mag. Janez Kopač:

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

OktOber 2018

132

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

mag. Janez Kopač:

Slovenija si lahko zagotovi zanesljivo oskrbo z elektriko brez teŠ in nuklearke Stane Menard: Brez naložb v stroje bo težko,

trg išče specializirano proizvodnjo

dr. Aleš Rotar: Farmacevtsko podjetje omejuje specifična zakonodaja, tudi ko gre za odpadke dr. Zorka Novak Pintarič: Lastniki kapitala ne bodo

mogli mižati pred prednostmi krožnih alternativ Jure Fišer: Vlada najprej nad odpadke, pri krožnem

gospodarstvu pa pogumno v naložbe

Klemen Piškur: Panoga v razmahu, konkurenca

močna, plinski tovornjaki dodana vrednost

Prijave zbiramo do ponedeljka, 5. 11. 2018, na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali preko spletne prijavnice.

Število mest je omejeno, zato pohitite s prijavo!

Vabljeni!

Kotizacija: 184 € + ddv/osebo. 25 % popust za člane Zelenega omrežja Slovenije (138 € + ddv/osebo) Lokacija: Steklarna Hrastnik, d.o.o. – Večnamenski družbeni objekt Podkraj (Dom KS Steklarna), Podkraj 91a, 1430 Hrastnik

8.30–9.00 Registracija

9.00–9.05 Nagovor generalnega direktorja Steklarne Hrastnik, mag. Petra Časa

1. Sklop: Okoljski menedžment

9.05–9.30 Strateški trajnostni razvoj – za poslovne in finančne priložnosti (mag. Vanesa Čanji, Fit media/Zelena Slovenija)

9.30–9.45 Okoljski menedžment v Steklarni Hrastnik (Simona Lesar, Steklarna Hrastnik) 9.45–10.00 Okoljske rešitve v energetsko intenzivni

dejavnosti (mag. Roman Tušek, Steklarna Hrastnik)

10.00–10.15 Investicije za trajnostni razvoj Steklarne Hrastnik (Jaša Polutnik, Steklarna Hrastnik) 10.15–10.30 Predstavitev projekta OPERH2 – Optimi-

zacija pretvorbe energije za zmanjšanje deleža rabe fosilnih goriv z vodikom pri industrijskemu taljenju stekla (Tilen Sever, Steklarna Hrastnik/Razvojni center eNeM) 10.30–10.50 Nova Uredba o mejnih vrednostih kazalcev

hrupa v okolju in odprta vprašanja (Alenka Markun, Marbo okolje)

10.50–11.20 Izzivi nove uredbe in pri doseganju mejnih vrednosti hrupa (Simona Lesar, Steklarna Hrastnik; Slaviša Oliverovič, Sinet) 11.20–11.30 Vprašanja – odgovori

11.30–11.45 Odmor

2. Sklop: Okoljsko komuniciranje

11.45–12.15 Vpetost proizvodnega podjetja v lokalno okolje in okoljsko komuniciranje z lokalno skupnostjo (Mojca Lavrič in Simona Lesar, Steklarna Hrastnik; Adi Zaletel, KS Steklar- na Hrastnik; Občina Hrastnik)

12.15–12.45 Krizno komuniciranje (mag. Vanesa Čanji, Fit media/Zelena Slovenija)

12.45–13.00 Vprašanja – odgovori 3. Sklop: Ogled na lokaciji

13.00–14.00 Ogled okoljskih rešitev na lokaciji Steklarne Hrastnik (Razdelitev na dve skupini, ogled vodita Simona Lesar in Rosanda Kladnik) 14.00 Zaključek z ogledom izdelkov Steklarne

Hrastnik in možnostjo nakupa v trgovini Glashuta

Program:

Kontakt: Tanja Pangerl, Vodja projektov • t: 03 42 66 716 • e: tanja.pangerl@fitmedia.si • w: www.fitmedia.si, www.zelenaslovenija.si Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.

Vsaka nadaljnja oseba iz iste organizacije ima na osnovno ceno 30 % popust.

Popusti se med seboj ne seštevajo.

POSEBNA PONUDBA

Organizator: V sodelovanju:

14. 11. 2018

9.00–14.00 ure

Sreda,

STROKOVNI SEMINAR

Okoljski menedžment in trajnostni izzivi v podjetju

Primer prakse Steklarne Hrastnik

Promocija

U vo d n ik

oktober 2018

13 2 EOL 3

Nostradamusa v energetiki ni, kje je moder zeleni Orfej

N

aj bo resolucija o Energetskem konceptu dolga ali kratka, nekonkretna ali zračna, tukaj je. Na situ. In naj jo beremo od spredaj ali od zadaj, lahkih odgovorov in odločitev ne bo. Najslabše bo, če nova vlada ne bo takoj zagrizla v kislo energetsko jabolko.

K

akšen bo trg električne energije v EU, če bodo države še naprej subvencionirale elektrarne na premog, zemeljski plin in jedr- sko energijo? In kako bo z električno energijo v Sloveniji, kjer se je že drugič končala javna razprava o predlogu resolucije o energetskem konceptu? Ko gre za načela in cilje, soglasij ne manjka.

V

Elektro Maribor so v pripombah na EK med drugim zapisali, da si nobena država ne more privoščiti energetske politike, ki bi

»prebivalstvo pahnila v energetsko revščino, gospodarstvo v stagnacijo, okolje pa v degra- dacijo.« In so še dodali, da je treba preprečiti negativne vplive energentov na zdravje pre- bivalstva. Energetska podjetja podravske re- gije soglašajo, da so poglavitni izzivi mrežne integracije novih naprav in virov, torej nova infrastruktura trajnostnega razvoja energeti- ke. Toda hkrati se vprašujejo, kje so konkretne projekcije energetske bilance, za odgovor, kaj bo z energetiko ko bosta ugasnila TEŠ in NEK?

Z

daj je pač tako, da strokovna javnost raz- mišlja raznoglasno, tudi tako, da bodo OVE v energetski bilanci še kar nekaj časa predvsem začimba. Energetska zbornica ozi- roma energetske družbe razpravljajo po notah poslovnih in podjetniških interesov. Nevladne organizacije izrazito zeleno in precej parcial- no. Vlada pri energetiki raje prede pajčevino, kot odloča, pri okoljskih omejitvah pa so ovire postavljene tako zelo visoko, da se zdijo skoraj nemogoči zbliževalni in inovativni predlogi, kako recimo sulcu v Savi zgraditi rečni rokav, ki bo ohranjal harmonijo habitata.

T

oda, ali je lahko dolgo tako, kot je? Naj se energetska juha kar naprej prekuhava?

Ne. Mag. Aleksander Mervar pravi, da »dalj ko bomo tiščali glavo v pesek, višji bo končni račun …« Pot do scenarija z odločitvami ne sme biti predolga. Nova vlada ne bo mogla preslišati opozorila, o tem v intervjuju govori mag. Janez Kopač, da je na ravni EU »obvezno sprejemati integrirane energetsko-klimat- ske strategije oziroma načrte«. Resolucija o energetskem konceptu naj sploh ne bi bil dokument, ki bi ga moral sprejeti državni

zbor. Energetika se sme načrtovati le kot del klimatske politike, pravi mag. Janez Kopač. In tak dokument mora Slovenija poslati v Bruselj do konca leta.

K

ako sestavljati energetsko oskrbo priho- dnosti z znižanjem emisij toplogrednih plinov? Mag. Aleksander Mervar odgovarja, da EU pri proizvodnji električne energije na- črtuje predvsem povečano vlaganje v najbolj nestabilne proizvodne vire, sonce in veter. In ugotavlja: »Če upoštevamo emisije toplogre- dnih plinov na proizvedeno MWh električne energije, ob upoštevanju celotnega življenj- skega ciklusa (izdelava komponent in gradnja elektrarne, pridobivanje in predelava goriva, proizvodnja, ravnanje z odpadki in razgra- dnja proizvodnega objekta), je proizvodnja na MWh iz sončnih elektrarn šele na četrtem mestu: za hidro, vetrno in jedrsko energijo!«

K

akšna je torej lahko dramaturgija razprav o bližnji prihodnosti slovenske energeti- ke? Kaj bi pokazalo modeliranje podatkov o zanesljivosti oskrbe z energijo iz OVE, pred- vsem vod in sonca, pa tudi o elektroenergetski odvisnosti Slovenije na primer leta 2045? Ali bomo znali obvladati nihajnost proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov energije?

N

ostradamusa v slovenski energetiki ni.

A konkretni izračuni mag. Aleksandra Mervarja so opcija, ki je razgrnila več dilem razvoja slovenske energetike. V resnici pre- cej več kot to. Kajti načrtovanje dolgoročnih energetskih bilanc je predvsem vprašanje, za kakšno razvojno paradigmo se odloča država.

Elektroenergetska strategija ne more izbirati poti mimo identitete zelene Slovenije, ki želi ostati v prvi deseterici držav, odličnih pri iz- polnjevanju ciljev trajnostnega razvoja. A je tudi država, kjer naraščajo emisije ogljikovega dioksida, dušikovih oksidov in PM₁₀. Torej, na Slovenijo čez trideset let ne sme brleti le medla žarnica z visoko ceno energije. Za proizvodnjo zelene energije pa naj se tehnološko usposobi, kjer je že danes konkurenčna, in naj pospeši naložbe v hidroelektrarne, v sončne elektrar- ne, v uporabo lesne biomase, v baterije …

M

orda bo tako Slovenija res postala vodilni trg za distribucijo proizvodnje in skla- diščenja električne energije … ali laboratorij zelene mobilnosti v EU … ali evropski prostor za učenje o trajnostnem razvoju … ali …

A

kdo bo moder zeleni Orfej slovenske ener- getske politike? Bo vlada?

foto: Rok Tržan

glavni urednik

Jože Volfand,

UVodnik

vs eb in a

oktober 2018

13 2 4 EOL

Vsebina

impresUm

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje Glavni urednik: Jože Volfand

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava:

Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje,

tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič (Zeos), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana), dr. Marko Likon (Insol)

Uredniški odbor za strokovne prispevke:

dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)

Celje, oktober 2018 Naklada 2.100 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

Kontakt za informacije:

T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

partnerJa

pri izdajanju revije EOL:

•

Fakulteta za logistiko

•

Gorenje Surovina d.o.o.

5 novosti

8 Brez naložb v stroje bo težko, trg išče specializirano proizvodnjo

11 embalažne rešitve v luči krožnega gospodarstva

12 rešitev ni v alternativnih vrečkah, ampak v glavi potrošnika

14 Barva embalaže ima

sposobnost, da se oko ustavi in začne se prodaja

22 pomlajena agra v ospredje postavlja ekološko in lokalno 23 izvajanje aktivnosti občin s pomočjo sredstev

sklada za podnebne spremembe 24 V ospredju sta trajnostna mobilnost in trajnostni turizem

26 slovenija visokega okoljskega odtisa ne znižuje, zato so tveganja večja

28 slovenija si lahko zagotovi zanesljivo oskrbo z elektriko brez teŠ in nuklearke 30 Začetek vseh v javnem

sektorju so energetski pregledi

32 od konfliktnih mineralov in kritičnih materialov do pravičnega števca 34 V zadnjem desetletju izreden padec števila novih

vrtin na južnem delu panonskega bazena 37 Farmacevtsko podjetje omejuje specifična zakonodaja, tudi ko gre za odpadke

40 Lastniki kapitala ne bodo mogli mižati pred prednostmi krožnih alternativ

42 novorojenčki bi bili zadovoljni, če bi starši uporabili zdravo kmečko pamet

44 Vlada najprej nad odpadke, pri krožnem gospodarstvu pa pogumno v naložbe

46 odpadki so boleč žulj, a tudi predolgi birokratski postopki

48 Les je fantastičen material, z modifikacijami se širi spekter uporabe 50 Z inteligentnim sistemom do daljše življenjske

dobe lesa, šibek člen je primarna predelava

52 prehoda na alternativne pogone za gospodarska komercialna vozila ne bo čez noč

54 panoga v razmahu, konkurenca močna, plinski tovornjaki dodana vrednost

56 V tovornem prometu še dolgo ne bo

elektrike, a slovenija ne spodbuja uporabe UZp

58 slovenija – čista za vedno!

oktober 2018

13 2 EOL 5

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Novosti

sekuNdarNo embalažo za pločeviNke

piva zameNjalo iNovativNo lepilo

Carlsberg je objavil vrsto inovacij, vključno z novim snap packom, ki naj bi zmanjšale količino plastičnih odpadkov na svetu za več kot 1.200 ton letno. to ustreza 60 milijonom plastičnih vrečk. snap pack nadomešča plastični ovoj, ki se uporablja za ovoj šestih pločevink piva Carlsberg s pionirsko tehnologijo. pomembna embalaža za industrijo piva bo zmanjšala količino plastike, ki se uporablja v tradicionalnih večkratnih pakiranjih do 76 %. snap pack je že tri leta v razvoju in je le ena od trajnostnih rešitev za pakiranje Carlsberga.

druge izboljšave vključujejo prehod na srebrna črnila certificirana s Cradle-to- Cradle tm na nalepkah za steklenice, da se lahko izboljšajo možnosti recikliranja.

nov premaz na steklenicah, ki jih je mogoče ponovno napolniti, podaljšuje njihovo življenjsko dobo. novi pokrovčki odstranjujejo kisik, da je pivo bolj sveže in okusno. novosti predstavljajo prvo od serij trajnostnega programa Carlsberg Group, ki se sooča s pritiski potrošnikov in z zahtevami za manjši ogljični odtis za manj odpadne vode. najprej jih bodo uporabljali na vodilni blagovni znamki Carlsberg.

Na trgu so Nove

folije, ki so primerNe za mastNo embalažo za prigrizke

podjetje Cosmo Films, vodilni svetovni proizvajalec posebnih folij za fleksibilno pakiranje, laminiranje in označevanje ter sintetični papir, uvaja toplotno odporne (Hr) folije na osnovi Bopp.

Folije so zasnovane tako, da delujejo kot tiskarski sloji, ki

nadomeščajo film Bopet v večplastnih laminatih za različne aplikacije embalaže v živilskih in neživilskih segmentih. nove toplotno odporne folije so prozorne, tesnijo in so obojestransko obdelane s filmi, ki zagotavljajo kvaliteten potisk. termično stabilne folije imajo odlične lastnosti drsenja in dobro možnost obdelave. Zato dobro delujejo na visoko hitrostnih strojih za pakiranje FFs. na voljo so folije v debelini 15, 18 in 20 mikronov. Folije so primerne tako za lepljenje kot tudi za ekstruzijsko laminiranje in nudijo dobro laminacijsko vez. družba je prav tako izdelala pregradno različico folije. Folija je odporna na maščobe in je zato primerna za mastno embalažo za prigrizke.

srebro za

scaNdiNaviaN desigN group Na peNtawards

na podelitvi prestižnih svetovnih nagrad pentawards, ki so namenjene oblikovanju embalaže, je skandinavska oblikovalska skupina, ki je del skupine i & F, osvojila srebrno nagrado v kategoriji blagovnih znamk Food - distributors / retailers za kupca kolonihagen. Letošnje nagrade so bile podeljene v muzeju Guggenheim v new Yorku. Z izgradnjo mostu med obstoječo blagovno znamko in novimi izdelki so želeli kupcu ponuditi vtis o tem, kakšen bi bil obisk kolonihagena. Z izvrstnimi botaničnimi ilustracijami embalaža izdelka sporoča občutek podedovanega znanja, ročno izdelane podrobnosti, dober okus in fino kakovost. predstavlja antitezo industrijske proizvodnje. designu so dodali tudi mrežo, ki poveča prepoznavnost in jasno prikazuje pomembne informacije. Je fleksibilna in se prilagodi na vsak izdelek.

simbolizira police za izdelke, ki jih najdemo v ikoničnih starih trgovinah s hrano, s posnetki in slikami iz kolonihagena. ikone in sodobna barvna paleta zagotavljajo vidno razlikovanje med vrstami izdelkov.

Novosti ^{Kratko, zanimivo}

Jure Leben napOveduJe sanaciJO žariŠč v Mežici in ceLJu

Jure Leben je prevzel ministrsko dolžnost na Ministrstvu za okolje in prostor in tako zamenjal Ireno Majcen. Ob primopredaji je med drugim dejal, da je bilo ministrstvo dolga leta politično, kadrovsko in finančno zapostavljeno. »Okoljska oziroma prostorska problematika se tiče prav vsakega izmed nas,«

je dejal minister in menil, da mora postati okoljsko ministrstvo osrednji resor v državi:

»Trdim namreč, da mora okoljski vidik po- stati sestavni del vsake politične odločitve v Sloveniji. Varovanje okolja je namreč ključni civilizacijski izziv našega časa. Na področju varovanja okolja kot civilizacija pademo ali obstanemo.« Kot največje izzive, ki zahtevajo takojšnje ukrepe, je minister Jure Leben na- vedel: urejanje vprašanja odpadne embalaže, ki ostaja pri družbah, pooblaščenih za ravna- nje z odpadki, nujna sanacija žarišč v Mežici in pri Celju, nadaljevanje prenove gradbene zakonodaje, nov stanovanjski zakon in ure- janje Triglavskega narodnega parka.

peter piŠek OdprL

LOgistični center na LOpati

V Celju so na Lopati, tik ob avtocesti, odprli največji zasebni logistični center v Sloveniji.

Razteza se na površini 10.000 m² in je v lasti zasebne prevozniške skupine Frigotransport Pišek & Hsf Logistik, ki jo vodi Peter Pišek.

Vrednost naložbe je štiri milijone evrov. Gre za prvi del investicije skupine Pišek & Hsf Logistik. Center so postavili v letu dni. Peter Pišek, lastnik podjetja, je ob dogodku med drugim povedal, da delajo državni prostorski načrt še za širitev hladilnic, pokrita parki- rišča za tovorna in osebna vozila. V razvoju podjetja so v ospredju hladilnice, parkirišča in servisna dejavnost. Drugi del investicije bo stal okrog 10 milijonov evrov. Petru Pišku so na infrastrukturnem in gospodarskem mi- nistrstvu obljubili, da bodo logistični center povezali s štajersko avtocesto.

foto: arhiv ministrstva

Ju re Le b en

foto: arhiv podjetja

p ete r p iš ek

oktober 2018

13 2 6 EOL

Novosti Novosti

kodirNi stroj

visokih zmogljivosti za stekleNice

V podjetju Bruichladdich distillery Co.

Ltd so lani namestili prvi kodirni stroj Linx CsL30 v proizvodni liniji za gin. Zaradi dobrih rezultatov so sedaj namestili enak stroj tudi na liniji za embaliranje viskija. kakovostne in stalne kode, ki jih proizvaja Linx CsL30, omogočajo, da botanični steklenički Botanist islay dry Gin izpolnjujeta zahteve izvoznih trgov za visokokakovostne oznake. Vstavljen v nalepko s steklenico CsL30 kodira dve vrstici, višine 5 mm, na dno steklenice.

kode vsebujejo številko vrstice in serijsko kodo, vključno z edinstveno številko stekleničke, datumom in časom proizvodnje steklenice. Linija proizvede 2.100 steklenic na uro, devet ur dnevno. proizvedejo 1,2 milijona steklenic na leto. oba kodirna stroja Linx CsL30 zagotavljata visokokakovostne kode, ki so ločene, vendar jasne in se vedno pojavljajo v istem položaju na steklenici.

dodatna prednost uporabe laserskih kodirnih strojev je zmanjšanje potrošnega materiala, kar odpravlja potrebo po čiščenju in vzdrževanju tiskalnih glav. ta zanesljivost in doslednost zagotavljata minimalne odmore in omogočata, da proizvajalec napitkov vedno izpolnjuje roke.

izboljšaN pakirNi sistem za jogurte

podjetje Gerhard schubert GmbH je v kölnu na sejmu anuga Foodtec predstavilo sistem tLm za pakiranje jogurta v embalažo.

sistem je opremljen z ovojno komponento Flowmodul, ki je vgrajena v stroj. 3d skener, tudi od podjetja schubert, zagotavlja

kakovost pakiranih izdelkov na liniji. Gerhard schubert GmbH iz Crailsheima ima dolgoletne izkušnje na področju pakiranja mlečnih izdelkov in šteje med svoje stranke številne znane proizvajalce. mlekarna alois müller uporablja tehnologijo tLm za sekundarno embalažo svojih izdelkov, kot je serija "Corner Yogurt". stroj, ki je predstavljen v anuga Foodtec, je opremljen s predalčkom "Corner Yogurt - mini" za otroke v mešanih pakiranjih. dvodelne komore so združene v parih z zgornjim ovojem. stroj obdeluje izdelke z optimalno hitrostjo 60 ciklov na minuto. to zagotavlja, da se jogurt ne nalepi na folijo, kar bi bilo v primeru višjih stopenj cikla možno. 3d skener, nameščen na liniji, omogoča, da se jogurti s poškodovanimi ali manjkajočimi pokrovi ne dvignejo. poleg tega 3d-skener zagotavlja pravilno usmerjenost lončkov za jogurt v zgornji ovoj. opremljen je s petimi roboti pick-and-place, ki v prehrambno linijo spuščajo 300 izdelkov na minuto.

možnost pakiranja mešanih paketov v različnih kombinacijah daje kupcu dodatno fleksibilnost. sistem tLm izpolnjuje visoke standarde glede higiene in zagotavljanja kakovosti med postopkom pakiranja. to omogoča enostavno čiščenje kaset iz nerjavečega jekla pod visokim pritiskom.

pokrovčki iz

sladkorNega trsa za maNj emisij

Bio etanol, surovina za zeleni™ polietilen, je osnova za bioplastične pokrovčke United caps greener Je iz sladkornega trsa, obnovljive alternative tradicionalnim fosilnim surovinam. ker gre za obnovljivi vir, sladkorni trs zajame in izloči Co₂ iz ozračja z vsakim rastnim ciklom.

to pomeni, da proizvodnja zelenega polietilena Green™ prispeva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v primerjavi s konvencionalnim polietilenom iz fosilnih materialov. "posledično je ogljični odtis i'm green™ polietilena negativen, če upoštevamo analizo življenjskega cikla izdelka. to pomeni, da vsak kilogram i'm green™ polietilena, ki se uporablja v izdelkih United caps, povzroči 3,09 kg Co₂, ki se izloči iz ozračja," pravijo v podjetju Braskem. poleg surovin i'm green™ je

Kratko, zanimivo

družba ds sMith preJeLa 37. sLOvenski Oskar za eMbaLažO

Na 56. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra in sočasnim mednarodnim sejmom embalaže, tehnike pakiranja in logistike Inpak, ki sta potekala konec avgu- sta v Gornji Radgoni, so razglasili nosilca priznanja 37. Slovenski oskar za embalažo.

Med šestimi nominiranimi embalažnimi izdelki sta Slovenskega oskarja za embalažo prejela Univerzalna vogalna zaščita DS Smith Slovenije v razredu transportne embalaže, avtor je Miha Krnc, in Scriba Stylus industrij- ske oblikovalke Andreje Pogačar v razredu prodajna, primarna embalaža, kartonska zloženka.

s čezMeJniMi vOdarskiMi prOJekti priMOrci dO evrOpskih sredstev

Odbor za spremljanje Programa sodelovanja V-A Italija-Slovenija je odobril sofinanciranje strateških projektov VISFRIM (Upravljanje poplavne ogroženosti na porečju reke Vipave in na ostalih čezmejnih porečjih) in GREVISLIN (Zelena infrastruktura, ohra- njanje in izboljšanje stanja ogroženosti vrst in habitatnih tipov ob rekah) iz evropskih sredstev. Projekta sta namenjena krepitvi učinkovitega upravljanja voda in razvoja zelene infrastrukture na čezmejnih pore- čjih. Projekti se nanašajo na povodje Soče, predvsem na porečju Vipave, ter na porečjih rek Livenza in Lemene. Strateška projekta VISFRIM in GREVISLIN sta bila pripravljena z dobrim sodelovanjem med slovenskimi ob- činami in državo ter z italijanskimi državni- mi, deželnimi in lokalnimi institucijami in ob podpori Stalne slovensko-italijanske komisije za vodno gospodarstvo.

Sredstva za izvedbo triletnega projekta zna- šajo 2.940.000 EUR. Od tega je za gradbene protipoplavne ukrepe na porečju Vipave na- menjenih 895.000 EUR, za pripravo dodatne tehnične in finančne dokumentacije za iz- vedbo protipoplavnih ukrepov v sodelujočih slovenskih občinah pa 142.000 EUR.

V okviru projekta GREVISLIN bo pripravljen dolgoročni načrt razvoja zelene infrastruk- ture za povodji Soče in Levenze. Izdelana bo projektna dokumentacija za vzpostavitev zelene infrastrukture v Občini Vipava, Občini Ajdovščina, Občini Miren-Kostanjevica in Mestni občini Nova Gorica. Sredstva za izvedbo znašajo 2.940.000 EUR, od tega za investicije v zeleno infrastrukturo na sloven- ski strani približno 657.600 EUR in 158.000 EUR za pripravo projektne dokumentacije.

oktober 2018

13 2 EOL 7

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Novosti Novosti

polietilen sledil enakemu proizvodnemu procesu kot tradicionalni fosilni polietilen, ki zagotavlja, da ima polietilen enako kakovost kot fosilni ekvivalent. i'm green™polietilen ustreza vsem obstoječim scenarijem konca življenjskega cikla izdelka. etanol je trajnostno pridobljen z jasnim certifikatom oskrbovalne verige.

alterNativa

Nerazgradljivemu pakiraNju seNdvičev

podjetje Coveris zagotavlja neplastično

alternativo sedanjim nerazgradljivim

opp obloženim pakiranjem za sendviče. nova embalaža plastiko nadomešča s celulozo v kombinaciji s ploščo FsC / peFC.

Brezplačna alternativa za dosego 100 % trajnostnega nabavnega, obnovljivega pakiranja se ujema z obstoječo zmogljivostjo z življenjsko dobo Freshlife® p + 3 rok trajanja v toplotno zaprtih formatih. paketi, ki se lahko reciklirajo, in kompostirne folijske podloge (en13432) se znatno hitreje razgradijo od alternativ opp. ponuditi želijo bolj krožno rešitev za pakiranje v skladu z zavezami Združenega kraljestva za znižanje količine plastike. ekskluzivne oblike recyclapeel™ za potrošnike so namenjene ločevanju posameznih komponent embalaže, saj omogočijo večjo možnost recikliranja, če so pravilno ločene. Z uporabo patentirane peel-away tehnologije paket omogoča enostavno odstranjevanje laminiranih komponent. Ločevanje materialov pomeni, da je več kot 90 % teže embalaže v celoti mogoče reciklirati v obstoječi infrastrukturi, pri čemer stremijo k 100 % reciklaži.

popolNoma

elektrificiraN stroj za embaliraNje pladNjev

na sejmu ppma 2018 je podjetje packaging automation predstavilo, kot trdijo,

danes edini popolnoma zaprti električni stroj za embaliranje pladnjev na trgu.

Visoka hitrost, prilagodljiva patentirana tehnologija upravljanja gibanja omogoča maksimalno hitrost stroja in deluje brez uporabe stisnjenega zraka. na voljo so tudi razne embalažne rešitve, ki jih je mogoče reciklirati in kompostirati in so

na voljo strankam za uporabo s stroji pa.

prikazali so tudi unikaten sistem orodij, ki zmanjša nenačrtovane izpade do 90 %.

del embalažne linije je tudi integrirani tehtalni sistem pa miWeigh, ki so ga izdelali zaradi potreb kupcev, da bi izboljšali produktivnost linij za montažo izdelkov.

sistem miWeigh je neposredno nadzorovan preko glavnega zaslona in zagotavlja obsežne informacije o dejanskih podatkih, ki omogočajo spremljanje procesa pakiranja in učinkovitost po posameznih vrstah.

neil ashton, pa operativni direktor, je dodal: »ker je čas ključen za naše stranke, lahko našo paleto naprav povežemo preko omrežja, preko interneta, ki omogoča servisni skupini pa, da lahko kadar koli pokliče in spremlja stanje delovanja naprave ali kadar koli diagnosticira napako komponente. to jim daje zaupanje, da lahko po napaki v najkrajšem možnem času ponovno zaženejo proizvodnjo."

polipropileNska plasteNka za sirup v zeleNi barvi

ikonična francoska blagovna znamka teisseire je v sodelovanju z rpC kutenholz razvila visoko zmogljivo plastenko za sirup za sok.

Litrsko polipropilensko plastenko z značilno klasično kovinsko zeleno barvo teisseira dopolnjuje bela etiketa. s svojim dolgim vratom, ki vsebuje vtisnjene črke, plastenka ponuja moderen videz za privlačen pogled na prodajnih policah. Hkrati je zasnova enostavna za uporabo v baru ali restavraciji, saj merilna kapica zagotavlja natančno odmerjanje sirupa. sirup je

na voljo v različnih okusih, kot so kivi, malina, mango, breskev, pasijonka, jagoda in kokosovo olje. »ta projekt je bil izveden hitro in učinkovito ter dokazuje močno delovno partnerstvo, ki smo ga vzpostavili s teisseirejem,« pravi Björn müller, vodja ključnih kupcev pri rpC kutenholz.

Kratko, zanimivo

siJ acrOni prevzeL deJavnOst družb harscO MineraLi

Družba SIJ Acroni iz Skupine SIJ je prevzela dejavnost in opremo za predelavo žlindre družbe Harsco Minerali. S podjetjem so že prej sodelovali. S tem želi Skupina SIJ utrdi- ti delo po načelu krožnega gospodarstva in vertikalne integracije. Žlindro, ki nastaja kot stranski proizvod pri proizvodnji jekla, bo SIJ Acroni predeloval sam za ponovno uporabo v proizvodnji oziroma jo bo tržil kot vhodni material za druge industrije. SIJ Acroni bo žlindro predeloval po enakem postopku kot doslej z najvišjimi okoljevarstvenimi stan- dardi skladno z zakonodajo in Direktivo o industrijskih emisijah (IED). Lani so v družbi Harsco Minerali predelali 200.000 ton SIJ Acronijeve žlindre, od leta 2011 do danes pa skupno že 950.000 ton bele in črne žlindre.

Črna žlindra, ki nastaja kot stranski proizvod pri proizvodnji nelegiranih jekel v elektroo- bločnih pečeh, se po predelavi uporablja kot agregat za zmesi za asfalt in druge inženirske rešitve. Mineralni produkt iz predelave bele žlindre se uporablja za gradnjo vseh vrst inženirskih nasipov, sanacijo odlagališč in podobno. Iz bele žlindre pa je mogoče prido- bivati tudi mineralno volno, ki se uporablja za toplotno, zvočno in požarno izolacijo.

na nOvO se bOdO MOraLi kategOrizirati vsi nastanitveni Obrati

V okviru 51. Mednarodnega obrtnega sejma (MOS) 2018 v Celju je potekal posvet z ak- tualno tematiko »Standardi kakovosti za 5-zvezdična doživetja Slovenije kot zelene butične destinacije«. Organizirala sta ga Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehno- logijo in Slovenska turistična organizacija.

Uvodoma so bile predstavljene novosti na področju kategorizacije nastanitvenih obra- tov na osnovi novega pravilnika, ki je stopil v veljavo 1. oktobra letos. V obdobju 6 mese- cev se bodo morali na novo kategorizirati vsi nastanitveni obrati, pri čemer bodo morali hoteli izpolnjevati standarde Hotelstars.

V Strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021, ki jo je sprejela Vlada Republike Slovenije, je predstavljena vizija, da bo Slovenija globalna zelena butična de- stinacija za zahtevnega obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja, mir in osebne koristi. Zato so se na posvetu pogovarjali tudi o konceptu 5-zvezdičnih doživetij, ki bo pod znamko kakovosti Slovenia Unique Experiences na temeljih jasno opredeljenih kriterijev zbral tista doživetja, ki so najbolj reprezentativna in so pomembna za dosega- nje te vizije.

P a Pirn a in d u s tr ij a

oktober 2018 foto: arhiv podjetja

s tan e m en ar d

EMBALA žA 8 13 2

papir v digitalni obliki. to je osrednja tema letošnjega tradicionalnega mednarodnega srečanja slovenske papirno- predelovalne panoge. ali gre za napoved, da bo digitalizacija iz uporabe spodrinila papir?

kako bo odgovorila papirna panoga? stane menard, predsednik upravnega odbora združenja papirne in papirno-

predelovalne industrije pri GZs, in hkrati direktor ter lastnik podjetja nova kuverta, prepričljivo odgovarja z optimističnim tonom. pravi, da nas digitalna doba res obkroža, a enako je s papirjem.

in dodaja, da digitalizacija zagotovo ni primerna za komuniciranja. sicer pa se zavzema za tehnološko posodobitev panoge in za specializacijo proizvodnje. ko pojasnjuje, kakšen kos kruha si lahko odrežejo v evropi proizvajalci kuvert, pove, da so pred dobrimi desetimi leti proizvedli 125 milijard pisemskih kuvert, zdaj le 56. a nova kuverta dobro posluje.

jože volfand

papirna indUstriJa

brez naložb v stroje bo težko, trg išče specializirano proizvodnjo

koliko se gospodarska rast pozna v poslovanju slovenskega papirništva?

Trenutno je stanje dobro. Trg je ugoden. Tudi slovenska papirna industrija jezdi na valu po- zitivnih sprememb.

kako si razlagate, da je bilo lani v sloveniji izdelano manj papirja in manj kartona kot predhodno leto?

Konkurenti so v določenih segmentih prevzeli oskrbo slovenskega trga in domači proizvajalci malce zgubljajo bitko. Tako je pač na trgu.

na združenju ste med drugim ugotavljali, da rast cen surovin zelo vpliva na poslovanje, zlasti cena celuloze. kaj vse lahko poslabša poslovne rezultate do konca leta?

Papirna industrija je zelo odvisna od energije, ki je bistveno dražja, kot je bila. Pri celulozi je trend rasti že leto in pol nenavadno močan.

A glavni dejavnik je zastarela tehnologija. V slovenskem papirništvu je najmlajši papirni stroj star že preko štirideset let. To se pravi, da panoga ni opremljena za borbo na trgu.

ali so možnosti za tehnološko posodobitev glede na to, da je dodana vrednost v papirni industriji nizka?

Višjo dodano vrednost bo mogoče doseči, če se bo papirna industrija bistveno posodobila.

Za to bo potrebno najti investitorje, ki bodo prepoznali Slovenijo kot trg, kjer je dovolj in- teresa za vlaganje.

a slovenska papirno-predelovalna industrija je pretežno v tujih rokah, torej bi se lahko pričakovalo, da so investitorji zainteresirani za modernizacijo našega papirništva. zanimiv je primer podjetja količevo karton, kjer so v zadnjih letih ogromno vlagali.

Drži. Količevo karton je bistveno izboljšal uporabo sredstev. Ne smemo pa pozabiti, da je tudi kartonski stroj v Količevem precej star.

Še iz Titove Jugoslavije.

torej so tudi pri njih potrebne naložbe v tehnologije?

Posodobitve sicer so, ampak brez naložb v pa- pirništvo ne bo šlo.

ali so letos napovedane kakšne posebne in- vesticije v papirno industrijo?

Zaenkrat ne.

v nobenem podjetju?

Manjše rekonstrukcije, to da. A nov stroj za proizvodnjo papirja, kartona ali higienskega papirja ne stane manj kot 100 mio, včasih 200 ali 300 mio. Takšen bi moral biti obseg vlaganj v proizvodnjo, in če takega vlagatelja ni, je težko zagotoviti kvaliteto.

so projekti za takšne investicije pripravljeni?

bi jim lahko sledile banke, ki imajo v tem tre- nutku relativno dovolj denarja?

Lahko bi. Seveda pa takšna investicija pomeni, da se produkte prodaja pretežno na tujih trgih.

Slovenski trg je premajhen za drage naložbe.

a naša papirna industrija je tako in tako velik izvoznik. papirnice izvozijo okoli 90 %. kaj najbolj pritegne v izvozu glede na to, da je dodana vrednost še vedno izziv?

Dodana vrednost papirne industrije je lahko samo pri tistih izdelkih, ki so zahtevnejši.

Na primer papirji nizke gramature, papirji s posebno dodelavo, posebni papirji za kuverte, za izdelke, ki niso enostavni papir, recimo ča- sopisni ali kaj podobnega.

to pomeni, da bi se morala papirna industrija bolj specializirati?

Ja, na vsak način. Poiskati mora tiste produkte, s katerimi je lahko konkurenčna. Saj to tudi de- lamo, si prizadevamo. Ampak ni vedno uspeha.

katere naše papirniške firme bi se lahko bolj

oktober 2018

9 13 2 EMBALA žA

usmerile v specializirano proizvodnjo?

Zagotovo vsi, ki delajo na področju oskrbe t.i.

segmenta packaging embalaže. To je del, ki raste. Potem del trga, ki je povezan s farma- cevtsko industrijo, tisti, ki proizvajajo nizke gramature papirja in posebne embalaže. Zdaj je čas za bolj luksuzne zgodbe, trg jih čedalje bolj išče. Prav tako so tržno zanimivi izdelki visoke- ga ranga, mislim na embalažo za kozmetiko itd.

kaj pa stroški v papirni industriji? posebej mislim na energetiko in uporabo vode. podatki za lani kažejo, da dosega papirna industrija dobre rezultate, ko gre za večjo energetsko učinkovitost in za manjšo porabo vode. so mnenja, da je papirna industrija velik dolžnik okolju, drugi pa pravijo, da se papirničarji tega zavedate in da se okoljska odgovornost spreminja.

Papirna industrija se spreminja v okviru teh- nologije, ki je zelo stara. Iz lesa je potrebno pridobiti celulozno vlakno in iz tega vlakna je treba sestaviti polo papirja. Zato je potrebno ogromno energije in vode. Možnosti so ome- jene. Vem za raziskave, kako bi se naj celuloza pridobivala brez vode in brez kuhanja. Žal so raziskave obstale na mrtvi točki. Lahko se racionalizira poraba, ne more pa se bistveno zmanjšati. Vse je odvisno od tehnologije.

druga omejitev je povezana z naslovom vaše- ga letošnjega dneva papirništva in mednaro- dnega srečanja papirništva. naslov je zanimiv in vznemirljiv. papir v digitalni dobi. kaj se bo zgodilo s papirjem v digitalni dobi? vsi napo- vedujejo postopno usihanje porabe papirja?

To je glavna tema letošnjega srečanja na dnevih papirništva. Prva ugotovitev bo precej opti- mistična. Digitalna doba je okrog nas, pora- ba papirja pa tudi. Je stabilna, včasih raste.

Digitalizacija je uporabna na področjih, ki so bližja statistiki. Zagotovo pa digitalizacija ni

primerna za komuniciranje. Tisto, kar je po- slano po e-mailu, se rado zelo hitro izgubi in pozabi.

toda spletno komuniciranje, tudi prodaja po spletu, je izredno v porastu. ali mislite, da bomo vendarle ostali pri knjigah in časopisih?

Prepričan sem, da bo obseg papirja kar ostal, kjer je, in da bo na nekaterih področjih poraba porasla.

na katera področja mislite?

Mislim na stabilno arhiviranje podatkov.

Marsikateri digitalni arhiv na medijih, ki so bili zelo moderni pred tridesetimi leti, danes ne zna nihče več prebrati. Jih ne more uporabiti.

Kaset in diskov ni več mogoče prebrati. Že jutri ne bo več mogoče »prebrati« DVD in USB … na vašem letošnjem strokovnem srečanju boste potemtakem ugotovili, da za prihodnost papirne industrije ni bojazni?

Zagotovo ne. Papir je zanesljivo eden od ekolo- ško najbolj sprejemljivih materialov, ki se upo- rabljajo v embalaži. To, kar danes poslušamo v razpravah, plastične vrečke da ali ne, bi bila lahko že zdavnaj zgodovina. Na trgu imamo vrečke iz papirja, ki so okolju prijazne. Noben problem ni, da bi nadomestile plastiko. Manjka nekaj volje na račun cene oziroma stroškov v trgovini.

srečanje na bledu bo mednarodno. ali tudi tuje firme ugotavljajo podobno kot vi?

Tudi. Segmenti uporabe papirja, kjer se trg širi, so zagotovo povsod v Evropi. Rastejo embalaža in posebni izdelki, zmanjšuje pa se uporaba časopisnega papirja in podobno.

združenje v tem letu. kaj je v ospredju?

Na prvem mestu moramo zagotoviti, da se bo glas papirničarjev bolj slišal in da se ga bo dalo

tudi prebrati na papirju. Naša panoga je stara, veliko prispeva, veliko izvaža. Javnost premalo pozna vlogo papirne industrije v gospodarstvu Slovenije.

kaj pa odločevalci v gospodarski politiki?

Tudi ti se marsikdaj ne zavedajo, da bi papirna industrija lahko še več prispevala, ko gre za oskrbo upravljavcev države. Primer: v zako- nodaji imamo zapisano, da bi morala biti javna naročila zelena. Na področju papirništva se še to ni zgodilo. Nisem še videl državnega urada, ki bi uporabljal ekološki oziroma recikliran papir.

najbrž je tudi vaše podjetje nova kuverta v posebnem položaju, če govoriva o digitalni dobi. Opazovalcu se zdi, da kuvert ne bomo več uporabljali. kaj se dogaja s pisemsko ovojnico, s kuverto?

Pošta, če začnem malo z zgodovino, je nastala kot odgovor na potrebe po komuniciranju.

Prvi poštarji, ki so nosili okrog sporočila, so bili zaščiteni s posebnimi odredbami cesarjev in kraljev, da so se lahko gibali sem in tja. Ker je bila pač takšna potreba po komuniciranju.

Sčasoma se je razvila potreba po univerzalnem poštnem standardu. V nabiralnik vsak dan pride tisto, kar je poslano od kjerkoli v svetu. In dokler univerzalna poštna obveznost obstaja, toliko časa bodo poštarji nosili pošto. In do- kler jih bodo ljudje uporabljali kot prenosnike sporočil. Sporočila, ki se digitalizirajo in gredo po internetu, imajo mnogo prednosti, imajo pa tudi veliko pomanjkljivosti, ki jih sedaj še nihče ne vidi.

na primer.

Vsak povprečen prebivalec sveta je kot ži- vljenjsko nujo posvojil, da ima vedno v žepu digitalno napravo, ki ji pomotoma rečemo telefon. Naprava je stalno vključena. Nedavno

PAPIR V DIGITALNI DOBI

14.-

15. november 2018 | Hotel Rikli Ba lance

, Ble d, Slo

nij ve a

Promocija

oktober 2018

EMBALA žA 10 13 2

papirna indUstriJa

sem govoril s kolegom iz ZDA. Eden od opera- terjev pripravlja novo aplikacijo. Uredili bodo, da bo zakonita. Za številko, ki jo želi izbrati, bi uporabnik lahko vprašal, kje se trenutno nahaja. In bo dobil odgovor. Če je to današnja realnost, mislim, da bi nas moralo biti strah.

Način, kako se uporaba digitalnih možnosti razvija, je namreč ušla nadzoru kontrole ali mo- goče, v črnih teorijah zarote, celo namenoma ni kontrole. To je današnji čas. Vsi imamo pred očmi sistem prometa, ki ga kakovostno ureja zakonodaja v vseh državah. Tudi pošta kot sistem, ki zagotavlja komunikacijo, je izredno dobro pokrita z zakonodajo. Če odprem tuje pismo, je to kaznivo dejanje. Zagotovljene so osnovne pravice. Prometa po internetu nihče ni reguliral takrat, ko bi bil čas, danes pa pra- vijo, da se več ne da. Da je že preraslo moč ene države. Danes je Google mnogo močnejši kot vlada in se temu primerno tudi obnaša.

kako to vpliva na vašo proizvodnjo in na vaš asortiman proizvodnje?

Podatki za zadnjih deset, dvanajst let veliko povedo. Vrh pisemske pošte je bil med leti 2000 in 2005. Takrat se je po Evropi distri- buiralo okrog 125 milijard pisemskih pošiljk.

Proizvajalci kuvert v Evropi se srečujemo na letnem kongresu. Statistika za 2017. Zdaj kroži le 56 milijard kuvert, kar pomeni, da se je v tem obdobju trg zmanjšal za več kot polovico. To ima posledice. Vsi proizvajalci si iščemo prostor pod soncem v tistem delu, ki je ostal v Evropi. Trenutno so v Evropi trije proizvajalci v prvi ligi. Ti proizvedejo 70 % vseh kuvert v Evropi, potem je druga liga. V njej nas je pet, ki delamo veliko večino osta- lega. Branža se je konsolidirala in stanjšala.

kaj pa asortiman? kakšne so spremembe v evropi in v novi kuverti?

Spremembe so intenzivne. Klasična pošta, računi, bančna obvestila in podobno. Ta del se zmanjšuje. Povečuje se del pisemskih pošiljk, ki so namenjene komercialnim ponudbam.

Marketing po pošti narašča. To zahteva ino- vativnost. Zlasti mislim na design kuverte. Če je nekaj, kar pritegne pogled, je možnost, da boš nekaj prodal. Ameriška raziskava pravi, da je prodajno pismo še vedno najbolj učinkovit prodajalec.

to počenjate tudi v vašem podjetju?

Tudi. Ukvarjamo se s proizvodnjo takšnih kuvert in tudi z razvojem novih.

kaj pa klasične kuverte?

Še vedno. Težišče je še vedno klasika.

podatki o količini? v zadnjih treh letih?

V zadnjih petih letih, če govoriva v kosih, je obseg proizvodnje manjši za polovico.

poslujete pa kljub vsemu dobro?

Seveda, ker se prilagodimo pri stroških in proizvodnji.

kje vidite novo kuverto čez pet let?

Pravzaprav bo ostala na tem področju dela. Bo pa manjša, kot je zdaj. Proizvodnja trenutno poteka na več lokacijah. V prihodnje se bo združevala tam, kjer bo najbolj ekonomično proizvajati. Občina Radeče je cenejša kot Ljubljana.

Med slovenskimi menedžerji ste posebnost.

po evropi ne potujete z letali, ker pravite, da je nebo rezervirano za ptice. kako to spre- jemajo kupci?

Ljudje, ki me poznajo dlje časa, že vedo, kako in kaj. Da se srečamo, se pripeljem z avtom, kamorkoli je treba. Na Portugalsko, Finsko, Irsko, Turčijo. Kvalitetni poslovni pogovori se lahko opravijo samo osebno. O tem sem trdno prepričan, čeprav me digitalna doba prepričuje, da nimam prav. Jaz ostajam pri svojem. Osebni pogovor je več vreden in učin- kovitejši. Ne predstavljam si, kako bi lahko uspešno posloval s kupcem ali dobaviteljem, če ga ne bi poznal osebno, če ne bi poznal njegove tovarne, njegove trgovine, tiskarne.

Če ne bi vedel, kakšne ljudi ima zaposlene, če ne bi vedel, kakšne kupce oskrbuje. Šele tako lahko prilagodim svojo ponudbo njegovim potrebam. Ne gre brez tega.

kje so pretežno vaši kupci, kje dobavitelji?

kako sprejemajo zahodnjaki vaš način ko- municiranja in potovanja, saj prisegajo na hitrost, na letala, skratka, na drugačne mo- dele komuniciranja?

Ja. To je res. Papir kot osnovna surovina naše proizvodnje prihaja iz Skandinavije. Kvalitetni kuvertni papirji so doma na Švedskem in Finskem. Tisti, ki me oskrbujejo, so že dojeli, da je bolj enostavno poslovati s kupcem, ki ga boljše poznajo. Pri kupcih pa je prednost, ker dostikrat doživim, da me kupec pokliče in vpraša za nasvet. Lahko mu svetujem, kaj naj naredi v tiskarni. Če ne bi vedel, bi mu težko pametno svetoval. Oboji, dobavitelji in kupci, dojemajo, da stare metode še niso za staro šaro.

kakšen zelo zanimiv primer iz vaše dolgole- tne prakse? Je bil kdo posebej presenečen, da ste prevozili tisoč kilometrov do njegove pisarne?

Seveda. Ko je iznenada zapustil delovno mesto starejši nabavnik v banki na Nizozemskem, je prišel njegov mladi naslednik. Prav tako iznenada. Na to informacijo sem ga poklical in povedal, da bom v torek na obisku. Na drugi strani je zavladala tišina. Kako to mislite, a na obisk boste prišli, me je vprašal. Potem sem šel na obisk in sva se pogovorila. Že dvanajst let sodelujeva. Je navdušen.

industrija kuvert je povezana v združenje Fepe. kako načrtujete razvoj panoge za pri- hodnjih deset let?

Industrija kuvert je ena od starejših. Prvi

stroji za izdelavo kuvert so začeli obratovati pred dvesto leti. Cehovska pripadnost je na zglednem nivoju. Podatki zahtevajo, da se pri- lagajamo in optimiziramo proizvodnjo glede na trenutne okoliščine.

koliko kilometrov ste prevozili po evropi?

Povprečje je 100.000 km letno.

vaša posebnost je tudi, da ne uporabljate ne računalnika in tudi ne e-pošte. kako se vam to obnese? se lahko uredi vse po telefonu?

Seveda. Vse se lahko uredi na način, ki gre mimo digitalnega omrežja. Prepričan sem, da se tako uredi mnogo bolj kvalitetno. Digitalni način komuniciranja je nekaj, kar v bistvu kvari vsebino komunikacije.

sploh niste poskušali uporabljati računalnika?

Sem si ga malo ogledal še v časih procesorjev, nekaj pred pentiumom. Ugotovil sem, da je to slepa ulica. In če danes gledam, je to precej očitno.

v sloveniji ste znani tudi po tem, da ste vsako leto med organizatorji svetovnega festivala praženega krompirja. zakaj?

Obstaja društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi. Vsi v društvu si prizadevamo, da bi se ob pripravi tradi- cionalne slovenske specialitete družili, bili prijetne dobre volje in bolj človeški. Trenutno opravljam funkcijo predsednika društva. To je bolj koordinatorstvo.

povejte recept, kateri pražen krompir je naj- boljši, kako se ga pripravi?

Vsi so zelo dobri. Ne iščemo najboljšega v smi- slu zlate medalje ali tekmovanja. Velja prego- vor - po okusih … Prvi recept je klasika stare mame. Najprej je treba najti kvaliteten krom- pir, kvalitetno mast, pravo čebulo. Postopek praženja mora potekati počasi, na koncu pa dodamo malo ocvirkov. Podrobno je recept objavljen v našem Društvenem uradnem listu.

Poleg klasičnega je še mnogo receptov. Do zdaj smo jih zbrali blizu 200 in bomo izdali knjižico Pražen krompir vsak dan v letu.

vam ostane še kaj prostega časa za druge stvari v življenju?

Ja. Vse je v vprašanju, kako razporediti 24 ur na dan. Posel ni vse. Človek ima tudi druge interese, prijatelje, knjige, kakšno zgodovi- no pogledaš, osvežiš zemljepis. Greš na pot ne zato, da srečaš kupca, ampak da vidiš, kako ljudje živijo. V Moldaviji ali pa mogoče Casablanki. Seveda z avtom.

kakor slišim, boste v vaš posel vključili tudi hčerko in zeta. kaj to pomeni?

Sta že kar vključena. Nadaljujeta posle, ki sem jih začel. Imata pa tudi kup svojih idej in jih uspešno razvijata.

Več na www.zelenaslovenija.si

oktober 2018

11 13 2 EMBALA žA

Vsako drugo leto papirnica Vevče in Brigl

& Bergmeister organizirata mednarodno etiketno konferenco, ki je v več kot dvajse- tlih letih prerasla v embalažno konferenco.

tokrat je potekala pod naslovom skupaj na poti h krožnemu gospodarstvu, s pro- vokativnim podnaslovom smo pripravljeni na leto 2015? V ospredju so bili izzivi, ki jih prinaša evropska okoljska zakonodaja na področju embalaže in omejenost virov.

svetovni trg embalaže bo z 190 milijard dolarjev v letu 2018 zrasel na 257 milijard dolarjev v letu 2025.

S

poznanje, da je krožno gospodarstvo mnogo več od ravnanja z odpadki, je v podjetju Brigl

& Bergmeister že dozorelo, pa vendar je razšir- jena odgovornost proizvajalcev (ROP), ki jo je uvedla Evropska komisija, prinesla spodbudo za premislek o vseh fazah življenjskega cikla izdelkov. ROP je inštrument, ki je kombinacija ekonomskih in regulatornih elementov. V em- balažni panogi je potrebno premisliti o izbiri materialov, o barvah, ki jih uporabljamo, in pro- cesih, v katerih ustvarjamo.

N

a okrogli mizi in delavnicah so razpravljavci poudarili naslednje:

• Ni enakih rešitev za vse. Podjetja morajo do- misliti rešitve, izdelane po meri.

• Razviti bo potrebno sodelovalne mreže, da bi podprli sodelovanje strokovnjakov iz raz- ličnih področij.

• Rešitve morda že obstajajo v drugih panogah/

industriji in jih je potrebno le prenesti.

• Uporabljati je treba surovine, ki so okolju neškodljive in lahko reciklabilne.

• Pri dobavnih verigah bo potrebne več tran- sparentnosti. S širjenjem delovanja se dobav- na veriga spreminja v dobavno mrežo.

• Spremeniti bo treba ustaljene poslovne mo- dele in namesto izdelkov ponujati storitve.

• Spremeniti je treba tradicionalen način de- lovanja, razvijati nove načine sodelovanja – koopeticijo.

• Spremembe bodo podprte z orodji, ki jih pri- naša digitalizacija.

• Zavedati se moramo, da je vsak med nami na koncu potrošnik in da tudi s svojimi naku- povalnimi navadami prispevamo k razvoju okoljsko ustreznejših produktov.

K

atja Hanssen iz Environmental Protection Encouragement Agency je poudarila, da je za uvedbo krožnega gospodarstva potrebna sprememba miselnosti, pravzaprav kar kulturna sprememba. Pri tem velja vključevati znanja in sposobnosti mlade generacije.

eko dizajn

M

ed glavnimi zaključki konference je pomen eko dizajna. Gre za ekološko zasnovo izdel- ka/storitve, kamor sistematično vključujemo okoljske vidike izdelka skozi celotno življenjsko dobo izdelka/storitve s ciljem izboljšati okoljsko učinkovitost skozi celoten življenjski cikel. Že v zasnovi izdelka se torej na osnovi okoljskih kriterijev zasnuje, katere surovine in materiali bodo uporabljeni, na kakšnih strojih izdelani, kako bo potekal proces izdelave, katere tiskar- ske barve bodo uporabljene, kakšna bo embala- ža. Upoštevajo se logistične poti, skladiščenje, distribucija, uporaba, zbiranje sekundarnih virov surovin, sortiranje, možnosti recikliranja.

P

redstavljena je bila programska rešitev, ki olajša načrtovanje in zasnovo na osnovi ocene življenjskega cikla (LCA – Life cicle as- sessment). Seveda pa morajo biti v podjetjih ustvarjeni pogoji za uvedbo sprememb, ki vodijo h krožnemu gospodarstvu. Kot je to zelo ilustra- tivno predstavila Sophie Kieselbach iz podjetja Thinkstep, morajo biti v podjetjih za spremembe

na voljo vizija, veščine, spodbude, viri in načrt.

O

dmevna je bila predstavitev zmanjševanja količin odpadne hrane z embalažno reši- tvijo in primer Heidelberga, ki namesto tiskar- skih strojev prodaja storitev tiskanja. Ob tem je Kristina Schneider iz Afinum Management opo- zorila, da kljub stremljenju k recikliranju ljudje pri tem še neradi sodelujejo. V podjetju je treba ustvariti okolje za kolektivno učenje in delo, saj izkušnje kažejo, da so projektno vodena podjetja bolj interdisciplinarna. Za uspešne spremembe je treba dati prostor inovacijam in razviti učeča se podjetja, zato je potrebno spremeniti način vodenja. Napoveduje se sprememba vodenja v sledenje. V podjetjih je izjemnega pomena raz- merje generacij. Izziv je, kako znanje in izkušnje starejših generacij ohranimo in prenesemo ter jih nadgradimo.

Vključevanje potrošnikov

A

deline Farrelly iz FEVE – European Container Glass Federation je povedala, da se po zaslugi potrošnikov in dobrega sistema zbiranja reciklira kar 74 % stekla in da je za to potrebna podpora dobavne mreže. Ključ do tega je komunikacija in izobraževanje potrošnika.

Dr. Susanne Czecht iz ERRT – European Retail Round Table je predstavila, kako trgovci kori- stijo neposreden stik s potrošniki. Z raznimi recepti, nasveti za uporabo, komuniciranjem prednosti izdelka za okolje prispevajo k izobra- ževanju potrošnikov. 

ana sotlar

emBaLažni trendi

embalažne rešitve v luči krožnega gospodarstva

Ana Sotlar, Papirnica Vevče d. o. o.

Učinkovito do krožnega gospodarstva. Vir: povzeto po Knoster, T. (1991) - predstavljeno na konferenci TASH. Washington, D.C.

Vizija Veščine Spodbude Viri Akcijski načrt Sprememba

Zmeda

Veščine Spodbude Viri Akcijski načrt

Nelagodje in tesnoba

Vizija Spodbude Viri Akcijski načrt

Počasna sprememba

Vizija Veščine Viri Akcijski načrt

Frustracije

Vizija Veščine Spodbude Akcijski načrt

Neuspeh

Vizija Veščine Spodbude Viri

Ali pa bo prišlo do:

A n k et A o p lA s tič n ih vr eč k A h

oktober 2018 foto: www.shutterstock.com

EMBALA žA 12 13 2

Z novelo Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list rs, št.

35/ 17), ki je začela veljati 8. julija 2017, je bil izveden prenos direktive 2017/720/

eU o zmanjšanju potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk.

Z novelo Uredbe so uvedeni ukrepi za postopno zmanjšanje potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk na največ 90 takšnih vrečk na osebo do 31. decembra 2025. trgovce smo povprašali, kako poteka uvedba novele Uredbe in kakšni so odzivi potrošnikov.

»Čeprav posamezni kupci še vedno kdaj negodujejo, če ne dobijo brezplačne vrečke, se je v zadnjih letih potrošnja vrečk pomembno zmanjšala,«

je povedala Lučka kavkler iz mercatorja. na blagajnah so že pri vseh trgovcih vrečke iz neplastičnih materialov. pri tušu pa so tudi na »sveže oddelke sadja in zelenjave umestili možnost uporabe 100-% razgradljive vrečke,« je pojasnil marko razdevšek.

urška košenina

anketa o pLastiČniH VreČkaH

rešitev ni v alternativnih vrečkah, ampak v glavi potrošnika

Vprašanja, ki smo jih postavili trgovcem:

1. Kako ste začeli izvajati novelo Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo?

2. Kakšni so odzivi potrošnikov? Ali zdaj potrošniki prihajajo po nakupih s svojo embalažo, vrečkami?

3. Katere alternative ponujate potrošnikom in kakšno je vaše mnenje o noveli Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo?

Lučka kavkler, vodja službe varstvo okolja in storitve, Mercator

1.

Nekaterim zahtevam Uredbe smo v Mercatorju že morali zadostiti. Skladno z njimi smo spremenili poročanje za obračun okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže. Večina zahtev Uredbe pa prične veljati 1. 1. 2019. V Mercatorju zato pripravljamo vrsto ukrepov in možnih alternativnih rešitev za postopno omejevanje potrošnje vrečk. Med temi je tudi prodaja vrečk iz okolju prijaznejših materia- lov in vrečk oziroma embalaže za večkratno uporabo.

2.

Opažamo, da so kupci zelo ozaveščeni, hkrati imajo raznolike želje in pričakova- nja, ki niso vedno skladne s strokovnimi usme- ritvami in smernicami dobre higienske prakse.

Mercator je že pred 10 leti v svoji veliki akciji Okolju prijazen sosed vsem gospodinjstvom v Sloveniji podaril veliko trajno nakupovalno

vrečko. Tako je v Sloveniji začel trend redne uporabe lastnih vrečk. Kupce smo povabili, naj ravnajo čim bolj trajnostno, naj potrošijo čim manj vrečk, naj vsako čim večkrat uporabijo in naj tiste, ki niso več uporabne, pravilno od- vržejo v zabojnike. Čeprav posamezni kupci še vedno kdaj negodujejo, če ne dobijo brezplačne vrečke, se je v zadnjih letih potrošnja vrečk v Mercatorju pomembno zmanjšala.

O

b tem želimo opozoriti, da brez sodelova- nja vseh deležnikov ne moremo pričako- vati znatnih premikov k bolj trajnostni porabi vrečk. Vprašanja trajnosti embalaže se ne smejo obravnavati ločeno od izdelka ter morajo slediti razmišljanju o celotnem življenjskem ciklu, ki je preprečiti prenašanje problemov z ene stopnje življenjskega cikla na drugo, z enega geografskega območja na drugega in z enega okoljskega medija na drugega. Prepovedi in hitri ukrepi ne morejo zagotoviti želenih rezultatov.

3.

V Mercatorju želimo opozoriti, da ni ustrezno kot okolju neprijazne obravna- vati samo ''klasične'' plastične nosilne vrečke, ker imajo vse nosilne vrečke (tudi npr. papirne, biološko razgradljive, tekstilne, …) negativne vplive ne okolje. Iz objavljenih poročil o LCA analizah vrečk je razvidno, da vrečke iz našte- tih materialov okolje skozi celoten življenjski cikel obremenjujejo bolj kot vrečke iz plastič- nih materialov. Tudi Ministrstvo za okolje in prostor v odgovoru na naša vprašanja glede

oktober 2018

13 13 2 EMBALA žA

ponujanja ''alternativnih'' vrečk namesto ''klasičnih'' plastičnih vrečk navaja, da »ak- cije, s katerimi se potrošnikov ne spodbuja k spremembi njihovih potrošniških navad (iz "za vsak nakup nova vrečka" v "vrečko uporabim večkrat"), ampak le k zamenjavi embalažnega materiala za določeno embalažno enoto, ne vo- dijo k doseganju ciljev Direktive 2015/720/EU, saj ne prispevajo k zmanjšanju potrošnje oz. k splošnemu zmanjšanju proizvodnje embalaže.«

Z

ato v Mercatorju kupce podobno kot že pred 10 leti spodbujamo k trajnostni, torej dolgo- trajni uporabi trajnih plastičnih nakupovalnih vrečk iz recikliranega materiala. Načrtujemo, da jim bomo v kratkem lahko ponudili dodatne rešitve, ki bodo zmanjšale netrajnostno potro- šnjo vrečk. Samo s skupnimi prizadevanji, z doslednim trajnostnim vedenjem ter premi- šljenimi in strokovno podprtimi ukrepi se torej lahko nadejamo resnično bolj trajnostne potrošnje.

Fikret gerzić, direktor trgovine / directeur Magasin, e.LecLerc

E

.Leclerc spoštuje vse predpise, ki veljajo na območju RS, prav tako tudi Uredbo o rav- nanju z embalažo in odpadno embalažo. To pomeni, da smo že vsa leta vključeni v DROE in redno izvajamo vse obveznosti. Da nenehno obveščamo in ozaveščamo tako zaposlene kot stranke o ravnanju z odpadno embalažo. Našim strankam ponujamo nakup biorazgradljivih vrečk, kartonskih vrečk in škatel. Postavljen imamo tudi eko kotiček, kjer lahko stranke pri nas pustijo vso embalažo, ki jo nato sortirano odpelje komunalno podjetje.

Oddelek za odnose z javnostmi, hofer

P

ri podjetju HOFER se zavedamo problema- tike embalaže, zato pozdravljamo novelo Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Omenjena Uredba na nas vpliva minimalno, saj v naših trgovinah brezplačnih plastičnih vrečk nimamo. Največja novost za nas je posredovanje informacije o številu pro- danih plastičnih vrečk oziroma porabi lahkih vrečk, namenjenih za primarno pakiranje, vsako tromesečje na FURS. Kar se tiče odzi- vov naših kupcev, opažamo, da so vedno bolj ozaveščeni in vedno pogosteje prinesejo s seboj svoje vrečke ali košare za večkratno uporabo.

Uporabljajo tudi prazne kartonske embalaže z naših pakirnih polic, ki jo sicer predamo naprej v reciklažo. Obenem smo pri podjetju Hofer kot odziv na vedno večji problem plastike kot prvi večji slovenski trgovec februarja letos v svojo redno ponudbo uvrstili trajnostno vrečko

»Manj je v(r)eč« iz trpežnega 100 % bombaža Fairtrade, ki je obstojna veliko dlje od klasične nakupovalne vrečke. Kupci jo lahko uporabljajo tako za sveža živila, kot so sadje in zelenja- vo, kot za pakirana živila. Vrečka izpolnjuje standarde pravične trgovine, s projektom pa želimo kupce spodbuditi k spreminjanju navad in k iskanju dolgoročnih rešitev s pozitivnim

učinkom na varovanje okolja. Obenem 5 cen- tov od vsake prodane vrečke Manj je v(r)eč namenjamo Ekologom brez meja in projektu Očistimo vode. Skladno z našimi vrednotami pozdravljamo spremembe Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Problematiki embalaže in odpadne embalaže bomo tudi v prihodnosti namenjali veliko pozornosti in se trudili uveljavljati ukrepe, ki bodo omogočali odgovorne in trajnostne nakupne navade.

Marko razdevšek, ambasador trajnosti, tuš

1.

Skrb za okolje je ena od pomembnih svetovnih smernic, ki jo upoštevamo pri svojem delovanju. Trajnostno naravnanost integriramo v številne procese poslovanja podjetja, predvsem pa se moramo vsi zavedati pomembnosti pravilnega ravnanja z odpadki in ločevanja odpadkov. Pri tej problematiki smo v preteklih letih storili odločilne korake naprej, predvsem pa smo se pri načrtovanju in izvajanju aktivnosti, povezanih s spremembo Uredbe, povezali z družbo za ravnanje z od- padno embalažo, ki kot gospodarska družba v skladu s predpisi zagotavlja ustrezno ravna- nje z omenjeno embalažo. To nam zagotavlja izpolnjevanje visokih standardov ravnanja z odpadno embalažo.

L

očujemo vso odpadno embalažo, o pomenu pravilnega ločevanja pa nenehno izvaja- mo ozaveščanje zaposlenih v poslovalnicah in najemnikov lokalov v prodajnih centrih.

Namen ločevanja odpadkov ni zgolj zmanjšati ogljični odtis, temveč tudi naravnati poslovno razmišljanje za ohranjanje čistega okolja ter preprečevanja nastajanja odpadkov, ki se jih ne da predelati.

2.

V Tušu, kot trajnostno usmerjenemu podjetju, želimo potrošnike ozavestiti o pomembnosti uporabe razgradljivih vrečk ter tako pomembno prispevati k varovanju naše- ga okolja. Potrošnik ima pri nas na blagajni že sedaj možnost izbire nakupovalne papirnate vrečke, trajne vrečke, tekstilne, biorazgradljive ali kartonske škatle. Določen segment kupcev je izkoristil to ponudbo in so navdušeni nad možnostjo izbire. V prihodnje pa bodo ome- njene možnosti trajnostno naravnanih vrečk v vseh naših poslovalnicah popolnoma na- domestile klasične plastične vrečke, kar smo v preteklih mesecih že testno uvedli v nekaj poslovalnicah.

P

rav tako smo kot prvi trgovec v določenih poslovalnicah na sveže oddelke sadja in zelenjave umestili možnost uporabe 100-%

razgradljive vrečke. Kupcem tako ponujamo možnost, da ob nakupu izberejo razgradljivo papirnato vrečko in pomembno prispevajo k skrbi za okolje. Določen delež kupcev je mo- žnost pozdravil.

P

otrošniki so bolj ozaveščeni kot pred časom.

Delež visoko ozaveščenih kupcev narašča, posledično se spreminja tudi odnos kupcev do

vrečk. Opažamo, da se pogosteje dogaja, da kupci ne posegajo po novih plastičnih vrečkah, ampak da s seboj prinesejo svoje vrečke. Bodisi gre za trajne vrečke, bodisi za ponovno uporabo plastičnih vrečk. Prav tako so bolj pozorni in vse bolj podpirajo naše iniciative po uporabi trajnostne embalaže za prenos izdelkov iz naših trgovin.

3.

Kupci so vse bolj informirani o okoljski problematiki. V podjetju podpiramo vse iniciative za napredek na tem področju. Trajne vrečke so pri nas na razpolago na blagajnah že nekaj let, že tretje leto imamo na razpolago tudi papirnate vrečke in dve leti biorazgradljive nosilne vrečke.

D

o konca leta bomo na vseh blagajnah v Tuševih prodajalnah iz prodaje popolno- ma umaknili klasične plastične nakupovalne vrečke, ki jih bodo nadomestile ostale traj- nostno usmerjene vrečke, med drugim tudi FSC papirnata nakupovalna vrečka. Namen ukinitve plastičnih vrečk v naših prodajalnah je zagotavljanje visoke ravni varstva okolja.

tina cipot, korporativno komuniciranje, Lidl slovenija

V

Lidlu Slovenija smo se določil nove Uredbe že lotili in obenem tudi naredili nekaj kora- kov. Pri sadju in zelenjavi imamo že nameščene obveščevalne table, s katerimi obveščamo kupce o namenu tankih plastičnih vrečk, ki so tam na voljo. To je tudi edina lokacija, kjer še ponuja- mo tanke brezplačne vrečke, kakršne uredba dovoljuje za nepredpakirana živila. Sicer smo s 1. 6. 2018 iz prodaje povsem umaknili navadne nosilne plastične vrečke in jih nadomestili s papirnatimi v več velikostih. Pridružili smo se tudi kampanji Ministrstva za okolje in prostor

»Imam svojo vrečko« in tudi sami objavljamo številne izobraževalne vsebine na temo plastič- ne embalaže. V marcu 2018 smo se po vzoru mednarodne Skupine Lidl zavezali, da bomo do leta 2025 zmanjšali uporabo plastičnih ma- terialov v svojem poslovanju za 20 %. Zavezali smo se tudi, da bo do leta 2025 vsa embalaža izdelkov Lidlovih blagovnih znamk narejena iz plastičnih materialov, ki jih bo možno 100 % re- ciklirati, obnoviti ali ponovno uporabiti. Konec leta 2019 pa pri nas ne bo več možno kupiti pla- stičnih izdelkov za enkratno uporabo (pribor, krožniki itd.). Nadomestili jih bodo izdelki iz alternativnih materialov oz. materialov, ki jih je mogoče reciklirati, o čemer na ravni Skupine Lidl že potekajo pogovori z dobavitelji. Nadalje si bo podjetje prizadevalo tudi za ukinitev in prilagoditev jedilnega pribora in slamic pri iz- delkih, kot so napitki, pripravljene jedi, solate in podobno. Trgovci lahko naredimo, kar je v naši moči, veliko pa je odvisno tudi od kupcev.

Prepričani smo, da so tovrstne poteze – kot je umik plastičnih vrečk z blagajn – tudi spodbu- da za kupce, da se še bolj trajnostno obnašajo.

Menimo, da bo ravno na tem področju veliko naredilo tudi ozaveščanje javnosti. 

B a r ve n a em B a la ži i n p o tro šn ik

oktober 2018

EMBALA žA 14 13 2

komunikacija s kupcem preko pospeševalcev prodaje je izrednega pomena. kupci so pozorni na izgled embalaže in na njihovo izbiro pri nakupu vpliva estetika vizualne podobe. potrebno je zasnovati embalažo, tako strukturno kot vizualno, da pozitivno vpliva na nakupno odločitev.

embalaža ima pomemben vpliv na ekonomske, socialne in okoljske dejavnike. embalaža nam lahko ponudi prednost pred konkurenco in družbeni ugled. kar se sliši dokaj plitvo, je v bistvu temeljno. ponudi dodatne funkcije, naredi razliko med konkurenčnimi izdelki in s pravo uporabo materiala, barv ter postopkov izdelave zmanjša vpliv na okolje, kar je eden izmed vodilnih trendov zadnjega časa. V kombinaciji s pravim materialom in primerno vizualno podobo embalaže lahko naredimo naš izdelek uspešen, kaj je pravi recept za uspeh, pa vedno pove trg.

andreja pogačar

BarVe na emBaLaži in potroŠnik

barva embalaže ima sposobnost, da se oko ustavi in začne se prodaja

P

rimarni izziv blagovne znamke je, da je prisotna in da pritegne pozornost. To je mogoče doseči z uporabo barv, ki močno odstopajo od tistega, kar je značilno za pa- kirane proizvode konkurence. To se dobro obnese zlasti v primeru, ko so potrošniki iskalci novosti. Preveliko odstopanje od konkurenčnih izdelkov lahko povzroči, da trg zavrne vizualno bolj drzne. Zagotovo je eden večjih izzivov oblikovati embalažo, ki nam takoj pove, kakšen izdelek vsebuje in še vedno dovolj izstopa ter sporoča potrošniku pomembne informacije.

B

arva embalaže vpliva na sporočilno moč, nezavedno ali zavedno. Barve lahko ko- municirajo zaradi svojih prirojenih lastnosti, zaradi okolja, v katerem se nahajajo, ali zaradi osebnih izkušenj potrošnika. Asociativno uče- nje lahko razloži, zakaj so barve kot sredstvo za vzbujanje pozornosti, kot na primer bla- govna znamka, ki jo povezujemo z določeno barvo. Ko je močna blagovna znamka označe- na z barvo, ta barva postane povezana z razre- dom izdelkov in se sčasoma pričakuje, da se bo pojavila tudi v drugih blagovnih znamkah znotraj tega razreda. Asociativno učenje lahko razloži tudi komunikacijsko povezavo med barvo embalaže in kakovostjo izdelka. Barva je bistven del ne samo oblikovanja blagovne vizualne identitete, temveč tudi komunikacije blagovne znamke.

C

ilj je, da z embalažo in pospeševalci pro- daje ustavimo potrošnike na njihovi poti mimo trgovskih polic. Velja, da ko se oko usta- vi, se začne prodaja. Silovita tekma blagovnih znamk povzroča vse večje poseganje v prostor kupca. Zato je potrebno vsako prizadevanje za vpliv na potrošnika oblikovati tako, da učinkovito pritegne pozornost. Pozornost je opredeljena kot proces, s katerim posameznik spodbuja svoje kognitivne vire. V povezavi s to opredelitvijo je izpostavljena barva, saj ima močno psihološko sposobnost privlačenja pozornosti. To se lahko upošteva kot reševa- nje težav pri trženju starejši populaciji. Njej mora proizvajalec zagotoviti, da so blagovne znamke še posebej vidne.

Barva

pomemben

estetski element embalaže

Č

eprav ima embalaža več funkcij v nepo- srednem in izkustvenem smislu, je lahko vir prijetne izkušnje. Odzivi potrošnikov na izgled embalaže se lahko pretvorijo v predno- stne naloge blagovne znamke, izbira blagovne znamke pa lahko temelji zgolj na estetiki.

Andreja Pogačar, mag. industrijskega oblikovanja