbo iz drugega odstavka tega člena.

S pogodbo iz drugega odstavka tega člena se urejajo pred- vsem: pogoji sklenitve delovnega razmerja za določen čas;

družbena sredstva, ki se dajejo v začasno uporabo; čas in pogoji, pod katerimi se dajejo družbena sredstva v začasno uporabo; obveznost plačila amortizacije, nadomestila za gospodarjenje z odstopljenimi sredstvi ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri delu in poslovanju z družbenimi sredstvi, ki se dajejo v začasno uporabo.

Pogodba iz drugega odstavka tega člena mora biti skle- njena v pisni obliki.

Sredstva, ki jih ustvari temeljna organizacija z nadomesti- lom za gospodarjenje z odstopljenimi družbenimi sredstvi delovnim ljudem v začasni pogodbeni delovni enoti, se uporabljajo za razširitev materialne osnove dela temeljne organizacije.«

103. člen

Četrti odstavek 341. člena se spremeni, tako da se glasi:

»Ce ne uredijo sporazumom razmerij po prvem odstavku tega člena ali če se ne ustanovi arbitraža oziroma ne sprejme odločba arbitraže iz tretjega odstavka tega člena, lahko spro- žijo delavci spor pred sodiščem združenega dela v tridesetih dneh po pravnomočnosti odločbe o izločitvi iz četrtega odstavka 340. člena tega zakona, najpozneje pa v treh mesecih po pravnomočnosti odločbe o izločitvi.«

104. člen Tetji odstavek 343 člena se črta.

105. člen

V 347. členu se za prvim odstavkom doda nov, drugi odstavek, ki se glasi:

»Delovna organizacija se lahko ustanovi tudi za opravljanje določenega proizvodnega ali drugega programa (delovna organizacija z določenim časom trajanja).«

106. člen

V drugem odstavku 348. člena se za besedo: »sodelujejo«

dodajo besede: »organizacije združenega dela,« beseda:

»splošno« pa se črta.

107. člen

V 350. členu se prvi odstavek spremeni, tako da se glasi:

»Delovno organizacijo lahko ustanovijo delovni ljudje zaradi uveljavitve pravice do dela ali zadovoljevanja določe- nih potreb po proizvodih ali storitvah delovne organizacije, ki jo ustanavljajo, ter civilne pravne osebe pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.«

Za drugim odstavkom se dodajo novi, tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo:

»Kadar delovno organizacijo ustanavljajo delovni ljudje, zagotavljajo sredstva za njegovo ustanovitev in začetek njenega dela delovni ljudje, ki jo ustanavljajo, iz svojih sredstev ali iz kreditnih sredstev banke ali druge finančne organizacije, sredstev drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ali ta sredstva v celoti ali delno zagotavlja samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje ali druga družbena pravna oseba.

Delovni ljudje, ki zagotavljajo sredstva za ustanovitev in začetek dela delovne organizacije iz svojih sredstev, imajo na podlagi vlaganja teh sredstev enake pravice, kot jih imajo občani, od katerih organizacija združenega dela pridobiva sredstva za razširitev materialne osnove dela (pravica do vračila, revolorizacije sredstev idr.).

Kadar ustanavljajo delovno organizacijo delovni ljudje zaradi uveljavitve pravice do dela, dajeta mnenje o družbeni in ekonomski opravičenosti njene ustanovitve samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje in pristojna gospodarska zbornica.«

108. člen

V 353. členu se dodasta dva nova odstavka, ki se glasita:

»Elaborat o družbeni in ekonomski opravičenosti ustanovitve delovne organizacije vsebuje dejstva in podatke, na podlagi katerih se lahko zanesljivo odloči o družbeni in ekonomski opravičenosti ustanovitve delovne organizacije.

Ce ustanovi delovno organizacijo družbenopolitična skupnost, mora elaborat o družbeni in ekonomski opravičenosti ustanovitve delovne organizacije, vsebovati tudi ugotovitev, da organizacije združenega dela niso dale pobude za ustanovitev take delovne organizacije.«

109. člen

»356. a člen

Ce ustanovi delovno organizacijo družbenopolitična skupnost, obravnava pristojni zbor skupščine družbenopolitične . skupnosti predlog za ustanovitev delovne organizacije in daje mnenje o družbeni in ekonomski opravičenosti tega predloga samostojno ali skupaj s skupščino pristojne samoupravne interesne skupnosti, kadar se predlog nanaša na ustanovitev delovne organizacije v družbeni dejavnosti.

Pristojni organ družbenopolitične skupnosti si priskrbi od gospodarske zbornice in ustreznih znanstvenih oziroma stro- kovnih organizacij mnenje o družbeni in ekonomski opraviče- nosti ustanovitve delovne organizacije iz prvega odstavka tega člena in o predlogu za njeno ustanovitev ter to mnenje skupaj s svojim mnenjem posreduje pristojnemu zboru skupš- čine družbenopolitične skupnosti.«

110. člen

Za 358.členom se doda nov, 358. a člen, ki se glasi:

10 poročevalec

(11)

»358. a člen

V primeru ustanovitve delovne organizacije z določenim časom trajanja se z aktom o ustanovitvi oziroma samoupravnim sporazumom o urejanju medsebojnih pravic in obveznosti ustanoviteljev natančneje uredijo cilji ustanovitve delovne organizacije, njene pravice in obveznosti, odgovornost delovne organizacije za obveznosti, prevzete v pravnem prometu, pogoji in način prenehanja ter druga vprašanja, pomembna za ustanovitev, poslovanje in prenehanje delovne organizacije.«

111. člen

»Konstituiranje delovne organizacije, v sestavi katere še ne organizirajo temeljne organizacije, je v tem, da se sprejme statut delovne organizacije, izvoli delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja v delovni organizaciji in imenuje vršilec dolžnosti poslovodnega organa delovne organizacije.«

112. člen

V prvem odstavku 372. člena se za besedami: »in njenih pooblastil v pravnem prometu« črtajo besede: »ki ga opravlja za temeljne organizacije« ter dodajo besede: »o odgovornosti temeljnih organizacij za uresničevanje skupnih ciljev in interesov v delovhi organizaciji; o določanju in uresničevanju strategije razvoja delovne organizacije in razvoja inovacij, racionalizacij in drugih oblik ustvarjalnosti v delovni organizaciji; o varstvu in zboljševanju človekovega okolja;«

113. člen

»372. a člen

Če temeljna organizacija ne sklene samoupravnega spora- zuma o združitvi v delovno organizacijo, sodišče združenega dela z odločbo začasno uredi odnose, o katerih temeljne organizacije, ki se združujejo, niso dosegle soglasja.«

114. člen

V prvem odstavku 373. člena se za besedama: »ima pravico« dodajo besede: »po pravnomočnosti sodne odločbe iz 372. a člena tega zakona«

115. člen

»Delovna organizacija iz drugega odstavka 347. člena tega zakona preneha, tudi ko se v skladu z aktom o njeni ustanovitvi in zakonom izvrši proizvodni ali drug program, zaradi katerega je bila ustanovljena.«

116. člen

»378. a člen

Ne glede na ta zakon se v organizaciji združenega dela, ki izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, v skladu s kriteriji, določenimi z družbenim dogovorom, ki ureja vprašanja razvoja drobnega gospodarstva za celotno območje Sociali- stične federativne republike Jugoslavije (v nadaljnjem besedilu: organizacija združenega dela drobnega gospodarstva):

- lahko v okviru osnovne dejavnosti opravlja eno ali več dejavnosti pri proizvodnji enega ali več proizvodov oziroma pri opravljanju ene ali več podobnih ali sorodnih storitev;

- lahko družbenoekonomski in drugi samoupravni odnosi uredijo s statutom in samo še z enim samoupravnim splošnim aktom;

- ne voli delavski svet tudi v primeru, če je v njej več kot 30 delavcev, vendar ne več delavcev, kot je določeno z zakonom v skladu s kriteriji, ki jih določa družbeni dogovor, ki ureja vprašanja razvoja družbenega gospodarstva za celotno območje Socialistične federativne republike Jugoslavije;

- vodijo knjige in evidence, pomembne za delo in odloča- nje, enostavneje v skladu z zakonom;

poročevalec

- lahko dve ali več organizacij združenega dela drobnega gospodarstva ustanovijo skupno disciplinsko komisijo.«

117.člen 384. člen se spremeni, tako da se glasi:

»Samoupravni sporazum o združitvi delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo vsebuje določbe: o firmi in sedežu sestavljene organizacije; o zastopanju in predstavljanju sestavljene organizacije; o dejavnostih, s katerimi se bo ta organizacija ukvarjala, in ciljih, zaradi katerih se delovne organizacije združujejo; o določanju in uresničevanju strategije razvoja združenih organizacij in razvoja inovacij, racionalizacij in drugih oblik ustvarjalnosti v sestavljeni organizaciji;

o skupnem nastopanju združenih organizacij na trgu; o koor- diniranju delovnega procesa v sestavljeni organizaciji; o zdru- ževanju sredstev združenih organizacij in njihovem namenu;

o pravicah obveznostih in odgovornostih združenih organizacij pri uresničevanju skupaj določenih dejavnosti in ciljev; o sprejemanju plana sestavljene organizacije in o usklajevanju planov združenih organizacij; o sestavi, izvolitvi, odpoklicu in delovnem področju organa upravljanja sestavljene organizacije in njegovega izvršilnega organa; o poslovodnem organu sestavljene organizacije in njegovi odgovornosti; o oblikah in pogojih za uresničevanje odgovornosti sestavljene organizacije in njenih pooblastilih v pravnem prometu, ki ga opravlja za združene organizacije; o pravicah, obveznostih in odgovornosti delovne skupnosti, ki opravlja skupna dela; o pogojih in načinu za izstop iz sestavljene organizacije in pristop k sestavljeni organizaciji; o varstvu in zboljševanju človekovega okolja v sestavljeni organizaciji ter druge določbe, ki so pomembne za uresničevanje določenih dejavnosti, skupnih zadev in ciljev v sestavljeni organizaciji.«

118. člen

Za 386. členom se dodata dva nova člena, 386. a in 386. b, ki se glasita:

»386. a člen

Delavci v temeljnih organizacijah v sestavi delovnih organizacij, združenih v sestavljeno organizacijo, lahko glede na strokovno podlago odločijo, da se sestavljena organizacija organizira kot delovna organizacija s temeljnimi organizacijami v sestavi, če ocenijo, da bodo skupne interese in cilje uspešneje uresničevali kot delovna organizacija.

Delovna organizacija, ki ne sprejme sprememb iz prvega odstavka tega člena, neha biti združena v sestavljeno organizacijo z dnem prenehanja sestavljene organizacije.

Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti med delovno organizacijo iz drugega odstavka tega člena in delovnimi organizacijami v sestavljeni organizaciji in sestavljeno organizacijo se uredijo pred prenehanjem sestavljene organizacije.

Za spremembe iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja drugi odstavek 376. člena tega zakona.

386. b člen

S samoupravnim sporazumom o združitvi v sestavljeno organizacijo se lahko predvidi, da status združene organizacije preneha, če združena organizacija trajneje ne izpolnjuje obveznosti, prevzetih s tem samoupravnim sporazumom.

Če je s samoupravnim sporazumom o združitvi v sestavljeno organizacijo določeno prenehanje statusa združene organizacije, če trajneje ne izpolnjuje obveznosti, prevzetih s tem samoupravnim sporazumom, odloči o prenehanju statusa združene organizacije delavski svet sestavljene organizacije.

Če je združena organizacija mnenja, da ni pogojev za prenehanje statusa združene organizacije, se uporabljata smiselno tretji in četrti odstavek 341. člena tega zakona.«

119. člen

V osmem odstavku 388. člena se besedi: »prvega odstavka«

nadomestita z besedami: »prvega in četrtega odstavka«.

120. člen

11

k