Kajpak, vino tudi v steklenicah iz papirja Termična obdelava odpadkov v Sloveniji dr. Silvo Žlebir: Zakonodajno smo tako zavozlani, da se dušimo v lastnih predpisih Jugovzhodna Evropa pred izzivi zelene logistike 66

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

Okrogla miza Odpadna embalaža med zakonodajo in (ne)delovanjem trga Prsti vseh uperjeni proti vsem

Kajpak, vino tudi v steklenicah iz papirja Termična obdelava odpadkov v Sloveniji

dr. Silvo Žlebir: Zakonodajno smo tako zavozlani, da se dušimo v lastnih predpisih

Jugovzhodna Evropa pred izzivi zelene logistike

februar 2012

66

Promocija

dr. jože Panjan:“»učbenik celovito in dovolj poglobljeno prikaže nastanek in ravnanje z odpadnimi vodami. V prvih poglavjih je prikazan vodni krog, urejanje in vzdrževanje vodnih površin, trajnostno ravnanje z odpadnimi vodami, viri nastanka, lastnosti in poraba vode vključno z uporabo deževnice, zajem in analiza odpadnih voda. Osrednji poglavji sta odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter ravnanje z blatom iz čistilnih naprav. Zaključna poglavja pa posredujejo varovanje hidrosfere in ekoremediacije na področju gospodarjenja z odpadnimi vodami. Na koncu je podano po abecedi poimenovanje osnovnih pojmov s področja gospodarjenja z odpadnimi vodami.«

Čeprav je učbenik sicer namenjen predvsem srednjim šolam, je s celotno izobraževalno in strokovno vsebino zelo uporaben za vse, ki se ukvarjajo z vodami in z okoljem.

recenzenti: dr. Mitja bricelj, dr. darko drev, Marinka Žbogar; Urednik: Jože Volfand; obseg: 148 strani;

Založnik in izdajatelj: Fit media d.o.o.; Več informacij in naročilnica na: www.zelenaslovenija.si

V zbirki Zelena Slovenija sta doslej poled Gospodarjenja z odpadnimi vodami izšla tudi učbenika: VARSTVO OKOLJA (dr. Jana Sterže, 2010) in OKOLJEVARSTVENA ZAKONODAJA (Adrijana Viler Kovačič, 2010). V letih 2012 in 2013 bosta izšla še dva: Okoljevarstvene tehnologije ter Materiali in okolje. Vabimo k partnerstvu!

Fit media d.o.o.

Kidričeva 25, Si-3000 celje e-pošta: info@zelenaslovenija.si tel.: 03/ 42 66 700

iZkoristite prednosti zelenega omrežja !

Vabimo vas, da sodelujete z vašimi informacijami o okoljskih dosežkih in prizadevanjih v komunikacijskem omrežju zelene slovenije. Ponujamo vam kakovostno medijsko pot za strokovno komuniciranje z javnostmi.

prednosti članstva:

• ste v komunikacijskem omrežju Zelene slovenije

• brezplačno prejemate edino specializirano strokovno revijo s področja okolja v sloveniji EoL (letno izide 10 številk)

• na leto lahko objavite 4 brezplačne novice o okoljskih prizadevanjih vašega podjetja (do 1.000 znakov s presledki) v okoljski reviji eoL

• na leto lahko objavite 6 brezplačnih novic o okoljskih prizadevanjih vašega podjetja (do 1.000 znakov s presledki) na okoljskem portalu www.zelenaslovenija.si

Cena enoletnega članstva je samo 120 € + ddv.

Za več informacij smo z veseljem na voljo:

• dr. darja majkovič, tel.: 03 42 66 724, e-mail: darja.majkovic@fitmedia.si

• tanja pangerl, tel.: 03 42 66 716, e-mail: tanja.pangerl@fitmedia.si

Strokovna revija EOL

Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialist magazine for packaging, environment and logistics

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana MAJ / MAY 2010 embalaža okolje logistika packaging environment logistics

Na trgu naj bo več povratne embalaže Ran v okolju vse več, inšpektorjev premalo Študentje prihajajo z vseh koncev sveta

Environmental Sores are on the Increase and there are not Enough Inspectors Students from All Over the World

Izbiramo NAJBOLJ ZELENO EMBALAŽO V SLOVENIJI!

foto: Shutterstock

50

Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialized magazine for packaging, environment and logistics

embalaža okolje logistika packaging environment logistics

Temična obdelava odpadkov: Investitor v nove objekte bo država Krive ali manj krive plastične vrečke Komunalci bodo morali dosegati cilje, sicer bodo ob dovoljenje Logistika na drobno je v Sloveniji šele v povojih

Guilty or Not So Guilty Plastic Bags Durable, Energy Saving and Environmentally Friendly LED Lights

FEBRUARFEBRUARY 2011

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

56

Okoljski portal

že V prodaJi!

avtorja: dr. milenko roš, dr. Jože panjan UČBenik in okoLJski priroČnik

Gospodarjenje z

odpadnimi vodami

U vo d n ik

februar 2012

66 EOL 3

Še ena črna pika za MOP

V

elika črna pika države je, ker nimamo sežigalnice … Tako je v prejšnji reviji EOL med drugim menila Milka Leskošek in dodala, ko je opozorila na tehnologijo, da je država v zakonodaji predpisala najstrožje standarde in zahteve. V večini držav EU so blažji.

T

oda slovenska zgodba o termični obdelavi odpadkov in o dveh sežigalnicah, dolžnost za njuno postavitev je MOP netransparentno prelagal po pisarniških predalih, se v tej reviji bere, zapisano s skrajno dobrodušnostjo, kot ena izmed epizod nerazumljive in nerazumne politične neodgovornosti. Okoljske, gospodar- ske in še kakšne. Mariborska občina, ki je tudi na lastni koži občutila neodzivnost države, namerava celo tožiti MOP. Prepričani so, da je povzročena velika gospodarska škoda. A pre- den se vsaj deloma osvetli kronologija najmanj triletne gluhote na državni ravni na pobude, predloge in opozorila iz Ljubljane in Maribora, naj se vendarle zganejo uradniki, minister ali vlada in se končno odločijo za strokovni pri- stop k izgradnji objektov za termično obdelavo odpadkov, je vendarle treba odkrito zapisati:

Sloveniji je skoraj v celoti spodrsnilo pri odpad- kih. Skoraj, ne povsem. Toda v zadnjih mesecih so odpadki dvignili toliko prahu s smetmi vred, žolča in človeške prizadetosti, a tudi odkritega nasprotovanja pisarniški ozkoglednosti ARSO in MOP, da nekateri rezultati žal zbledijo.

Po vrsti.

Prvič.

N

ajbolj razvpita okoljska zgodba o (ne)pre- vzemanju embalaže dobiva etapni epilog z okroglo mizo. Objavljena je v reviji, ki jo držite v rokah. Več sreče se odpadni embalaži, pobra- ni in neprevzeti, nasmiha že zato, ker si bodo MOP, sheme, komunale in ARSO (pa še kdo bo moral upoštevati načelo transparentnosti pri ravnanju z okoljem) sami zabili žebelj v krsto, če ne bo dogovora. No, da dogovora ni, je prvi odgovoren MOP.

Drugič.

Z

apiranje odlagališč in pridobivanje okolje- varstvenih dovoljenj je še nekoliko hujša zgodba. Dr. Silvo Žlebir, direktor ARSO, v po- govoru pojasnjuje in priznava. Do zdajšnjega zapleta in nemajhnih kazni, ki jih okoljska in- špekcija izreka komunalam in posameznikom, bi se lahko izognili. Če … Če bi se MOP, občine in komunale pravočasno dogovorili, brez

nenehnih odpustkov, kdaj bo sprenevedanj konec. Konec pa je tak, da ni dober za nikogar.

Tretjič.

O

čitek iz poročila OECD, da mora Slovenija pripraviti celovito strategijo ravnanja z odpadki, povišati ceno odlaganja in urediti predelavo gradbenih odpadkov, v resnici zahteva red. A to vemo brez OECD. Tudi pri izgradnji okoljske infrastrukture. Predvsem pri napihnjenem številu regionalnih centrov za ravnanje z odpadki in pri tem, da skoraj vsak center na novo odkriva Ameriko. Vsaj že dve leti, če ne več, tisti, ki se spoznajo na odpadke, opozarjajo, da Slovenija potrebuje odločno manj centrov, kot jih gradi oziroma načrtuje.

Zmogljivosti bodo, odpadkov ne bo. Ne bo pa obratov za reciklažo.

Četrtič.

O

koljskih ciljev pri ravnanju z odpadki, to se že dolgo ve, Slovenija ne more doseči brez termične obdelave. Odpadki so energetski po- tencial, so surovina, vir. Zato Slovenija z novo uredbo krmilo obrača drugače – preprečevali bomo nastajanje odpadkov, naredili vse za na- domestitev uporabe naravnih virov. A kaj! Prej bo treba z grenko pilulo v ustih povedati, zakaj je MOP, kot pravi eden od akterjev, od leta 2009 zaviral projekt energetske predelave odpadkov v Ljubljani. Tudi v Mariboru. Objavljamo celo- tno kronologijo zares nenavadne neodzivnosti MOP na pobude investitorjev in sklepe Odbora DZ za okolje in prostor. Za kakšne zneske gre?

Za vsaj 220 milijonov. Od tega bi lahko dobili 100 milijonov nepovratnih sredstev iz Bruslja.

In bi lahko že gradili, če ta dva prednostna pro- jekta nenadoma ne bi zdrsnila na dno lestvice okoljskih infrastrukturnih naložb in postala neprednostna.

P

rojekta termične obdelave odpadkov Slovenije sta dobila dolgo dolgo brado.

Šolski primer, kako se ne sme delati, že s pogle- dom iz helikopterja. A od blizu? In podrobno?

Kdo si zasluži lekcijo?

Petič.

L

ekcije so lahko začetek drugačne modrosti.

Še posebej, če se bomo vsaj kdaj spomnili na tisti Aristotelov poduk, da državo bolje upravlja pameten človek kot še tako pameten zakon. Saj odpadki pravzaprav niso ničesar krivi. Odpadki pač so.

foto: Rok Tržan

glavni urednik

Jože Volfand,

UVodnik

vs eb in a

februar 2012

66 4 EOL

Vsebina

impresUm

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje Glavni urednik: Jože Volfand

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava:

Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje,

tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si Uredniški odbor: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja Buda (Ministrstvo za okolje in prostor), Franci Lenart (Karbon d.o.o.), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje pa- pirne in papirno predelovalne industrije), Matej Stražiščar (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos)

Uredniški odbor za strokovne prispevke:

dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)

Celje, februar 2012 Naklada 3100 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

partnerJa

pri izdajanju revije EOL:

•

Visoka šola za varstvo okolja

•

Gorenje Surovina d.o.o.

5 novosti

8 kajpak, vino tudi v steklenicah iz papirja 11 Bilo je izjemno poslovno leto

12 Več možnosti je v izvozu kot doma

13 s polistirenom do hitrega pakiranja hrane 14 deset in še en namig, kako smo lahko boljši 16 prsti vseh uperjeni proti vsem

26 mop je kot temelj izdelal diip, a precej dvomov

30 potrebujemo palico in debel korenček 32 ročno sortiranje je iz drugega časa

34 Zakonodajno smo tako zavozlani, da se dušimo v lastnih predpisih 36 Zgodbe, ki si zaslužijo imena in priimke

38 »ni več dileme, ali poln tank ali poln krožnik«

41 slovenija bo končno dobila prvo vetrno elektrarno

42 Z naložbami v okolje presegajo zakonodajne zahteve 44 kogeneracijski˝sistemi

46 največja čistilna akcija na svetu 48 Zelene občine, zelena slovenija

52 Jugovzhodna evropa pred izzivi zelene logistike 55 oznake rFid vedno bolj miniaturne

58 (ne)zelene navade

58 ekošola sprašuje, stroka odgovarja

vs eb in a

februar 2012

66 EOL 5 Kratko, zanimivo

InovatIvna steklenIčka Iz polIpropIlena

podjetje Borealis, vodilni proizvajalec inovativnih plastičnih rešitev, je z izdelkom Borclear rC737mo postavilo popolnoma nove standarde na področju ekstrudiranja pihanega polipropilena. nova plastična steklenička je izdelana posebej za potrebe kozmetične industrije, primerna pa je tudi za dojenčke. oblikovana je trajnostno in stroškovno učinkovito, razlikuje pa se tudi

po sijajni, robustni površini, ki zagotavlja daljšo življenjsko dobo. plastika je obdelana pod visokimi temperaturami (180–220 ˚C), zato je tudi oblikovanje debeline stene lažje.

Borclear ne vsebuje škodljivega bisfenola a (Bpa). Zaradi manjše teže je proizvod prijaznejši do okolja, prav tako so manjše možnosti za poškodbo med transportom.

ragu v robustnIh posodIcah

pripravljene raguje blagovne znamke Glorious! bodo od sedaj ponujali v posebnih posodicah proizvajalca rpC Containers Blackburn z imenom thor pot. izdelek je primeren za uporabo v mikrovalovni pečici, prinaša funkcionalne prednosti in estetski

videz. robusten dizajn in široko odpiranje sta priročnejša za potrošnike, poseben pokrov pa omogoča ohranjanje sveže vsebine tudi po odprtju.

artrItIs, rokavIce In embalaža

pri gigantu nestlé želijo, da bi embalaža njihovih izdelkov ustrezala kupcem vseh starosti. s tem namenom so se leta 2007 povezali z univerzo Cambridge in pričeli z uporabo metode »vključujoč dizajn«

(inclusive design). to je poseben postopek iskanja najboljših možnih rešitev za čim več različnih potrošnikov, z uporabo različnih orodij. pri nestléju želijo, da bi bila njihova embalaža čim bolj enostavna in varna za uporabo, da bi vsebina ostala čim dlje sveža ter da bi bil odpadek ob koncu uporabe minimalen.

Če razvoj embalaže osredotočimo na kupca, to pomeni, da mora biti embalaža enostavna za uporabo ne glede na leta, so prepričani pri podjetju. Zato so na avstralskem raziskovalnem inštitutu

Georgia tech izključno za potrebe podjetja nestlé razvili prav posebne rokavice, ki so snovalcem embalaže omogočile, da so na lastni koži občutili, kakšne so posledice artritisa.

tako so s pomočjo posebnih rokavic preoblikovali tudi embalažo za prehranski napitek Boost, namenjenim starejšim generacijam, ki se soočajo s prehranjevalnimi težavami.

zamašek vplIva na kemIjskI razvoj vIna

podjetje nomacorc, vodilni proizvajalec alternativnih zamaškov za vina, je lansiralo na trg svoj najbolj napreden in zmogljiv plutovinast zamašek do sedaj. natančno izdelan, s posebnim patentiranim dvofaznim nadzorom upravljanja kisika, je zamašek z imenom select 100 posebej primeren za občutljiva vina, ki zahtevajo daljše staranje.

Leta raziskav so kot optimalno rešitev prinesla izjemen izdelek, ki ustvari okolje z nizko vsebnostjo kisika. Zaradi pomanjkanja kisika se lahko pojavi prisotnost izjemno neprijetnih žveplovih spojin, problem pa

novostI

V marcu rok za PrijaVo za oskarja za embalažo

Tudi letošnji INPAK, 18. mednarodni sejem embalaže, tehnike, pakiranja in logistike, bo potekal hkrati z jubilejnim 50. medna- rodnim kmetijsko-živilskim sejmom AGRA, ki bo v Gornji Radgoni od 25. do 30. avgusta 2012. Na stičišču štirih držav in tržnih poti srednje in jugovzhodne Evrope bo več kot 1.700 razstavljavcev iz več kot 25-ih držav, kar je nedvomno tržno zanimiv podatek.

Sejem INPAK bo ponujal različne vrste em- balaže, materiale in tehnologijo za njeno izdelavo, za pakiranje in označevanje, za opremo skladišč, logistiko ter ravnanje z odpadno embalažo. Strokovno bo na- menjen aktualnim zahtevam Evropske unije za trajnostno embalažo. Osvetlil bo njene sodobne funkcije in nove materiale.

Posebne pozornosti bo deležno oblikovanje in grafična oprema embalaže. Pred sejmom INPAK bo potekalo strokovno ocenjevanje za 34. slovenski oskar za embalažo. Pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Slovenije bo nagrajevalo izvirnost in ino- vativnost embalaže, zaščito vsebine, varo- vanje okolja, praktičnost uporabe, napredek pri varnosti in higieni izdelka, estetiko in tržno komunikativnost embalaže, pa tudi tehnične vidike proizvodnje embalaže in tehnike pakiranja. Nagrajeni izdelki bodo razstavljeni v okviru posebne razstave na sejmu INPAK in AGRA.

Rok za prijavo na 18. mednarodni bienalni sejem INPAK se izteče 16. aprila, rok za prijavo na natečaj za slovenski oskar za embalažo pa 22. marca 2012. Več informa-

cij o obeh projektih organizator Pomurski sejem objavlja na: www.pomurski-sejem.si.

DVajsetletnica ekološkega gibanja

Slovensko ekološko gibanje (SEG) bo letos v Podsredi proslavilo 20-letnico dela, 10-letnico pa bo takrat praznovala Zveza ekoloških gibanj Slovenije. Predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije (SEG) je Karel Lipič. V Zvezi združujejo 42 okoljskih društev in 19 zavodov, njihova dejavnost pa je zelo raznovrstna. Med drugim so znani po analizah okoljskih stanj, po pripravi lokalne AGENDE 21, brezplačnem EKO telefonu 080 18 45, po spodbujanju ekolo- škega kmetovanja in po drugih ekoloških akcijah. V zadnjem letu so posebej pozorno spremljali problematiko ravnanja s komu- nalnimi, nevarnimi in jedrskimi odpadki, gradnjo regijskih deponij, MBO centrov in Centrov ponovne uporabe (VSE – REUS).

Fotografije: arhiv proizvajalcev

februar 2012

66 6 EOL

Kratko,

zanimivo

se navadno povezuje z uporabo navojnih

novostI

zamaškov.

select 100 omogoča skoraj popolno odsotnost kisika v začetnih fazah razvoja vina, v fazah staranja pa se ustvari nizka, konsistentna vsebnost. podjetju nomacorc je tako uspelo dokazati, da je uravnavanje kisika med procesom izdelave ključnega pomena za doseg optimalne arome, okusa, strukture in barve. Še več, uspelo jim je dokazati, da izbira zamaška neposredno vpliva na kemijski razvoj vina.

prIročnejša

embalaža za jogurt

embalaža za Voskos Greek Yogurt je doživela preobrazbo in je sedaj na voljo v nižji ter širši embalaži. proizvajalec se je za tak korak odločil predvsem zato, ker so opazili, da potrošniki zelo radi primešajo razne dodatke (oreške, sadje ipd.) tako v navadne kot tudi sadne jogurte. priročnejša embalaža s širokim ustjem omogoča lažje dodajanje. poleg tega, da je uporabniku prijaznejša, je z novo formo lažje tudi zlaganje na police.

evolucIja steklenIce za amerIško vodko

proizvajalci ameriške vodke Blue ice so se odločili izpopolniti videz in teksturo svoje znamke in steklenice z drznejšim modrim ozadjem. po njihovih besedah prav barva sporoča čistost pijače, narejene izključno iz ameriških sestavin. oblikovalec dan matauch iz podjetja Flowdesign, ki je embalažo preoblikovalo, je povedal, da je nadgradnja bolj evolucijska kot revolucijska in kaže, kako lahko izbira močne barve in enostavne pisave sporoča kvaliteto

vsebine.

moškI dezodorant, moška embalaža

pri blagovni znamki Henri Lloyd oblikujejo izdelke in embalažo tako, da ustrezajo moškim z aktivnim življenjskim slogom. najnovejši izdelek za osebno nego, dezodorant z imenom ocean mineral performance, je na voljo v 75-mililitrski plastični tubi.

dizajn odseva dediščino blagovne znamke – velik logotip je vtisnjen s sitotiskom. preprost moder trak in uporaba močne neserifne pisave dajeta embalaži moški videz.

preko embalaže do vojne zvezd

Z novo embalažo energijski ledeni čaj z okusom maline, darth maul, prinaša legendarne bitke svetlobnih mečev tudi na pametne telefone. saga se začne, ko potrošnik obišče spletno stran, navedeno na embalaži, kjer si lahko naloži mobilno aplikacijo z imenom Brisksaber.

potrošniki lahko tekmujejo tudi med seboj, svoje rezultate pa objavljajo na twitterju in Facebooku.

medenI napItkI v steklenI embalažI

Včasih so naravni napitki na policah izstopali, sedaj pa ni več tako. Zato so se pri blagovni znamki Honeydrop odločili, da bodo pri oblikovanju embalaže sodelovali z oblikovalsko agencijo monday Collective.

Honeydrop je naravna pijača z vsebnostjo pravega medu, prodajati pa so jo začeli leta 2007 v pet-plastenkah, vendar so sčasoma ugotovili, da takšna embalaža ne sporoča dovolj jasno dejanske vsebine. agencija jim je zato predlagala po meri izdelane stekleničke. Visoka jasnost stekla in

lekarne zbrale okoli 71 ton oDPaDnih zDraVil

Do konca leta 2011 so v lekarnah v Sloveniji zbrali okoli 71 ton odpadnih zdravil. Kolikšen je delež zdravil, ki jih uporabniki ne odvržejo na ustrezen način, se samo ugiba. Lekarniška zbornica Slovenija bo v okviru projekta »Vprašaj o svojem zdravilu« letos uporabnike še intenzivneje informirala o varni uporabi zdravil. Nepravilno odmerjanje zdravil lahko pomeni resno grožnjo zdravju, največji problem so nepravilni odmerki.

Po ocenah iz leta 2009 bi lahko na račun zmanjša- nja hospitalizacij, ki nastanejo zaradi nepravilne uporabe zdravil, prihranili okoli 28 milijonov evrov. Stroški uničevanja zdravil znašajo okoli šest milijonov evrov.

nenaVaDno gibanje oPen source ecology

Marcin Jakubowski je Poljak, ki že nekaj let živi v ZDA in samega sebe opisuje kot kmetovalca in tehnologa, je pa tudi snovalec skupine Open Source Ecology. Jakubowski je opravil doktorat na področju fuzijske energije, nato pa ga je pot zanesla k bolj praktičnim vidikom življenja. Začel je kmetovati na kmetiji v Missouriju, kjer se je spoprijel z ekonomiko kmetovanja. Njegova izku- šnja je podobna mnogim tistim, ki so se odločili za inovacije – nezadovoljstvo s kupljeno opremo ga je spodbudilo k izdelavi novih, nizkocenovnih naprav s ciljem voditi samozadostno kmetijo. Po izdelavi nekaj naprav, ki jih je testiral na terenu, je javno objavil (na sistemu wiki) 3d designe, sheme, video navodila in kosovnice s cenami. Odziv je bil nepričakovan – podobno misleči s celega sveta so se oglasili in pričeli razvijati prototipe novih stro- jev na projektnih delavnicah. Do sedaj je razvitih že nekaj (trenutno 8) prototipov naprav, 9 jih je v fazi razvoja in / ali pridobivanja dokumentacije, en projekt je zaživel lastno življenje s pomočjo večjih in manjših donorjev. Osredotočeni so na strojno opremo, ki lahko spremeni življenja ljudi na otipljiv način.

Kot pobudnik gibanja Open Source Ecology je skupaj z ostalimi inženirji in strokovnjaki za- stavil odprto platformo za DIY (Do It Yourself) izdelavo nizkocenovnih strojev in naprav sodob- nega sveta, ki lahko pripomorejo k ustanovitvi samozadostne skupnosti. Identificirali so 50 naprav, ki so pomembne za bivanje modernega človeka– od traktorja, naprave za peko kruha, vetrnih turbin, ekstraktorjev aluminija, robotske roke, do 3D tiskalnikov in vozil. Naslednji korak je diseminacija znanja na način »naredi si sam«.

Tako obstaja odprtokodna verzija z natančnimi navodili in stroškovnim vrednotenjem izdelave posameznih naprav, t.i. »konstrukcijski set za izgradnjo globalne vasi«. Stroški izdelave posa- mezne naprave naj bi bili v povprečju osemkrat manjši od nakupa le-te.

februar 2012

66 EOL 7

Fotografije: arhiv proizvajalcev

novostI ^{Kratko, zanimivo}

franc bogoVič na ministrstVu za kmetijstVo in okolje

Nova vladna koalicija je uresničila napoved o racionalizaciji ministrstev in je povezala kmetij- stvo z okoljem. Združeno ministrstvo je prevzel Franc Bogovič, podpredsednik SLS, sicer pa dol- goletni župan občine Krško, po osnovni profesiji agronom. Med drugim je bil pet let zaposlen v Agrokombinatu Krško. Na lokalnih volitvah 2010 je bil že v prvem krogu že četrtič izvoljen za župana občine Krško. Na lanskih državnozbor- skih volitvah je bil izvoljen za poslanca in mu je s tem avtomatično prenehala županska funkcija.

Žena doma vodi družinsko podjetje, imata pa tri otroke, in sicer Damjana, Katjo in Uroša.

sPremembe Pri raVnanju z oeeo

Evropski parlament je sredi januarja sprejel pre- novljeno zakonodajo za izboljšanje zbiranja ter recikliranja električne in elektronske odpadne opreme (OEEO). Spremenjena direktiva med dru- gim predvideva možnost zbiranja malih aparatov v trgovinah in poenostavitev postopkov za proi- zvajalce, ki so finančno odgovorni za ravnanje z odpadki. Njen glavni cilj je zmanjšati količino od- služenih gospodinjskih aparatov, računalnikov in mobilnih telefonov, ki sicer končajo na smetiščih.

Potem ko bo spremembe potrdil Svet Evrope in bo direktiva objavljena v Uradnem listu EU, bodo morale države članice v 18 mesecih prilagoditi svojo zakonodajo. Med drugim to pomeni, da bodo morale povečati količine zbranih e-odpad- kov, tudi če že izpolnjujejo zdaj veljavni cilj 4 kilograme na osebo na leto.

Do leta 2016 bo morala tako večina držav na vsako tono prodanih aparatov zbrati 450 kilogra- mov odpadkov oziroma 45 odstotkov povpreč- ne teže prodane elektronske opreme. Za deset držav, ki morajo izboljšati svoje zmogljivosti za zbiranje in predelavo odpadkov, med njimi je tudi Slovenija, je prag postavljen nižje, na 40 odstot- kov teže izdelkov na trgu.

Do leta 2019 bo morala večina držav članic zbrati 65 odstotkov povprečne teže elektronske opre- me, ki se prodaja na trgu, oziroma 85 odstotkov vseh e-odpadkov, kar je približno enaka količina.

Za Slovenijo in preostalih devet držav je ta rok podaljšan do leta 2021.

prozorna nalepka omogočata kvalitetnemu izdelku, da zasije v vsem svojem sijaju. da bi poudarili vsebino, so dodali še čebele, ki so vtisnjene okoli ustja steklenice.

ženstvena bIserna embalaža

nova L'orealova linija izdelkov za nego las pureology je dobila novo sofisticirano, biserno embalažo, ki odseva 100-odstotno vegansko sestavo in trajnostno pakiranje.

inovativen set stekleničk iz polietilena visoke

gostote je oblikoval robert Bergman. 50-odstotno sestavo

injekcijsko brizgane stekleničke predstavlja recikliran material.

»ni važno, kaj blagovna znamka sporoča, embalaža mora biti vedno presenetljivo lepa. Videz je zelo pomemben dejavnik v modni in lepotni industriji,« je prepričan Bergman.

Zavite linije so izrazito ženstvene, saj je ciljna publika prav ženska populacija.

vIno v alumInIjastI pločevInkI

podjetje Jt Wines je za svojo blagovno znamko za vina z imenom FLasQ izbralo aluminijaste pločevinke. Chardonnay in merlot, oba letnik 2009, so lansirali z začetkom leta v 357-mililitrski aluminijasti pločevinki, ki omogoča zapiranje tudi po

odprtju. aluminijasta steklenička je priročna in kvalitetna, pijača naj bi se v njej ohladila do petkrat hitreje in tudi ostala hladna dlje kot v stekleni embalaži. stik vina z embalažo preprečuje premaz na notranjih stenah

pločevinke.

pločevinka se lahko v celoti reciklira, tudi teža je v

primerjavi s stekleno embalažo manjša.

podjetje Jt Wines je

izračunalo tudi ogljični

odtis svoje embalaže, ki je kar 35 odstotkov manjši prav zaradi svoje lahkosti, ta dejavnik pa znižuje tudi stroške distribucije.

Fr an c B og ov ič

foto: arhiv podjetja

Em b a la ža za v in o

februar 2012 foto: www.shutterstock.com

EM ba La Ža 8 66

emBaLaža Za Vino

kajpak, vino tudi v steklenicah iz papirja

nina semolič

Vina popije svet vedno več, trg za vino je zrasel za 4,5 odstotka. kaj pa embalaža?

pogled na embalažo za vino ne more mimo antičnih časov, saj je obstajala že takrat, in sicer v obliki lončenih posod.

Vino so shranjevali tudi v živalske mehurje zaradi lažjega prenašanja. Fermentirane pijače so že od nekdaj predstavljale pomemben del ohranjanja zdrave skupnosti, saj so nenehno grozile okužbe zaradi oporečne pitne vode.

Z zorenjem civilizacije pa se je razvijala tudi embalaža, in sicer za ohranjanje in transport najbolj kritičnih dobrin za skladiščenje.

V

inski sodčki in steklenice potemtakem izhajajo iz predhodno uporabljenih amfor in živalskih mehurjev. V ospredje so prišle predvsem tiste oblike embalaže, ki so ponudile najbolj kontrolirano okolje za živila, so bile primernejše za prenašanje in so podaljševale rok uporabe. Sedaj ponudba pre- sega potrebe. Embalaža deluje kot finančni vzvod za povečanje donosnosti in komunicira trajnostni razvoj podjetja. Danes ima emba- laža večjo možnost recikliranja, manjša se velikost in s tem tudi poraba materialov. In najpomembnejše – zaradi naštetih ukrepov se teža embalaže manjša. Vendar pa, tako kot pri vsaki vrsti embalaže, tudi premišljeno oblikovana embalaža za vino zasenči kon- kurenčne izdelke na policah, še preden se odzove potrošnikov razum in začne cenovno primerjati izdelke.

Č

eprav najdemo vina tudi v drugačnih embalažah, kot so pločevinke in ška- tle za vino (vino je shranjeno v plastičnem mehurju, ki ga varuje škatla, po navadi je narejena iz valovitega kartona), se takšni načini pakiranja večinoma uporabljajo za manj kakovostna vina. Med embalažami za vino je še vedno najbolj priljubljena klasična 750-mililitrska steklenica.

steklenice

S

teklenice za vino so v osnovi namenjene optimalnemu hranjenju in zaščiti vina.

Pomembna je oblika steklenice, enako tudi barva stekla, saj oboje vpliva na kakovost vina in njegovo hrambo. Že v 17. stoletju so ugotovili, da z uporabo kombinacije steklenice in plutovinastega zamaška vino ohranja svojo kakovost. Tako so se z razvo- jem v različnih vinogradniških pokrajinah izoblikovale različne karakteristične oblike steklenic. Najbolj pogoste vrste steklenic so: renska, bordojska, burgundska, alzaška in šampanjska. Slednja ima na voljo največ volumnov, od katerih ima vsak svoje ime.

etikete

E

tiketa je eden najpomembnejših elemen- tov celostne podobe proizvoda, saj skupaj

med embalažami za vino je

še vedno najbolj priljubljena

klasična 750-mililitrska

steklenica.

februar 2012

9 66 EM ba La Ža

z izbrano steklenico in zamaškom tvori celo- sten videz proizvoda. Parametri in obvezni podatki so določeni z zakoni in pravilniki.

Prav tako so natančno določeni tudi stan- dardi, ki opredeljujejo vino pri prodaji in transportu.

N

a glavnem vidnem polju etikete morajo biti zapisani naslednji podatki: vrsta pri- delka, oznaka kakovosti, oznaka vinorodne dežele za deželna vina oziroma oznaka vino- rodnega okoliša za kakovostna vina, oznaka polnilca vina, oznaka pridelovalca in oznaka države pridelovalke.

V

izualizacija etikete običajno po kakovo- sti sovpada z vsebino. Tako so etikete za deželna vina preprostejše, za kakovostna vina nekoliko obogatene, za vrhunska pa luksuzne. S takšnim označevanjem se tudi ne zavaja kupca, saj ta že z ogledom vina lahko približno določi, kakšno vsebino lahko pričakuje.

proces

stekleničenja

V

ina se lahko tržijo kot odprta, vendar je bolj v navadi prodaja ustekleničenih vin. Vina se ustekleničijo, ko dosežejo ustrezno zrelost, pri-

dobijo sortne značilnosti ter obstojnost na zraku.

Za vina vrhunske kakovosti se vedno uporabljajo plutovinasti zamaški, ki so prevlečeni s plastično maso ali folijo, za namizna pa kronski pokrovčki.

V praksi se kaže, da vinarji vedno več steklenic zapirajo z navojnimi zamaški, ki so jih med prvimi začeli uporabljati Novozelandci. Uporabljajo se tudi v Veliki Britaniji in Avstriji, vse pogosteje pa jih srečamo tudi pri nas. Uporabljajo se tako pri litrskih steklenicah kot tudi pri buteljkah. Vendar praksi navkljub – tradicionalni plutovinasti zamaški med vsemi zapirali še vedno najbolje izpolnjujejo pričakovanja potrošnikov.

analiza

življenjskega cikla

V

študiji, ki jo je naročila družba Tetra Pak, izvedli pa so jo ameriški strokovnjaki, so pri- merjali različne vrste embalaž za vino: steklenice, plastenke in kartonsko embalažo. Vsako vrsto embalaže so analizirali glede na celoten življenjski

cikel, in sicer od zibelke do groba. Vanj so zajeti vsi koraki – od proizvodnje surovin do končnega odlaganja. Kartonska embalaža za vino je dosegla bistveno boljše rezultate v vseh treh kategorijah (energetska učinkovitost, trdni odpadki in izpusti toplogrednih plinov).

trg embalaže za vino

T

rg za vino je v letu 2011 doživel 4,5-odstotno rast, kar je za 3,2 odstotka več kot leto poprej.

Trg vina v 750-mililitrskih steklenicah je doži- vel 6,1-odstotno rast, medtem ko je bila rast za vina v 1,5-litrskih steklenicah le 1,1-odstotna.

Zanimivo je, da so 3-, 4- in 5-litrske škatle za vino (wine box) doživele nižjo rast kot celotni trg, zato strokovnjaki že predvidevajo, da je predstavljalo vino v škatlah le muho enodnevnico in sedaj ideja že bledi.

N

a splošno potreba po stekleni embalaži pada, kar je najverjetneje posledica teže same em- balaže, še posebej v današnjem času, ko podjetja stremijo k okolju prijaznejšemu ravnanju.

novosti na trgu embalaž za vino

a) STEKLENica iZ PaPirJa

Angleško podjetje GreenBottle je predstavilo prvo steklenico za vino iz papirja. Revolucionarna embalaža je narejena iz papirja, prevlečena s tanko plastično oblogo. Zunanja plast je primerna za kompostiranje, saj je biorazgradljiva. Če emba- lažo odložimo na kompost, se naravno razgradi v nekaj tednih, lahko pa se tudi do sedemkrat reciklira. Notranja plast je izdelana iz reciklirane plastike, ki se lahko reciklira z ostalimi plastič- nimi materiali. Ogljični odtis embalaže za vino podjetja GreenBottle predstavlja le 10 odstotkov ekvivalenta steklene embalaže. Steklenice so lažje; njihova teža znaša 55 gramov, kar je zelo velika razlika v primerjavi s 500-gramsko ste- klenico. Zaradi posebne strukture ni lomljiva, poleg tega pa ima tudi izolacijo, ki omogoča vinu na mizi, da dlje časa ostane ohlajeno, na voljo pa so te steklenice po enakih cenah kot klasične.

b) ViNSKa ETiKETa Z braiLLOVO PiSaVO, S KOdaMa aViN iN Qr

Portugalski proizvajalec vina Falua Sociedade de Vinhos je predstavil etiketo, ki vsebuje podatke o vinu, zapisane tudi v Braillovi pisavi in s kodo Avin ter QR-tehnologijo. Slednja omogoča uži- valcem dostop do podrobnih informacij o vinu.

Poleg tega pa na etiketi najdemo tudi kodo Avin – unikatno trinajstmestno število, ki se uporablja za sledenje vin, tako kot se uporablja ISBN pri

knjigah. Predvideva se, da se bo uporaba kod Avin povečala, predvsem zaradi boljše sledljivosti, identifikacije in navzkrižnega primerjanja vin.

c) KO SE MOda SrEČa Z ViNOM

Kalifornijska oblikovalka Denis Focil je za italijanskega proizvajalca Distilleria Bottega oblikovala embalažo za vino iz umetnega belega usnja. Vino z imenom Amarone Bottega, Il vino Prêt-á-porter, je usnjen kovček s kovinskimi zakovicami in kovinsko ploščico z vgraviranim logotipom oblikovalke. Tudi etiketa na steklenici je iz belega usnja, prav tako okrašena s kovin- skimi zakovicami. Kovček je več kot priročen za prenašanje vsebine in s tem tudi primeren za večkratno uporabo.

d) ViNO V KOZarcu

Načini prodaje vina so se v zadnjih letih zelo spremenili. Posledično se na trgu pojavljajo šte- vilne embalaže, ki se po volumnu oddaljujejo od standardne 750-mililitrske steklenice in s tem ponujajo manjša, priročnejša pakiranja. Tako je kot prvo predstavilo pakiranje vina v kozarcu francosko podjetje ¼ Vin. Posebno obdelani ko- zarci se zaprejo s pomočjo termično zatesnjenega aluminija, kar onemogoča oksidacijo vina. Kmalu so izumu sledili Američani z izdelkom Copa di Vino. Pojavili so se tudi na angleškem trgu, pod imenom Le Froglet, na voljo pa so v trgovinah Marks & Spencer.

E) ČrNO STEKLO

Zaradi črne barve embalaža deluje elegantneje in rahlo provokativno, razlikuje izdelek od kon- kurence in daje znamki poseben status. Čeprav je črno steklo na voljo, so cene zelo visoke, zato se uporablja predvsem za ekskluzivne linije izdel- kov. Z novo tehnologijo podjetja O-I pa se lahko tudi to kaj kmalu spremeni, saj omogoča izdela- vo stekla s posebnim načinom barvanja. Proces omogoča enako zaporedje pregledov v vseh pro- izvodnih linijah in s tem zagotavlja konstantno kvaliteto brez dodatnih modifikacij. Do sedaj je lahko uporaba črnega stekla pripeljala tudi do varnostnih zapletov, saj tradicionalni instrumen- ti niso bili zmožni izvesti določenih pregledov kakovosti zaradi transparentnosti barve. Z novo tehnologijo se lahko uporaba črnega stekla vključi v načrtovanje proizvodnje brez dodatnih modifi- kacij linij in brez spremembe hitrosti.

najbolj iskane so klasične oblike – bordojska, burgundska in pa seveda šampanjska.

kartonska embalaža za vino je dosegla bistveno boljše rezultate v vseh treh kategorijah (energetska učinkovitost, trdni odpadki in izpusti toplogrednih plinov).

 

februar 2012

EM ba La Ža 10 66 slovenski vinarji o embalaži

O tem, kaj menijo o embalaži za vino slovenski proizvajalci in poznavalci problematike, smo pov- praševali v anketi. Vsi so odgovarjali na naslednja vprašanja:

• Kakšna je razlika med steklenicami za vino nekoč in danes?

• Kako, na kakšen način je potekal razvoj in v koliki meri se upoštevajo načela trajno- stnega razvoja?

• Kje so največje spremembe?

• Kakšne steklenice so najbolj iskane?

• Kako se steklenice naših vinogradniških pokrajin razlikujejo od evropskih?

• Kakšni so trendi in kakšen bo razvoj?

• Katera slovenska embalaža je vzbudila največ zanimanja?

miha istenič, Penine istenič, istenič, d. o. o.:

• Pri penečih vinih se pozna, da je na razpolago veliko večja izbira, boljša pa je tudi dostopnost steklenic. Včasih je bilo steklenice potrebno naročiti tudi leto dni prej, prav tako je bila vprašljiva kvaliteta stekla, stene steklenic niso bile ravne. Sedaj so na voljo steklenice visoke kvalitete, kar je nujno potrebno predvsem pri penečih vinih, ki so znamenje prestiža.

• Razvoj je šel predvsem v smeri obvarovanja vsebine, tudi filtri, ki omejujejo pronicanje svetlobe, so boljši. Pri pakiranju vina je važna predvsem vsebina, zato trajnostno in lažje ni nujno boljše, predvsem pri šampanjskih stekle- nicah, ki morajo zdržati tudi pritisk ogljikovega dioksida.

• Bolj kvalitetno, ravno steklo omogoča tudi lepši potisk, lažje je etiketiranje. Tudi filtri, ki omeju- jejo pronicanje svetlobe, so prijaznejši do okolja, prav tako je kvaliteta embalaže bistveno boljša.

• Najbolj iskane so klasične oblike – bordojska, burgundska in pa seveda šampanjska. Pri šam- panjskih sta najbolj zaželena volumna bouteille (0,75 l) in magnum (1,5 l). Najpogosteje upo- rabljena barva stekla je olivno zelena, ki tudi najbolje ščiti vsebino pred svetlobo. V vinu so določene žveplove spojine, ki lahko zaradi prevelike izpostavljenosti svetlobi dobijo zelo neprijeten vonj, zato je pomembno, da vino ostane zaščiteno. Prozorne steklenice se upo- rabljajo predvsem za rosé vina, predvsem zato, da se vidi lepa barva vina. Tudi te so že na voljo z dobrimi filtri.

• V primerjavi z evropskimi vinogradniškimi pokrajinami se kaže razlika po načinu zapira- nja steklenice in tudi po obliki steklenice. Poleg bordojske in burgundske se med klasičnimi

uporablja še renska steklenica.

• Razvoj se bo verjetno nadaljeval v smeri večje reciklaže stekla. Večjih sprememb naj ne bi bilo, saj se tudi sedaj linije steklenic le malenkostno spreminjajo.

• Pri slovenskih embalažah so zanimive pred- vsem tiste po naročilu (npr. tiste, ki jih je izdelal Oskar Kogoj) in takšne v posebnih darilnih embalažah.

renato flisar, radgonske gorice, d. d.:

• Razlika je ogromna, predvsem je danes na raz- polago več različnih tipov ter barv steklenic, ki so predvsem lažje kot nekoč. Nekoč je bilo okrog 90 odstotkov vseh steklenic povratnih in so po odsluženem roku končale nekontrolirano nekje v naravi. Danes je slika drugačna, saj je okrog 80 odstotkov steklenic nepovratnih, kar pomeni, da se ne vračajo v našo proizvodnjo, temveč gredo na recikliranje k proizvajalcu.

• Razvoj steklenic poteka dokaj hitro in fleksi- bilno glede na potrebe trga in tudi varovanje okolja.

• Napredek v zadnjih 10 oziroma 15 letih je, da so steklenice vedno lažje, ob tem pa se nista zmanjšali kvaliteta ter odpornost stekla kljub tanjšim stenam. S tem razbremenijo tudi nas uporabnike, saj se odvoz – teža odpadnega ste- kla – zmanjša, predvsem pa se zmanjšata pri reciklaži poraba energije in izpust CO₂ v ozračje.

Lažje steklo se lahko tudi 100-odstotno reci- klira z manj energije, upošteva pa se trajnost.

• Iskane so predvsem klasične vinske steklenice volumna od 0,2 l do 1 l. Zahteva je predvsem po barvah oliv in cuvee, v manjši meri pa tudi po beli barvi. Odločamo se predvsem za lažje steklenice (mirni program), pri penečem pro- gramu pa je seveda na prvem mestu varnost, se pravi, da so steklenice testirane na določeno stopnjo pritiska, ki ga mora steklenica vzdržati.

Se pa na trgu že pojavljajo lažje variante stekle- nic s tehničnimi lastnostmi težjih steklenic.

• Bistvena razlika je predvsem po načinu zapi- ranja steklenice in nekaj manjšega po obliki steklenice. Predvsem v Avstriji, Nemčiji ter nekaj drugih evropskih pokrajinah upora- bljajo steklenice z navojnim zamaškom, tudi v buteljčnem programu. V naših pokrajinah uporabljamo steklenico, ki se zapira na klasičen zamašek (pluta), nekaj malega je tudi sintetike.

Pri litrskem programu pa že prednjači navojni zamašek pred kronskim.

• Razvoj se bo nadaljeval proti čim večji reciklaži odpadnega stekla, strogemu ločevanju stekla, predvsem belega. Več bo lažjih steklenic, ki

bodo obdržale enake lastnosti kot težje. Z re- ciklažo vedno lažjega stekla se bo pri taljenju prihranilo veliko energije, posledično pa se bo zmanjšal tudi spust CO₂ v ozračje in s tem se bo popravila tudi ekološka bilanca proizvodnje stekla.

• Ni neke posebnosti, nekaj pozornosti smo na- menili lažji steklenici za peneča vina (klasična metoda), vendar ta proizvod prihaja iz Italije.

neja škrinjar, Vinska klet goriška brda:

• Nekoč (pred 15 oziroma 20 leti) smo za bela vina uporabljali renske steklenice, tip bordolese (bordojski tip) pa samo za rdeča vina. Litrska steklenica je bila povratna, barva steklenic večinoma zelena.

• Razvoj je potekal v smeri prehoda samo na bordojski tip steklenice, barvo uvag (standard

za nižji cenovni razred, težje steklenice, npr.

Europea za višji cenovni razred), za izbrana vina pa personalizirane steklenice (steklenica Bagueri, Contesse Bagueri z grbom).

Steklenico za vina Bagueri smo oblikovali leta 1991, saj smo želeli za našo blagovno znamko prestižnih vin iz grozdja izbranih vinogradov, ki predstavlja žlahtnost briške zemlje in medi- teranskega temperamenta, steklenico, ki bi s svojo podobo to tudi sporočala in izstopala po videzu. Edinstveno osemkotno steklenico smo tedaj zaščitili. Zaradi svoje inovativne oblike je prejela tudi oblikovalsko nagrado.

• Pri buteljčnih vinih (0,75 l) je zaznati postopen prehod na navojni zamašek, pri litrskih vinih pa se trenutno v naši kleti dogaja prehod na nepovratno steklenico.

• Katere steklenice so najbolj iskane, je odvisno od cenovnega razreda in tipa potrošnika.

• Naše steklenice se po večini ne razlikujejo od evropskih. Sicer pa uporabljamo samo bordojski tip, v nekaterih predelih Evrope se uporablja- jo tudi steklenice tipa burgunder oz. renske steklenice.

• Trendi? Navojne steklenice za 0,75 l (nižji cenovni razred oz. kakovostna vina) in nepo- vratna litrska steklenica. Razvoj je težko na- povedati, saj se trenutno dogajajo pomembne spremembe, kaj se bo v prihodnosti še dogajalo, pa je težko reči.

Več bo lažjih steklenic, ki bodo obdržale enake lastnosti kot težje.

pri buteljčnih vinih (0,75 l) je zaznati postopen prehod na navojni zamašek.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/142

P o lo ža j P a n o g e

februar 2012

foto: arhiv podjetja

m ili ca m ak ote r 11 66 EM ba La Ža

poLožaJ panoGe

bilo je izjemno poslovno leto

nenavaden naslov za te čase.

Vsaj dva razloga govorita v prid pogovoru z milico makoter, direktorico podjetja makoter, kjer želijo proizvajati predvsem tisto, kar trg išče.

prisega na nišne proizvode in izvoz, zato je bilo lani zanje leto težko ponovljivih rezultatov, pravi direktorica. in prav v rekordnem poslovnem letu, ne prav značilnem za njihovo panogo, so praznovali tridesetletnico. in zaposlovali.

za koliko ste povečali realizacijo (trend rasti), koliko so se povečale cene surovine in katere, ali jih kupujete na domačem trgu ali uvozite, koliko izvozite in kolikšna je bila lanska realizacija?

Promet v letu 2011 je v primerjavi z letom poprej realno zrasel za 15 odstotkov, cene glavnih suro- vin pa so se povprečno dvignile za 7 odstotkov.

Izven Slovenije prodamo izdelke v vrednosti dveh tretjin od skupne realizacije v višini 19 mio evrov.

Tako smo poslovno leto končali z nekoliko večjim dobičkom kot leto poprej. Nekaj zaradi dviga cen že v osnovni surovini, nekaj pa zaradi povečanega izvoza.

racionalizacija, optimiranje stroškov pri emba- laži. kaj se je naredilo oziroma konkretno spre- menilo v zadnjih letih? ali imate lastni razvoj in dizajn ali se o vsem dogovorite s kupcem?

V podjetju nimamo posebne razvojne službe, saj potrebujemo ideje vseh zaposlenih. Tako organi- zirano zbiramo predloge za inovacije in najboljše enkrat letno denarno nagradimo. Glede dizajna smo odprti. Lahko udejanjimo želje odjemalcev ali pa jim v celoti pomagamo pri izbiri grafične rešitve. Naša proizvodnja je raznovrstnost izdel- kov skrčila na tiste, kjer je še povpraševanje. To je embalaža za higiensko papirno industrijo, kot so vrečke in folije za strojno pakiranje toaletnega papirja, papirnatih brisač, serviet, robčkov … Tej panogi sledimo z razvojem in tudi vlagamo v strojno opremo za ta proizvodni program. Kupci seveda optimirajo stroške. Trend za zniževanje debelin pri vrečkah je velik, vendar v nekaterih primerih to ni izvedljivo. V zadnjih nekaj letih pa se je na tem področju veliko naredilo.

V kaj ste morali največ investirati, v katero opre- mo, stroje? Vam je to zagotovilo, da ste konku- renčni po produktivnosti in dodani vrednosti?

Ves čas investiramo v nove stroje za vse faze pro- izvodnje, s čimer si poskušamo zagotoviti višjo produktivnost in dodano vrednost. V bistvu skoraj vsako leto posodabljamo proizvodnjo, kajti le tako se lahko obdržimo na tržišču v tekmi s konkurenco. V tridesetih letih še nismo uspeli pri- dobiti nobenih denarnih sredstev preko razpisov, kot so nepovratna sredstva ali kaj podobnega. Po mojem so bili razpisi narejeni za točno določene projekte.

na katere izvozne trge izvažate več in kje še vidite priložnosti? za kakšen odstotek ste planirali višjo rast, če ne bo prišlo do prehudih nihanj na trgu?

Največ izvažamo v razvite dežele zahodne Evrope, prave priložnosti pa so v proizvodih z višjimi

vstopnimi ovirami in, kot to velja za večino pod- jetij, ki ne pokrivajo velikega tržnega deleža, v nišnih proizvodih. V letu 2012 bi radi zadržali nivo prometa iz leta 2011, ki je bilo izjemno leto v več pogledih in bo težko ponovljivo.

kot menedžerka ste morali dobro krmariti v pod- jetju in na trgu. čemu pripisujete ključno vlogo za uspešen in stabilen razvoj? tudi zaposlovali ste.

Uspeh ni odvisen samo od mene, ampak od celotnega tima. Za uspešnost podjetja je zelo pomembno hitro odzivanje na trgu, prilagajanje kupcem in seveda prave investicije. Res je, da smo dodatno zaposlovali, predvsem zaradi povečanja izvoza in posodobitve proizvodnje. Letos bi radi obdržali lansko realizacijo. Planirali smo sicer nekaj višjo, vendar so krizni časi nepredvidljivi.

Plastične vrečke so tarča številnih kritik, češ da so okolju najbolj neprijazne. V prodaji, na trgu se to ne pozna?

V zadnjih dveh letih je velik pritisk na vreč- ke z vidika ekologije. Moje osebno mišljenje je, da je v tem primeru potrebno pravilno usmeriti ravnanje z odpadnimi vrečkami.

Zakaj pa smo se lahko naučili pravilno rokovati z odpadnim steklom? Če bi steklo odmetavali vsepovsod, bi bilo enako, le toliko je za vrečko problem, da jo lahko veter nosi po zraku, stekla pač ne more, ker je pretežko. Če bi pravilno zbirali odpadne vrečke, problema ne bi bilo, pa še povr- hu je predelana plastika kakovostna surovina za nadaljnjo predelavo.

Vsako leto posodabljamo proizvodnjo, kajti le tako se lahko obdržimo na tržišču v tekmi s konkurenco.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/143

Tr g p ij a č

februar 2012

EM ba La Ža 12 66

trG piJaČ

več možnosti je v izvozu kot doma

na trgu pijač se je CosteLLa pojavila šele pred slabimi petimi leti. kljub recesiji, manjši proizvodnji in prodaji pijač pa naravna mineralna voda Costella in njene brezalkoholne pijače ali pijače z okusom doživljajo vsako leto boljši sprejem pri potrošniku.

Jože Božič, menedžer in prokurist družbe Uskok, ki je lastnica polnilnice, pravi, da so dosegli na trgu visoko prepoznavnost blagovne znamke CosteLLa zaradi kakovosti in embalaže.

katere značilnosti slovenskega trga pijač so lani najbolj vplivali na vašo prodajo, kaj kažejo prodajni rezultati in kako je s koli- činami? kakšne so sploh še možnosti za povečanje prodaje na domačem trgu glede na hudo domačo in tujo konkurenco?

Potrošnja in prodaja pijač v zadnjih dveh letih v Sloveniji beleži več kot 20-odstotni padec.

Kljub temu nenehno povečujemo prodajo in tržni delež. Blagovno znamko COSTELLA sestavlja že 28 izdelkov. Kupci so jih lepo sprejeli. Lani smo povečali količinsko in vrednostno prodajo v primerjavi z letom 2010 za 8,5 odstotka. Rast pa je naslednja – v letu 2007 smo prodali za 890.000 evrov, leta 2008 za 2.700.000 evrov, leta 2009 za 4.300.000 evrov, leta 2010 4.300.000 evrov, leta 2011 pa 4.700.000 evrov. Tako smo se približali 20-odstotnemu tržnemu deležu.

Pri katerih pijačah ste bili najuspešnejši, kako ste na trgu pozicionirali vaše vode z okusom in kako so potrošniki sprejeli vašo embalažo?

V letu 2011 smo postali z naravno mineralno vodo COSTELLA v segmentu trgovina vo- dilna blagovna znamka. Na prodajo vseh in seveda tudi naših izdelkov je vplival padec kupne moči potrošnikov in delno spodbu- janje pitja vode iz »pipe«. Čeprav je res, da smo prejeli več domačih in tujih priznanj in da so nam kupci naklonjeni. Ocenjujemo, da je na slovenskem tržišču še vedno nekaj prostora za povečanje prodaje izdelkov bla- govne znamke COSTELLA, seveda s kupcu prijaznimi marketinškimi akcijami.

V vaši poslovni strategiji se intenzivno od- ločate za izvoz in iščete nove trge. kje se vam odpirajo nove prodajne možnosti in na kakšne količine računate?

Zavedamo se majhnosti in nasičenosti slovenskega trga, zato smo bili v letu 2011 izredno aktivni. Podpisali smo pogodbe za izvoz v letu 2012 na trge Avstrije, Rusije, Hrvaške, Slovaške, Albanije, Kitajske, Hong Konga, Jordanije, Savdske Arabije in BiH. V zaključnih dogovorih smo še z nekaterimi drugimi državami. Ocenjujemo, da bo vre- dnost izvoza v letu 2012 nekaj mio evrov.

kakšna so vaša poslovna pričakovanja v letu 2012 pri prodaji in finančno?

V poslovnem letu 2012 bomo skladno z osno- vami poslovnega načrta, ki je v pripravi in predvideva cca 10-odstotno povečanje pro- daje na slovenskem trgu, in pretežno glede na že podpisane pogodbe za izvoz poslovali pozitivno. Konkretna ocena pozitivnega izida bo znana po dokončni izdelavi po- slovnega načrta. Zaradi predvidenega izvoza načrtujemo pozitivno poslovanje.

načrtujete nove proizvode, novo embalažo?

Vemo, da je razvoj izdelkov in okolju ter potrošniku prijazne embalaže zelo pomem- ben, zato ne mirujemo. Snujemo novosti.

Rezultati bodo vidni na slovenskem in iz- voznem tržišču še pred letošnjo sezono. Več o novih izdelkih v tem trenutku še ne morem povedati. Trendi, ki jih dosegamo, so rezultat naše posebne tržne strategije, ki je nikomur ne zaupamo. 

trendi, ki jih dosegamo, so rezultat naše posebne tržne strategije, ki je nikomur ne zaupamo.

Jož e B ož ič

foto: arhiv podjetja

Obr a z

februar 2012

foto: arhiv podjetja

EM ba La Ža 13 66

ecopackova embalaža predstavlja enega najhitrejših načinov pakiranja hrane.

oBraZ

s polistirenom do

hitrega pakiranja hrane

damjana stamejčič

Benjamin macuh, po izobrazbi elektrotehnik z ob delu pridobljeno diplomo organizatorja dela na mariborski fakulteti, se je pred dvajsetimi leti znašel na kariernem razpotju. takrat je uspešna tovarna strojev in plastičnih izdelkov kostroj slovenske konjice, v kateri je bil zaposlen osemnajst let, začela zaradi razpada skupne države in njenega trga propadati. ni prav dosti pomišljal, ko se mu je ponudila nova priložnost. prevzel je vodenje podjetja ecopack v Zrečah. direktor je že skoraj dvajset let. ecopack je hčerinsko in najbolj donosno podjetje skupine swatycomet z enajstimi zaposlenimi in sodi med tri odstotke najbolj uspešnih in plačilno sposobnih podjetij v sloveniji.

»Kakšni začetki so to bili!« se spominja Benjamin Macuh svojega prihoda v Ecopack, ki je imel sprva en sam prostor v konjiškem podjetju IMP.

Nastanek podjetja je nadgradil idejo o ekološkem projektu in predelavi okolju prijazne embalaže, ki so jo podprla takratna podjetja IMP, Comet in Veplas, vendar je kmalu edini lastnik Ecopacka postalo zreško podjetje Comet, ki je zdaj poveza- no v skupno družbo Swatycomet.

»Vodenje Ecopacka mi je ponudil takratni di- rektor Cometa Branko Pavlin in odločil sem se, da bom izziv sprejel. Ko sem prišel prvi dan v službo, so me v enem samem prostoru čakali en delavec, en stroj in ogromen kup plastične em- balaže. Vendar to moje odločitve ni omajalo. Od prvega dne sem namreč verjel, da ima podjetje prihodnost in da bomo uspeli,« se rad vrača na začetke Benjamin Macuh.

izdelke kupujejo vsi največji

Ni se uštel. Ecopack danes sodi med vodilne proizvajalce embalaže za prehransko industrijo v osrednji Evropi, ki v svoji proizvodnji prede- luje uporabnikom in okolju prijazne materiale.

Osnovna surovina za podstavke in posodice za shranjevanje peciv, slaščic, zelenjave, delikates, mesa, sadja in drugih živil je namreč biaksalno orientirani polistiren (BOPS). Material je obsto- jen in nima škodljivih vplivov na hrano. Njegovo uničevanje je okolju neškodljivo, saj se s sežigom v okolje ne izločajo škodljive snovi, kot denimo ogljikov dioksid. Surovino v obliki polistirenske folije v Ecopacku, katerega poslovanje je uskla- jeno s standardom kakovosti ISO 9001/2000, v postopku predelave v embalažo gladijo v hori- zontalni in vertikalni smeri. Na ta način dosegajo visoko trdnost materiala, površinski sijaj, kristal- no čistost in še druge prednosti, pomembne pri pakiranju živil in prehranskih izdelkov.

V Ecopackovih proizvodnih prostorih imajo umeščene tri tehnološko najsodobnejše linije za predelavo BOPS, na katerih glede na potrebe trga in želje kupcev izdelujejo že preko 60 različnih vrst embalažnih izdelkov. Hrana se v njihovi em- balaži ne rosi in je zato primerna tudi za zamrzo- vanje, izpostavlja nekatere pomembne lastnosti izdelkov Benjamin Macuh. Še pomembneje pa je, da ostane v embalaži BOPS dolgo sveža. Za trgovce in proizvajalce je pri odločanju zagotovo pomembno tudi dejstvo, da prav Ecopackova

embalaža predstavlja enega najhitrejših načinov pakiranja hrane.

»Danes v Sloveniji ni večjega trgovca ali proizvajal- ca hrane, ki za embaliranje ne bi uporabljal naših izdelkov,« pravi Benjamin Macuh. Našteva le nekaj največjih, kot so Mercator, Spar, Tuš, E.leclerc, Žito, Mlinotest, Pekarna Pečjak. Ker so v Ecopacku s svojo ponudbo zelo prilagodljivi, so kupce našli tudi izven Slovenije ter četrtino proizvodnje prodajo na tuje. Za marsikaterega odjemalca pa embalažo izdelujejo tudi po čisto posebnem na- ročilu. Izdelajo jo pač glede na namen iz različnih okolju prijaznih materialov in v različnih barvah.

razvoj imajo jasno začrtan

»Ko sem prevzel vodenje Ecopacka, nismo imeli ne naročil in ne kupcev. Dobro se še spominjam, da sem prvi posel sklenil z domačo pekarno Rogla iz Slovenskih Konjic, drugega s celjskim Klasjem. Ker nismo imeli ne trga ne dovolj kadrov, sem bil sprva direktor, komercialist in še vzdrževalec hkrati, saj sem kot elektrotehnik velikokrat kar sam popra- vil kakšno manjšo okvaro na takratnih strojih.

A počasi smo se prebijali, naročil je bilo vse več, najhitreje pa se je trg za naše izdelke odprl potem, ko so se v Sloveniji pričeli množiti trgovski centri,«

se prvih let Ecopacka spominja Benjamin Macuh.

B enj am in m ac uh

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/144

foto: arhiv podjetja

O bli kO va n je tr ajn O s tn e em b a la že

februar 2012 foto: www.shutterstock.com

EM ba La Ža 14 66

oBLikoVanJe

traJnostne emBaLaže

deset in še en namig, kako smo lahko boljši

metka vehovar piano

kadar želimo preoblikovati obstoječo embalažo ali snujemo novo embalažo za nov izdelek, je priporočljivo imeti v mislih področja, s katerimi lahko izboljšamo svoj vpliv na okolje. snovanje, načrtovanje in oblikovanje embalaže je priložnost, da vgradimo v naš delovni proces trajnostna načela in pripomoremo k bolj »zelenemu poslovanju«.

nekatera trajnostna načela lahko vgradimo brez večjih težav, nekatera so bolj kompleksna in zahtevajo več truda. kako pristopiti?

odgovorov in možnosti je več.

K

ot je zapisala urednica Greener Package, Anne Marie Mohan, se načrtovanje embalaže že skoraj desetletje skuša približati trajnostnemu ali »zelenemu« oblikovanju. Z zahtevami trgov- cev, dojemanjem javnosti, ekonomskimi pritiski in vladnimi politikami vidiki trajnosti učinkujejo na vsak aspekt embalaže. Oblikovanje embalaže je kompleksna naloga, če upoštevamo celoten ži- vljenjski cikel embalaže, od izvora materialov za njeno izdelavo do konca njene življenjske dobe.

P

o letih raziskovanja in diskusij je znanih nekaj osnovnih resnic o tej temi. Prva je, da dandanes ne obstaja popolnoma trajnostna embalaža. Trajnostnost je potovanje, cilj je rast izboljšav skozi čas in zniževanje vpliva embalaže na okolje. Druga resnica je, da embalažnih mate- rialov, kot so steklo, plastika, papir in aluminij, ne moremo deliti na dobre ali slabe. Vsak od njih ima svoje prednosti in pomanjkljivosti, odvisno od uporabe izdelka in ciljev ter poslanstva proi- zvajalca embalaže. Pretehtati je potrebno vsako odločitev, če želimo resnično slediti trajnostnim načelom.

i

n zadnja resnica je, da moramo vlogo embala- že razumeti v celotni dobavni verigi izdelka.

Embalaža povzroča navadno manj kot 10 od- stotkov ogljičnega odtisa izdelka. Proizvodnja in uporaba izdelka pogosto obsegata največji

delež. Čeprav je ogljični odtis embalaže majhen, ne smemo podcenjevati njene pomembnosti. Če embalaža ne zadosti svoji primarni funkciji, tj.

zaščiti izdelka v procesu dobavne verige, zape- ljevanju potrošnikov k nakupu in pospeševanju porabe, je bila vsa energija, porabljena v procesu proizvodnje, izgubljena, ko je izdelek zavržen.

deset namigov za trajnostno oblikovanje embalaže

Kako torej lahko izboljšamo vidike trajnosti, ko vgrajujemo spremembe v embalažo?

1. upoštevajte življenjsko dobo embalaže že v procesu oblikovanja

Obstaja že kar nekaj orodij LCA (ocena življenj- skega cikla), ki so na voljo in pomagajo obliko- valcem embalaže razumeti okoljske vplive, pred- stavljene z različnimi možnostmi embaliranja.

Med njimi je Sustainable Packaging Coalition’s COMPASS® (primerjalna ocena embaliranja), spletna aplikacija, ki ponuja uporabnikom na običajnem naboru okoljskih kazalnikov več informacij o materialih za lažjo izbiro in obli- kovalske odločitve. PackageSmart LCA Software, eno izmed mnogih spletno podprtih orodij LCA iz EarthShift, prav tako ponuja oblikovalcem embalaže vrednotenje okoljskih vplivov njihovih izbir.

Merjenja in standardizacije trajnostnih kazalni- kov se še vrednotijo, zato izberite program in se ga držite. Uporaba različnih orodij za merjenje

maksimiranje gostote tovora

je ključno za zmanjševanje

vplivov na okolje.

Pomurski sejem d.d. pod

pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Slovenije razpisuje natečaj

34. SLOVENSKI OSKAR ZA

EMBALAŽO 2012

Oblikovalci, izumitelji, konstruktorji, proizvajalci,

uporabniki in avtorji tehničnih izboljšav ste vabljeni, da potrdite izvirnost, skrb za zaščito vsebine, potrošnika in narave, praktičnost, tehnično dovršenost in odličnost vizualne identitete na področju embalaže!

Rok za prijavo izdelkov na ocenjevanje: 22. marec 2012 Strokovno ocenjevanje: 16. maj 2012 Slovesna razglasitev rezultatov in

podelitev priznanj: 18. mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike INPAK ter 50. jubilejni mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA, v Gornji Radgoni od 25. do 30. avgusta 2012

Na posebni razstavi v okviru sejmov bodo predstavljeni vsi sodelujoči izdelki, ki si jih bo lahko ogledalo kar 120.000 obiskovalcev!

Prijavnice in pogoji sodelovanja:

www.pomurski-sejem.si Dodatne informacije:

Miran Mate, projektni vodja miran.mate@pomurski-sejem.si 041 263 107

Svež!

www.pomurski-sejem.si

Promocija februar 2012

15 66 EM ba La Ža

iste embalaže lahko prinese rezultate, ki se delno razlikujejo. Priporočljiva sta doslednost in pre- verjanje, da delujemo v pravi smeri na izbranih okoljskih področjih, ki so največja skrb našega podjetja.

2. ovrednotite vsak sestavni del vaše embalaže Ali lahko uporabimo manj materiala, ne da bi ogrozili celovitost izdelka? Uspešen primer je proizvajalec naravnih športnih pijač LIV Organic, ki je tradicionalno PET-plastenko za- menjal z zaključno tehnologijo Amcor's in s tem zmanjšal težo plastenke za 14,6 odstotkov. Ta tehnologija omogoča tudi uporabo zamaškov, ki vsebujejo 20–25 odstotkov manj smole. Drug primer je GlaxoSmithKline s svojim kalcijevim nadomestkom Os-Cal. GSK je preoblikoval em- balažo tako, da je ovil izdelek v termokrčljivo folijo, na kateri so odtisnjeni vsi potrebni podat- ki, in opustil sekundarno kartonsko embalažo in papirnati vložek z navodili in podatki. Na letni ravni so z novo embalažo prihranili približno 208 ton papirja ali 1.440 dreves, 150 ton izpu- stov ogljikovega dioksida (kar je enako izločitvi 30 avtomobilov iz prometa) in toliko energije, kot jo letno porabi 23 ameriških gospodinjstev.

Dobavitelji neprestano inovirajo plastenke, za- maške, etikete in ostale komponente, ki izbolj- šujejo razmerje med izdelkom in embalažo, kar rezultira v nižjem ogljičnem odtisu in pogosto tudi v nižji ceni izdelka.

3. upoštevajte nove možnosti za transportno embalažo

Nove strojne opreme in tehnologije materialov omogočajo embalažerjem manjšo porabo mate- rialov pri oblikovanju multipakiranj, svežnjev in palet.

Nested Pack™ iz Polypacka je konfiguracija plastenk v zamaknjenih vrstah, ovita v termo- krčljivo folijo, ki zmanjša stroške embaliranja, ker sveženj ne potrebuje podstavka. Podjetje Unlimited Water je na ta način zmanjšalo pora- bo materiala, znižalo stroške za tri četrtine na sveženj in povečalo atraktivnost izdelka.

Za bolj trajnostno ovijanje in paletiziranje ob- staja več možnosti. Envirowrapper je patentiran izdelek iz polipropilena, s katerim lahko paleto ovijemo tudi do 250-krat. Podjetje Premier Organic's, ki je vključilo ta izdelek v svoj proces, predvideva, da bo prihranilo nekaj več kot 2 toni materiala ali kar 40 odstotkov porabe za paletno ovijanje.

4. iščite možnosti za ponovno uporabo em- balaže – kjer je to smiselno

Pizza Hut je oblikoval embalažo za pice, ki se lahko preoblikuje v krožnike in manjšo škatlo

za ostanke, s čimer so zmanjšali porabo alu- ali plastične folije in podstavkov. Ponovna uporaba embalaže je primerna tudi za druge industrije, ne le za prehrambeno. Puma je npr. vzbudila po- zornost s privlačno rdečo vrečko za čevlje Clever Little Bag, s katero so zmanjšali porabo kartona, nadomestili trgovinsko plastično nosilno vrečko, kupec pa vrečko lahko ponovno uporabi.

Podjetje je zmanjšalo porabo papirja za 65 od- stotkov in predvideva, da bo letno zmanjšalo porabo vode, energije in nafte na proizvodni ravni za več kot 60 odstotkov.

5. razmislite o spremembi svojega izdelka Najboljši primer v kategoriji izdelkov, ki so doživeli pomembno spremembo v bolj traj- nostnem pakiranju, so čistila za gospodinj- stva. Mnogi proizvajalci so začeli uporabljati koncentrate, da bi zmanjšali količino vode

pri transportu svojih izdelkov od tovarne do trgovinskih polic. Hkrati so zmanjševali tudi velikost embalaže. Morda najbolj kompakten Method Laundry Detergent, 8-krat koncentri- ran pralni prašek, je v lični stožčasti plastenki, ki omogoča tudi natančno doziranje. Ogljični odtis 8-krat koncentriranega izdelka je za 35 odstotkov nižji od 2-krat koncentriranega.

Prihranek vode, plastike, nafte in energije je ogromen. Proizvajalci čistil pogosto ponujajo tudi plastenke za ponovno polnjenje embalaže.

Manj znan, a inovativen je tudi pristop podje- tja, ki je spremenilo fizične lastnosti svojih re- zancev v obroku, da so lahko oblikovali manjšo kartonsko embalažo. Sprememba je povzročila prihranek 403 tone papirnih vlaken, 11 odstot- kov izpustov toplogrednih plinov in odstrani- tev 500 tovornjakov iz prometa na letni ravni.

6. kadar je le mogoče, oblikujte za recikliranje svojega izdelka

Ena izmed najučinkovitejših poti do prihranka energije, potrebne za proizvodnjo materialov za pakiranje, je recikliranje. Mnogo materialov, npr. papir ali PET, že v veliki meri reciklirajo, medtem ko lahko premazi, etikete in drugi dodatni elementi, ki dvigujejo funkcionalno ali estetsko vrednost embalaže, recikliranje onemogočijo. A vendar se pojavljajo nove priložnosti.

dandanes ne obstaja popolnoma trajnostna embalaža.

nove strojne opreme in tehnologije materialov omogočajo embalažerjem manjšo porabo materialov pri oblikovanju multipakiranj, svežnjev in palet.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/145