UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SLOVENISTIKO ODDELEK ZA ZGODOVINO

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SLOVENISTIKO

ODDELEK ZA ZGODOVINO

ANJA RAVNIKAR

Politični govor Milana Kučana

Diplomsko delo

Mentorja: Dvopredmetni univerzitetni študijski

red. prof. dr. Hotimir Tivadar program prve stopnje Slovenistika red. prof. dr. Božo Repe Dvopredmetni univerzitetni študijski

program prve stopnje Zgodovina

Ljubljana, 2021

(2)

2

''Nocoj so dovoljenje sanje. Jutri je nov dan.''

Hvala vsem ljudem v mojem življenju, ki mi omogočajo, da si lahko privoščim sanjati vsak dan.

(3)

3 Izvleček

Milan Kučan je kot osrednji politik v času osamosvajanja Republike Slovenije in v letih po osamosvojitvi poznan vsem ljudem. V času svoje politične kariere je imel ogromno javnih nastopov, zaradi katerih ima velik ugled v javnosti,

V nalogi bom najprej pojasnila, kaj je retorika, kako je povezana s politiko oziroma političnim govorom in za tem predstavila besedilnofonetične parametre. Podrobno bom predstavila življenjsko pot in delo Milana Kučana, čas osamosvajanja Republike Slovenije in nato analizirala štiri njegove javne nastope s stališča besedilnofonetičnih parametrov in tudi vsebinsko.

Ključne besede: Milan Kučan, politika, osamosvojitev Slovenije, javni nastop

Summary

Milan Kučan is one of the main characters in the process of Republic of Slovenia gaining its independence and for that he is known to all people in Slovenia. In the time of his political career he had a huge amunt of public appereances with speeches, with which he gained good reputation.

In my paper I will explain what rhetorics is, how it's connected to politics or political speech and after that present phonics parameters. I will present his life path and work in details and also the time when Republic of Slovenia was gaining its independence. After that I will analyse 4 of his public speeches from the view of phonic parameters and also its content.

Key words: Milan Kučan, politics, independence of Republic of Slovenia, public speech

(4)

4 Vsebina

1 Teoretične osnove ... 6

1.1 Retorika kot veda ... 6

1.2 Govorne vrste ... 7

1.3 Politični govor in retorika v politiki ... 8

1.4 Predstavitev Milana Kučana ... 10

1.4.1 Zgodnja leta ... 10

1.4.2 Politična kariera ... 11

1.5 Osamosvojitev Slovenije ... 13

1.5.1 Slovensko ozemlje od antike dalje ... 13

1.5.2 Začetki narodnega prebujenja ... 14

1.5.3 Osamosvojitev... 14

1.6 Besedilnofonetični parametri ... 17

1.6.1 Členitev s premori ... 17

1.6.2 Poudarek ... 17

1.6.3 Intonacija ... 18

1.6.4 Register ... 18

1.6.5 Hitrost govora ... 19

1.6.6. Barva glasu ... 19

2 Raziskava govora ... 20

2.1 Zbiranje gradiva in način dela ... 20

2.2 Posnetek 1 ... 20

2.3 Posnetek 2 ... 23

2.4. Posnetek 3 ... 26

2.5 Posnetek 4 ... 28

3 Zaključek ... 33

Literatura ... 35

Viri ... 36

Seznam prilog ... 36

(5)

5 Kazalo slik;

Slika 1: Milan Kučan kot predsednik skupščine leta 1978 (foto: Joco Žnidaršič) ... 10

Slika 2: Milan Kučan, portret (foto: Blaž Zupančič) ... 11

Slika 3: Intonacija in ton, primer 1 ... 22

Slika 9: Osamosvojitev ... 29

Kazalo tabel: Tabela 1: Dolžina govorov... 25

Tabela 2: Hitrost govora po odstavkih ... 30

(6)

6

1 Teoretične osnove

V teoretičnem uvodu bom predstavila vedo o javnem govoru, tj. retoriko in opisala govorne vrste. Predstavila bom politični govor, ga povezala z retoriko in predstavila enega pomembnejših slovenskih politikov, Milana Kučana. Na kratko bom orisala zgodovino slovenskega naroda in omenila pomembne mejnike pri njegovem osamosvajanju. Temu bo sledila opredelitev besedilnofonetičnih parametrov, to so: členitev s premori, poudarek, intonacija, register, hitrost govora in barva glasu.

1.1 Retorika kot veda

Retorika je veda, ki se ukvarja z javnim govorom. Javni govor nosi večjo odgovornost od zasebnega govora v smislu družbene koristnosti, upravičenosti, tolerance in etike oziroma na splošno kulture. Retorik po navadi predstavlja določeno skupino oziroma kolektiv.

Namen javnega govorništva je obveščati, poučevati, se sporazumevati, razjasniti, razumeti, prepričati ...¹

Retorika je obrt, ki se jo lahko nauči kdorkoli; upoštevati je treba le določena pravila in vaditi. Za dober nastop je treba dobro obvladati vsebino, o kateri se govori, biti je treba sproščen in na govor pripraviti svoje telo, predvsem glasilke in prepono. To dosežemo s tem, da se pretegnemo, zmasiramo obraz, zazehamo, odpojemo primerno pesem. Le tako bo možna jasna in razločna artikulacija.²

V knjigi »Učitelj kot retorik« je argumentirano dejstvo, da se morajo otroci že od začetka svojega izobraževanja premišljeno pripraviti na govorni nastop. Zavedati se morajo svojih močnih in šibkih točk, da lahko le-te izpopolnjujejo.³ Retorika je v osnovni šoli na voljo kot obvezni izbirni predmet, v srednji šoli pa se lahko nadaljuje v sklopu debatnih krožkov.

In ker se v srednji šoli na retoriko malo pozabi, potem za odrasle obstajajo različne šole govorništva. V Sloveniji jih je zelo veliko, saj imamo največ šol retorike glede na prebivalstvo.⁴

Retorika izvira že iz časa antičnih Grkov in je moč prepričevanja. Z njo si pomagamo pri sestavljanju jasnega, logičnega in učinkovitega govora ter jezikovno oblikujemo povedi.

Vključuje tudi neverbalne prvine, npr. pogled, držo telesa, mimiko, gibe in glasovne

1 Škarič, V iskanju izgubljenega govora, 7.

2 Gradivo pri predmetu Javno govorno nastopanje, 2019.

3 Žagar, Učitelj kot retorik, 32–35.

4 https://ars.rtvslo.si/2019/01/jezikovni-pogovori-186/

(7)

7

elemente, ki se tičejo višine, barve, jakosti, tempa in razločnostjo izgovorjave. Veliko vlogo pri tem, da govornik pritegne množico k poslušanju, pa ima tudi čustven naboj govora.⁵ Etos, patos in logos so po Aristotelu tri prepričevalna sredstva, ki so najpomembnejša za uspeh govornika. Po antičnih idealih mora biti govornik dostojanstven, pravičen in pošten človek, s čimer si pridobi tudi naklonjenost poslušalcev – tu gre za etos. Patos je način, prek katerega govornik doseže poslušalce oziroma do njih vzpostavi odnos. Pri tem je pomembna izbira besed, humor, napetost zgodbe, poudarki in telesne prvine ter glas in čustveno doživljanje. Za razliko od patosa pa gre pri logosu za navajanje dejstev, razuma, argumentov.⁶

1.2 Govorne vrste

Osnovna oblika človeškega jezikovnega udejstvovanja je dvogovor, poznamo pa tudi tipe komunikacij, ki so večinoma enosmerne, to so govori, javna besedila, ki so namenjena množici in pri katerih ni veliko neposredne reakcije.⁷

V antiki so poznali tri glavne vrste govorov, to so pohvalni (argument je etika), politični (argument je družbena korist) in sodni (argument je resnica).⁸

Med sodobne govorne vrste spadajo pogovori, kratki monologi, govori in posebne govorne vrste.⁹ Vsaka vsebuje nekaj podvrst, jaz pa se bom v nalogi omejila na tiste, ki jih bom v nadaljevanju analizirala tj. izjava in govor.

Izjava sodi med kratke monologe. To je kratka informacija, ki vsebuje komentar oziroma stališče osebe, ki jo izjavi, o določeni tematiki oziroma določenem dogodku. Izjava mora biti jasna, enopomenska, razumljiva, resnična in dostojanstvena.

Govor je tvorjenje besedila iz sredstev danega jezika,¹⁰ je samostojna retorična celota, v ožjem pomenu daljši monolog, v katerem je tematika predstavljena bolj kompleksno.¹¹ Sestavljamo ga po določenem zaporedju, in sicer: iznajdba, razvrstitev, sestavljanje, pomnenje in izgovarjanje. Najpomembnejši del je iznajdba, ko je treba najti temo, ki je

5 Zidar, Retorika: moč besed in argumentov, 15.

6 Zidar, Retorika: moč besed in argumentov, 16–21.

7 Krajnc, Poskus oblikovanja meril za tvorbo učinkovitega javnega govorjenega političnega besedila, 28.

8 Škarić, V iskanju izgubljenega govora, 12.

9 Škarič, V iskanju izgubljenega govora, 12.

10Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, 53.

11Škarić, V iskanju izgubljenega govora, 13.

(8)

8

primerna in vredna, da se o njej govori, in se o njej podrobno pozanimati. Potem je treba zbrano gradivo razdeliti v zaporedje; navadno ima govor uvod, razpravo in nazadnje zaključek.

V uvodu govorec pridobiva naklonjenost publike, pri njej ustvari zanimanje in jo na kratko seznani s tematiko, o kateri bo govora, predstavi namen govora. Osrednji del, razprava, je sestavljen iz trditve in dokazovanja. V njem je treba podati določeno trditev in nato izraziti stališče do le-te ter podati dokaze, ki so lahko objektivni in subjektivni. Med objektivne dokaze spadajo preverljivi podatki, številke, splošno znane resnice. Subjektivni dokazi pravzaprav niso dejansko dokazi, ampak citati, reki, primerjave, analogije itd. Govor se zaključi s tem, da se na kratko povzame, kar je bilo povedano, pozove publiko v akcijo in izreče kakšno močno misel, vzklik. Kučanov najbolj poznan citat je bil izjemno udaren prav zato, ker se je pojavil čisto na koncu govora. Sicer je izrekel več pomembnih misli, ampak se je ta prav iz tega razloga ljudem najbolj vtisnila v spomin.

Pri sestavljanju govora lahko tekstualiziramo, torej sestavimo samo glavo sporočila, ostalo pa sestavimo med govorjenjem, ali pa že celo besedilo prej zapišemo. Vsebino si moramo dobro zapomniti, tako da lahko govorimo prosto, kar je najbolj priporočljiv način nastopa, saj tako lahko izgovarjamo jasno, tekoče in razumljivo. Branje ni priporočljivo, saj v tem primeru s publiko ne vzpostavljamo očesnega stika, ampak imamo pogled ves čas prikovan na zapiske.¹² Pri govoru ne gre zanemariti tudi fizičnega obnašanja govornika, gibanja rok, mimike, kazanja na predmete ... gre za predmetno signalizacijo, zaradi katere obstajajo velike razlike med razumevanjem pisnega in govorjenega govora.¹³ Med govorom je možno uporabljati različne intonacije, glasnost, poudarke, premore, različen ritem, tempo, kar ohranja dinamiko in živahnost govora.¹⁴

1.3 Politični govor in retorika v politiki

Pri razvoju demokracije ima pomembno vlogo argumentacija, ki služi širši javnosti. V raziskavi Javna podoba Državnega zbora RS – od retorike do argumentacije medijskih učinkov (leto izida: 2009), ki je potekala v od leta 2001 do 2003 in je zajemala gradivo iz leta 1999, so rezultati pokazali, da se poslanci v Državnem zboru velikokrat raje sklicujejo na število glasov, kot pa na dejanske argumente, kar kaže na to, da je vloga argumentacije

12 Škarić, V iskanju izgubljenega govora, 20–25.

13 Škarič, V iskanju izgubljenega govora, 27–28.

14 Škarić, V iskanju izgubljenega govora, 32.

(9)

9

v govoru razvrednotena.¹⁵ Seveda je razlika med vlogo Državnega zbora in predsednika države. Državni zbor je predstavniško in zakonodajno telo, ki opravlja zakonodajno, volilno in nadzorno funkcijo. Sestavlja ga 90 poslancev, njihov mandat pa traja 4 leta. Kot tak DZ sprejema spremembe ustave, zakonov, aktov itd., odloča o zaupnici vladi in o obtožbah nekaterih javnih osebnosti pred ustavnim sodiščem.¹⁶ Predsednik RS predstavlja državo, je vrhovni poveljnik obrambnih sil. Njegov mandat traja 5 let. Njegove pristojnosti so razpis volitev v državni zbor, razglašanje zakonov, imenovanje določenih funkcionarjev, postavljanje in odpoklic veleposlanikov, izdaja listin o ratifikacijah in pomilostitvah, podeljevanje častnih odlikovanj itd. Na ukaz DZ mora o določenih zadevah tudi predsednik republike javno deliti svoje mnenje.¹⁷ Kljub razlikam v nalogah teh dveh organov pa je še vseeno pri obeh pomembno, da svoje mnenje dobro argumentirajo in jasno izrazijo.

Korenine dobre argumentacije in odločanja pa morajo imeti že volivci sami, da lahko izberejo predstavnike, ki bodo v njihovem imenu uspešno zagovarjali svoje ideje in načrte.¹⁸

Da si bodoči politik pridobi naklonjenost občinstva in zagotovi glasove množic, mora vedeti, da na njegovo podobo vplivajo vsa dejanja, ki jih je izvedel že v preteklosti. Biti mora topel človek, iskren, inteligenten in uporabljati prepričljive argumente ter govoriti resnico. Pomembno vlogo imajo tudi zunanji videz, stil in hitrost govora, strpnost, dobro pojasnjevanje svojih odločitev in pogajanje ter sporazumevanje, poštenost, moralnost in skromnost.¹⁹ Ugled izgublja, če širi neresnice in smeši nasprotnike. Rezultati javnomnenjske raziskave, ki jo je izvedel Niko Toš, so pokazali, kateri politiki imajo po mnenju javnosti najmanjši in kateri največji ugled. Višji ugled imajo po mnenju javnosti politiki, ki so razumni, racionalni in se znajo sporazumevati ter reševati konflikte in napetosti; na vrhu lestvice se je znašel Milan Kučan, sledil mu je Janez Drnovšek, njemu pa Janez Janša in Marjan Podobnik, ki sta bila v isti raziskavi uvrščena tudi na lestvico politikov z najmanjšim ugledom.²⁰

15 Flajšman, O argumentaciji in retoriki v političnem in javnem prostoru, 32.

16 Državni zbor.

17 Predsednik republike.

18 Argumentacija, ad hominem in vprašanje demokracije, 46.

19 Politično komuniciranje in prepričevanje, 167–169.

20 Politično komuniciranje in prepričevanje, 198–199.

(10)

10

1.4 Predstavitev Milana Kučana

V nadaljevanju sledi predstavitev politika, katerega govor je v nalogi analiziran.

Slika 1: Milan Kučan kot predsednik skupščine leta 1978 (foto: Joco Žnidaršič)

1.4.1 Zgodnja leta

Milan Kučan se je rodil 14. januarja 1941 v Križevcih na Goričkem v Prekmurju. Zgodnje otroštvo je preživljal v času 2. svetovne vojne, med katero sta bila njegova starša, učitelja, pod drobnogledom oblasti, saj sta bila kot taka tudi nacionalno zavedna. Oče Koloman je bil med vojno ranjen in je umrl, mati Marija pa se je po vojni ponovno poročila s Karlom Barbaričem.²¹

Čas vojne in odraščanje v delu Slovenije, ki je nekoliko bolj oddaljen od središča, je imelo že v rani mladosti velik vpliv na Kučanovo življenje. V šolo je šel, ko še ni bil star niti 5 let, saj mati zanj ni imela varstva in ga je vzela s seboj v službo. S svojo vzgojo je poskrbela da je dobil dobre delovne navade in razvil kritično mišljenje. V njegovi biografiji se njegova sošolka, sedaj jezikoslovka, dr. Albina Nećak-Lük, spominja, da je bil že v mladih letih sposoben hitro misliti in odlično argumentirati.²² Kot pravi sam, je odraščal v svetu socialističnih vrednot, kar je na njem pustilo močan pečat, še bolj pa je svoj življenjski nazor izoblikoval s pomočjo gimnazijskih profesorjev in delovanja v mladinskih delovnih brigadah, kjer je sodeloval sedemkrat.²³

21 Repe, Prvi predsednik, 19-21.

22 Repe, Prvi predsednik, 35.

(11)

11

Po uspešno opravljeni maturi se je s štipendijo republiškega sekretariata za pravosodno upravo vpisal na Pravno fakulteto in leta 1964 diplomiral.²⁴ Istega leta se je tudi poročil s Štefko Krpač. Njegov prvotni načrt je bil, da se vrne v domače kraje kot pravosodni sodnik, vendar je kmalu ugotovil, da ga bolj zanima kariera v politiki.²⁵

1.4.2 Politična kariera

Kučan je torej svojo politično kariero začel že v študentskih letih, bil je član univerzitetnega sveta UL, član Univerzitetnega odbora Zveze študentov, kjer so želeli doseči boljši položaj študentov, po diplomi pa je postal član Centralnega komiteja Zveze mladine Slovenije.²⁶ Tam je bil tri leta predsednik idejno-vzgojne komisije, 9 mesecev pa tudi predsednik predsedstva CK ZMS.²⁷

Leta 1969 je postal član sekretariata Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, zadolžen pa je bil za idejno področje. Tam je bil zadolžen za uresničevanje ideoloških vprašanj. V tem času se je udeležil mnogih sestankov, sodeloval v ogromno razpravah in bil udeležen pri veliko pomembnih odločitvah glede tedanje politike, ki se je ukvarjala z reševanjem zagonetk povojne Jugoslavije; to je bil čas socialnih napetosti, medrepubliških

Slika 2: Milan Kučan, portret (foto: Blaž Zupančič)

(12)

12

konfliktov in raznih afer; kasneje je svojo vlogo v tem dogajanju zagovarjal dokaj skromno, dejal je, da je želel, da so njegova mnenja čimbolj objektivna.²⁸

Od leta 1973 do 1978 je bil sekretar republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL).²⁹ Kot član republiških in zveznih delovnih teles je sodeloval pri pripravi novih ustav SFRJ in SRS.

Od leta 1978 do 1982 je bil predsednik skupščine SRS.³⁰ Leta 1982, dve leti po Titovi smrti, je bil na 12. kongresu ZKJ Kučan izvoljen za člana Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije (CK ZKJ) in člana predsedstva CK ZKJ, prav tako je bil delegat Družbenopolitičnega zbora Skupščine SRS. Kučan je vodil tudi komisijo, katere namen je bil pregled uresničevanja ustavnih pravic na območju avtonomnih srbskih pokrajin na Kosovu in v Vojvodini.³¹

Od leta 1982 do 1987 je tako politično deloval v Beogradu, razlogi za to pa so bili, da je sodeloval v komisiji, ki se je ukvarjala s snovanjem slovenske in jugoslovanske ustave, ker je bil Beograd tako ali tako glavno mesto glede političnih odločitev in ker se je ukvarjal z reformo političnega sistema, kar bi lažje počel z angažiranjem v Beogradu.³²

Leta 1986 je bil izvoljen za predsednika predsedstva CK ZKS in tako se je vrnil v Slovenijo in postal eden izmed vodilnih politikov, zavzemal pa se je za reformo Zveze komunistov, ki pa je sicer počasi že izgubljala svoj vpliv in pomen.³³ Njen predsednik je ostal do konca leta 1989, ko se mu je mandat iztekel, spomladi naslednje leto pa je bil v drugem krogu predsedniških volitev izvoljen za predsednika predsedstva.³⁴

Decembra 1990 je bil v Slovenski skupščini sprejet Zakon o plebiscitu, po katerem je bil 23. decembra izveden plebiscit, s katerim je bilo odločeno, da Slovenija postane samostojna država, kar je bilo razglašeno 26. junija 1991 na Trgu republike z veliko slovesnostjo.³⁵

31 Repe, Prvi predsednik 585.

32 Repe, Prvi predsednik, 96–97.

(13)

13

Decembra je Milan Kučan zmagal na predsedniških volitvah in popeljal Slovenijo v samostojnost,³⁶ prav tako je na predsedniških volitvah zmagal leta 1997.³⁷

V svoji dolgi politični preteklosti se je velikokrat znašel pred mikrofonom. Na arhivski spletni strani Predsednikov Republike Slovenije so objavljeni nekateri njegovi govori, izjave in intervjuji. Od tega je govorov 285, izjav 20, intervjujev 66, pod 'Razno' pa je navedenih še 66 drugih besedil.³⁸ Tudi v Kučanovi biografiji je omenjeno, da je imel kot predsednik skupščine SRS ogromno javnih nastopov.³⁹ Verjamem, da je to zgolj osnova in da je skupno število vseh javnih nastopov Milana Kučana še veliko višje.

Dr. Leopoldina Plut – Pregelj se spominja, da je v svojih zgodnjih letih govoril umirjeno, v sicer pravniškem jeziku, ki se je njej zdel tuj. Vedno pa je svoje mnenje dobro argumentiral, zaradi česar so ga ostali večkrat prosili za nasvet. Opazila je tudi, da se je v političnih krogih večkrat zgodilo, da so zasebno zagovarjali drugačno mnenje, kot so ga potem povedali v javnosti.⁴⁰ Kučan sam je v intervjuju, ki je bil leta 1989 objavljen v Sobotni prilogi, povedal, da so povojni čas oblikovala partijska pravila, zaradi česar je bilo treba ravnati posebej premišljeno in sklepati kompromise, ki bi sčasoma vodila do demokracije.⁴¹

1.5 Osamosvojitev Slovenije

Ker se nekaj analiziranih govorov dogaja v času osamosvojitve Slovenije, bo sledeče poglavje teoretičnega dela posvečeno tudi zgodovini osamosvajanja slovenskega naroda.

1.5.1 Slovensko ozemlje od antike dalje

Deli ozemlja današnje Slovenije so bili poseljeni že v antiki, o čemer pričajo različne arheološke najdbe, npr. naselbine na koliščih na Ljubljanskem barju, vaška situla, noriški srebrniki, rimske ceste in tabori legij itd. Slovani so se na to območje začeli priseljevati v dveh valovih približno v 6. stoletju. To obdobje zaznamuje dolgotrajno obleganje in bojevanje z drugimi plemeni, ki so živela v bližini. Prva slovanska država Karantanija, ki je nasledila Samovo plemensko zvezo, je bila dom novega družbenega sistema, v katerem so imeli pomembno vlogo kosezi, pomembna zgodovinska dediščina pa je spomin na

38 http://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/GOV?OpenView (Dostop: 30. 7. 2020)

(14)

14

ustoličevanje deželnih vojvod, ki je potekal v slovanskem jeziku. Zaradi avarskih napadov je Karantanija priznala bavarsko nadoblast in tako za dolgo obdobje izgubila svojo avtonomijo in bila kasneje del frankovske države ter Svetega rimskega cesarstva in se nazadnje za dolgo obdobje ustalila pod Habsburžani. V 18. stoletju se je čutil tudi vpliv terezijanskih in jožefinskih reform in kratkotrajna Napoleonova nadoblast.

1.5.2 Začetki narodnega prebujenja

V 19. stoletju, ki je splošno znano kot prebujenje narodov, pa se je narodna zavest začela buditi tudi pri Slovencih, ki so leta 1848 izdali program Zedinjene Slovenije, v katerem so zahtevali zedinjenje vseh slovenskih dežel v enotno avtonomno skupnost pod nadoblastjo avstrijskega cesarstva, v kateri pa bi se uporabljal slovenski jezik kot uradni jezik v šolah in uradih. Program ni bil sprejet, ostal pa je kot ideja za prihodnje boje. Po prvi svetovni vojni Slovenci svoje prihodnosti niso več videli v Avstro-Ogrski, čemur je sledil nastanek države SHS in nadaljnje kraljevine SHS oziroma Kraljevine Jugoslavije, del katere, le pod različnimi imeni, so ostali do svoje osamosvojitve leta 1991.⁴² (Novejša zgodovina sicer začetke nastajanja slovenskega naroda postavlja v 18. stoletje. To je bil čas, ko je več avtorjev začelo pisati dela za preproste ljudi v slovenskem jeziku in hkrati tudi vzpostavljati strokovni jezik ter terminologijo; npr. Valentin Vodnik, Marko Pohlin, Jurij Japelj, Anton Janša, Peter Pavel Glavar, dalje še Janez Bleiweis, Matej Cigale, Fran Levstik ...).

1.5.3 Osamosvojitev

Da pa je do osamosvojite leta 1991 sploh lahko prišlo, je imela veliko vlogo zmanjšana moč Zveze komunistov in na splošno komunističnih sistemov po celotni Vzhodni Evropi, npr. na Madžarskem, Poljskem in Češko-Slovaškem.⁴³ Sicer pa osamosvojitev ni bila enkraten dogodek, ki bi se zgodil kar čez noč, temveč so se temelji za to gradili že vse od konca druge svetovne vojne, že ves čas, ko je bila Slovenija del Jugoslavije in se je v njenem sklopu zavzemala za svoj razvoj in pravice. S sprejetjem ustave 1974 je Jugoslavija postala federacija, kar je pomenilo, da je bila Slovenija že takrat njen strukturiran del.

Spomladi leta 1990 so potekale prve demokratične volitve, na katerih je z večino zmagal Demos, ki je imel potem večino v Družbenopolitičnem zboru in v zboru občin. Na

42 Prunk, Osamosvojitev Slovenije.

43 Pesek, Osamosvojitev Slovenije, 15.

(15)

15

predsedniških volitvah pa je z 58,59 % Milan Kučan premagal Jožeta Pučnika, mandatar nove vlade pa je postal Lojze Peterle, ki je sestavil prvo vlado.⁴⁴

Kučan je, kot je sam rekel, kandidiral, ker je verjel, da lahko s svojimi izkušnjami pripomore k razvoju Slovenije. Sledeči citat iz knjige Prvi predsednik, avtor dr. Božo Repe, odlično povzame, kakšni so bili Kučanovi cilji in za kaj se je zavzemal. »Zavzemal se je za spoštovanje večstrankarske demokracije; za človeka vredno življenje, za Slovenijo v družbi naprednih, demokratičnih držav, za demokratično konfederalno Slovenijo s tržnim gospodarstvom in pravico do samoodločbe in odcepitve ter na tem zasnovano suverenostjo;

za novo slovensko ustavo, ki bo zagotavljala demokracijo, varnost, zaščito človekovih pravic in svobodo, ki bo omogočala življenje brez strahu; za zeleno, človeku prijazno Slovenijo; za preureditev starih industrijskih središč v področja tehnološke, intelektualne in kulturne prenove; za socialno pomoč brezposelnim, ki naj se jim zagotovi delo, v času brezposelnosti pa pomoč, ter za ustvarjalno in socialno varno življenje upokojencev; za podporo in plačilo dobrim gospodarjem; za podporo pri razvoju kmetij in podeželja; za vojsko po meri človeka in naroda, skrajšanje vojaškega roka in pravic obveznikov iz Slovenije, da služijo vojaški rok v Sloveniji, za rabo slovenskega jezika v slovenskih vojaških šolah in vojašnicah, za pravico ugovora vesti in civilno služenje vojaškega roka.«⁴⁵

Vsak nastop v kampanji je bil skrbno načrtovan, pri tem sta mu pomagala njegov svetovalec Zdenko Rotar in strokovnjak za javno mnenje, Niko Toš.⁴⁶ Njegovi nastopi so bili premišljeni, dajali so vtis umirjenosti. Ljudje so mu zaupali, bil je nevzkipljiv ter spreten v besednih dvobojih.⁴⁷

Osamosvojitve Slovenije ni predstavljal kot odcepitev od Jugoslavije, temveč kot razdružitev, kar je temeljna pravica, določena v ustavi.⁴⁸ Zagovarjal je nenasilno osamosvojitev, ki bi jo dosegli s kompromisi. Ker je imel veliko političnih izkušenj, se je znal dogovarjati, iskati skupne točke.⁴⁹ Osamosvojitveno zakonodajo je Slovenska skupščina začela pripravljati že s sprejetjem Deklaracije o suverenosti Republike Slovenije.

44 Pesek, Osamosvojitvena vlada, 18–19.

49 Repe, Prvi predsednik, 265–266.

(16)

16

Kučan je naredil veliko tudi za mednarodno politiko, kar je bil precejšen izziv, glede na to, da takrat še ni govoril tujih jezikov (npr. angleščine, ki se jo je naučil v kasnejših letih).

Res pa je tudi, da je obvladal srbo-hrvaški jezik, ki je bil tedaj glavni jezik politikov.⁵⁰ V času osamosvajanja Republike Slovenije je imel torej veliko politično vlogo Milan Kučan, ki je bil vodilni slovenski politik in je v svoji karieri opravljal veliko različnih funkcij.⁵¹

51 Repe, Rdeča Slovenija, 295.

(17)

17

1.6 Besedilnofonetični parametri

Stavčno fonetiko Toporišič opredeli kot slušne značilnosti eno- ali večstavčne povedi. Te značilnosti vključujejo:

- členitev s premori, - poudarek,

- intonacijo, - register

- hitrost govora, - barvo glasu.⁵²

1.6.1 Členitev s premori

V govoru načeloma povedi členimo s premori, ki jih postavljamo na meje med stavki in povedmi, med vrivke, pristavke, dostavke ... ali pa do njih pride zaradi zastanka govora.

Na tak način poved razdelimo na segmente oziroma fonetične sklope. Premori so lahko različnih dolžin.⁵³ V govoru so premori zelo pomembni, saj pomagajo, da je sporočilo podano pregledno in jasno.⁵⁴ Gre za prekinitev govornega toka, ki je lahko zapolnjena ali s tišino ali pa kakšnimi drugimi glasovi. Raziskave so pokazale, da mora biti premor dolg vsaj 200–250 ms, da ga poslušalci lahko zaznajo (seveda pa obstajajo tudi odstopanja).⁵⁵ Huber je ugotovil, da voditelji TV-oddaj govorijo bolj tekoče, torej z manj premori, kot politiki. K temu naj bi pripomogla dodatna šolanost T-voditeljev v sklopu internega šolanja RTV in njihova vnaprej pripravljena vprašanja za goste.⁵⁶

1.6.2 Poudarek

Jakostno izrazitost besede delimo na štiri stopnje, to so nenaglašenost, oslabljena naglašenost, neoslabljena ali normalna naglašenost in poudarjena naglašenost oziroma poudarjenost. Poudarek ni vezan na naglasno mesto, zato so lahko poudarjene besede ali naglašene ali nenaglašene.⁵⁷ Poudarek je torej večja izrazitost dela stavka oziroma besedne zveze. Poudarimo tiso besedo, ki se nam zdi pomembnejša.⁵⁸ Poudarek je tesno povezan s premori. Če govorec želi določeno informacijo izrecno poudariti, to lahko stori z uporabo

52 Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, 308.

54 Toporišič, Slovenska slovnica, 539.

55 Huber, Soodvisnost poudarkov in tihih premorov v govoru, 50.

(18)

18

poudarka in daljšega premora pred in za njo. Slednji ima večjo vlogo, ko stoji pred poudarjeno besedo, saj na ta način poslušalcem pove, da sledi pomembna informacija.

Močnejši poudarek ob sebi (v določenih primerih) zahteva tudi daljši premor.⁵⁹

1.6.3 Intonacija

Intonacija je značilna podoba tonskega poteka povedi, torej gre na nek način za melodijo, za dviganje in spuščanje glasnosti višine glasu med govorom. Intonacija je zgrajena iz dveh delov, ima glavo in trup in glede na razmerje med njima poznamo tri tipe intonacije, to so:

- kadenca, padajoča intonacija, - antikadenca, rastoča intonacija, - polkadenca. neskončna intonacija.⁶⁰

Pripovedna intonacija se končuje s kadenco (zaključek misli), vprašalna z antikadenco, neskončna pa s polkadenco (nedokončanost). Vzklična poved ima lahko ali kadenčno ali antikadenčno ali polkadenčno.⁶¹ S pomočjo intonacije lahko z lahkoto razberemo sporočilo, dober primer tega je pri majhnih otrocih, pri katerih je intonacija glavni sporazumevalni element.⁶²

1.6.4 Register

Register je tonski pas, v območju katerega se uresničuje stavčna intonacija. Določimo ga torej glede na gibanje osnovnega tona.⁶³ Ločimo lahko tri tonske pasove, nižjega, normalnega srednjega in višjega. Navadno pri govoru uporabljamo srednjega, saj se v njem najlažje izražamo, nižji in višji pa sta zaznamovana in ju uporabljamo pri večji intenzivnosti čustev.⁶⁴ Vsak posameznik ima svoj naraven register, v sklopu katerega je njegov glas takrat, ko je popolnoma sproščen.⁶⁵ Register se glede na višino glasu meri v herzih, tj.

število nihljajev na sekundo, in deli na sopran (246 Hz), mezzosopran (196 Hz), alt (174 Hz), tenor (164 Hz), bariton (123 Hz) in bas (98 Hz). Za ženske je povprečna govorna lega med 190 in 260 Hz, za moške pa od 100 do 160 Hz.⁶⁶

60 Toporišič, Slovenska slovnica, 547–549.

62 Frekvenca X: vloga intonacije.

65 Tivadar, Položaj slovenskega govora skozi prizmo stavčne fonetike, 20.

66 Kumprej, Skrb za glas pri pevcih, povzeto po Hočevar Boltežar, 26.

(19)

19

1.6.5 Hitrost govora

Hitrost govora se meri kot tvorjenje števila glasov v določeni časovni enoti. Vsak posameznik ima svojo značilno hitrost govora, ki jo tudi prilagaja govorni situaciji, npr.

pomembnejše stvari pove počasneje, manj pomembne pa hitreje. Počasneje govorimo tudi ko razpravljamo o resnejših in težkih temah, vesele vsebine pa govorimo bolj živahno.⁶⁷ Hitrost govora je odvisna od kompleksnosti povedi in tematike. Razlika obstaja tudi med spontanim in branim govorom, in sicer ljudje v različnih jezikih (angleščina, španščina, francoščina, italijanščina, japonščina) praviloma spontano govorijo hitreje, medtem je bran oz. vnaprej pripravljen govor počasnejši. ⁶⁸ Hitrost govora je odvisna tudi od fonemskih, naglasnih, skladenjskih in leksikalnih karakteristik določenega jezika.⁶⁹ H. Tivadar je v raziskavi leta 2017 prikazal, da ruski politik govori hitreje kot slovenski.⁷⁰

Priporočena normalna hitrost govora je od 4 do 6 zlogov na sekundo.⁷¹ Če govorimo s takšno hitrostjo, je sporočilo podano jasno in razumljivo za poslušalce. Hitrost govora lahko uravnavamo z uporabo premorov.

1.6.6. Barva glasu

Barva glasu je odvisna od oblikovanosti govorne cevi. Odraža lahko posameznikovo zdravstveno stanje (npr. prehlad, kadilski glas), lahko pa tudi razpoloženje (veselje, žalost).

Bolj kot je govorna cev odprta, globlji je posameznikov glas.⁷² Barva glasu in register sta fiziološko pogojena in odvisna posameznika.⁷³

67 Toporišič, Slovenska slovnica, 553–554.

68 Tivadar, Speech rate, 42.

(20)

20

2 Raziskava govora

Glede na število govorov, izjav in javnih nastopov predvidevam, da je Milan Kučan dober govornik, ki ga ljudje z veseljem poslušajo in da so njegovi govori primerno strukturirani tako, da na začetku pridobijo pozornost publike in da v jedrnem delu predstavlja trdna dejstva, ki vodijo k močnemu zaključku.

Predvidevam tudi, da je hitrost njegovih govorov primerna slogu političnih govorov, tj. da govori bolj počasi, da sporočilo poda dovolj jasno in jedrnato, uporablja primerne členitve, premore, poudarke ter intonacije.

2.1 Zbiranje gradiva in način dela

Posnetke govorov sem sprva iskala na spletnem portalu YouTube, vendar sem od tam uporabila samo izjavo o invaziji na Češkoslovaško (1968), naredila transkripcijo in jo analizirala. Naslednje transkripcije govorov sem našla na arhivski spletni strani predsednikov, za posnetke pa sem prosila RTV SLO.

Najprej sem vsak govor večkrat prebrala, obnovila, zapisala posebnosti, prav tako sem tudi posnetke poslušala večkrat in bila vsakokrat pozorna na druge značilnosti in posebnosti.

Določene dele sem analizirala s programom Praat. Prebrala in ogledala sem si več govorov, v diplomsko nalogo pa bom vključila samo določene, ki sem jih izbrala, in sicer izjavo Milana Kučana o invaziji na Češko-Slovaško, ker je to ena izmed njegovih prvih pomembnejših javnih izjav, nagovor Milana Kučana kot predsednika predsedstva Republike Slovenije v Skupščini RS, govor Milana Kučana ob razglasitvi samostojnosti Republike Slovenije, ki ga je povedal 26. junija 1991 na Trgu republike in njegov govor ob spravni slovesnosti v Kočevskem rogu. Vse transkripcije govorov so dostopne med prilogami.

2.2 Posnetek 1

Izjava Milana Kučana ob invaziji na Češko-Slovaško iz leta 1968

Okoliščine nastanka govora:

Izjava je nastala ob invaziji na Češko-Slovaško leta 1968. Ta čas je označen kot praška pomlad, tj. čas, ko se je Češko-Slovaška poskušala osvoboditi sovjetske nadvlade pod vodstvom Dubčka ter njegovih socialistov in reform od zgoraj. Do invazije je prišlo v noči

(21)

21

iz 20. na 21. avgust 1968, ko so države Varšavskega pakta vdrle na Češko-Slovaško, ustavili so reforme, namesto Dubčka pa je vodja partije postal Gustáv Husák.⁷⁴ Izjava je pomembna, ker je ena od prvih Kučanovih javnih nastopov in ker se dotika zelo pomembne tematike, ki je v tistem času pretresala svet.

Milan Kučan je kot predsednik Centralnega komiteja Zveze mladine Slovenije ob invaziji izdal naslednjo izjavo:

»Minula noč nas je ponovno prepričala, da živimo v svetu, ki ga urejajo zákoni nasilja, v imenu katerih se malim narodom odreka pravica, da odločajo svobodno, samostojno in s polno odgovornostjo o svoji usodi. Mislim, da je to najbolj sramotno dejanje dogmatskih in konservativnih sil v zgodovini socializma, tistih sil, ki se čutijo ogrožene doma, kjer ljudje z vse večjimi simpatijami spremljajo demokratičen razvoj socializma drugod. Ne samo slovenska mladina, ki je imela v ne tako davni preteklosti dovolj priložnosti, da dokaže svojo privrženost načelom humanega socializma in zaupanje v lastne moči, ampak tudi za vso mladino na svetu je okupacija Češke, ki se ponavlja drugikrat v novejši zgodovini, veliko razočaranje in hkrati resen opomin, da je potrebno strniti lastne vrste v prizadevanjih, da se socializmu vrne njegova humana podoba in vsebina.«⁷⁵

V prvem delu izjave najprej skoraj dramatično napove v kakšnem svetu živimo – v takšnem, ki ga ureja nasilje in v katerem mali narodi nimajo pravice do odločanja v svoji usodi. S tem se naveže na to, da mali narod, ki živi na Češko-Slovaškem, nima možnosti odločanja zaradi samovolje Sovjetov oz. držav Varšavskega pakta, ki so nasilno zasedle njihovo ozemlje.

Nadalje izrazi svoje mnenje, da je invazija sramotno dejanje, hujše od dogodkov, ki so se že zgodili v zgodovini. Pri tem ne navede nobenega primera. Nadaljuje, da se sile počutijo ogrožene zaradi sprememb v družbi, ker ljudje podpirajo drugačen sistem – bolj demokratičen. Meni, da je ta dogodek razočaral vso mladino, ne le slovensko, in da je treba sistemu – socializmu vrniti njegovo nekdanjo obliko.

Na začetku izjave njegov govor vključuje kar dosti mašil (Ə) in krajših premorov (ki sovpadajo z mašili), ki pa proti koncu izjave pojenjajo – predvidevam, da je bilo na začetku prisotne nekaj treme, ki pa je proti koncu govora pojenjala, saj je postal bolj zagnan in

74 Davies, Zgodovina Evrope, 1040–1041.

75 Milan Kučan – O invaziji na Češko-Slovaško, posneto dan po invaziji (23. 3. 2020)

(22)

22

sproščen. Poudari besede kot so zaupanje, moči, mladina, drugikrat, opomin, razočaranje ... Skupno je mašil/krajših premorov dvanajst, od tega jih je v prvih 30-ih sekundah uporabljenih 9 mašil.

Hitrost govora je 4,21 zlogov na sekundo. Pri ugotavljanju hitrosti sem upoštevala retorično vrednost, to pomeni skupaj s premori, saj je njegov govor za ta način dovolj umirjen.

Intonacija s potekom tona je prikazana na naslednjih slikah.

Primer 1:⁷⁶

»Mislim, da je to najbolj sramotno dejanje dogmatskih in konservativnih sil v zgodovini socializma, …«

Slika 3: Intonacija in ton, primer 1

Povedi v tej izjavi so daljše od 10 sekund, zato sem za analizo izbrala samo en del povedi, od začetka povedi do sredine. To je razlog, da je končna izbranega odlomka intonacija naraščajoča ('socializma'), saj se konča sredi povedi. Izbran del vsebuje dve mašili. Najnižji ton je 84 Hz, najvišji pa 194 Hz (Izločila sem podatek, ki mi ga je podal program (492 Hz), ker je očitno, da gre za šum. Podatek 194 Hz sem našla manualno na prikazu.). Povprečen ton je 141 Hz.

76 Op. Na vseh slikah s potekom tona in intonacijo opazujemo del, ki je obdan z rdečimi črtkanimi črtami.

(23)

23 Primer 2:

»…, tistih sil, ki se čutijo ogrožene doma, kjer ljudje z vse večjimi simpatijami spremljajo demokratičen razvoj socializma drugod.«

Drugi analizirani odlomek je nadaljevanje prejšnje povedi. Na splošno lahko opazimo, da se ton ne giblje veliko, povprečna višina je 144 Hz.

2.3 Posnetek 2

Nagovor predsednika Predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana poslancem in poslankam Skupščine Republike Slovenije, izvoljenih na prvih, svobodnih parlamentarnih demokratičnih volitvah

Nagovor, ki je potekal 9. maja 1990, je bil namenjen poslancem in poslankam Skupščine Republike Slovenije, izvoljenim na prvih svobodnih parlamentarnih demokratičnih volitvah. Milan Kučan je bil izvoljen za predsednika predsedstva Republike Slovenije.

Govor začne s tem, da pove, da je velika čast, da lahko nagovori poslance, izvoljene na prvih demokratičnih volitvah, do katerih so morali prehoditi dolgo pot in ki zaznamujejo prehod v demokratično ureditev, kar lahko vse navdaja s ponosom. Pomenijo prelom s starim sistemom in usmerjajo pogled v prihodnost, se zavzemajo za spravo in mir med

(24)

24

ljudmi, ki so bili v preteklosti v navzkrižjih. Omeni predvsem spore 2. svetovne vojne, za katere je treba zagotoviti, da se ne ponovijo nikoli več.

V času volitev, pravi, so se pokazale razlike med strankami, sedaj pa je treba izpolniti predvolilne obljube in se zavzemati za enotnost, kar bo, glede na preteklost, sicer zelo težka naloga. Vendar pa tudi različnost ni tako slaba stvar, zato je treba prisluhniti tudi nasprotnim mnenjem, treba je uvesti pluralistično politiko in znati najti soglasja.

Pove, da so izkušnje zadnjih let pokazale, da življenje v takšni skupni Jugoslaviji ni več mogoče, saj hegemonija enega naroda/stranke povzroča krizo in nezadovoljstvo, zaradi česar si je Slovenija z amandmaji k Ustavi začela krepiti samostojnost. Rešitev za to bi bila, da bi v vseh republikah bila uvedena demokratična pluralna ureditev in bi bili to pripravljeni sprejeti vsi, torej da bi bila uveljavljena konfederacija.

Tudi vsi Slovenci, ki so svojo željo že pokazati na volitvah, bodo morali v prihodnosti še poseben poudarek dati na gospodarstvo in enakomeren razvoj vseh regij, na doseganje tržnih odnosov in razmer, ki so značilni za bolj razvite države. Naloga bo težka, vendar je za to že zastavljena dobra podlaga, omeni predvsem lastninsko reformo, ki se jo bo treba lotiti previdno. Nosilci oblasti v državi bodo državljani, zagotovljene bodo vse temeljne svoboščine, kar bo treba zapisati v novo ustavo. Poskrbeti je treba za mednarodno uveljavitev, mirovno politiko, dobre odnose in sodelovanje, glavno načelo bo enakopravnost. Na tak način bo zagotovljena varnost in izpolnjeno zaupanje ljudi, ki ga je ljudstvo izkazalo na volitvah. Proti koncu govora se zahvali tudi predhodnikom, ki so tudi zaslužni, da je Slovenija stopala proti demokraciji in omeni nov začetek ter prijaznejšo prihodnost.

Poudari, da se zaveda resnosti situacije in zagotovi, da je na nalogo pripravljen in da je prepričan, da ji bo kos. Za konec omeni še simboliko datuma, tj. 9. maj, kar je obletnica kapitulacije Nemčije, in naredi povezavo s svobodo.

Govor je najdaljši od izbranih govorov, in sicer ima 3.237 besed, traja pa nekaj manj kot 30 minut. Za primerjavo prilagam tabelo s podatki za vse govore:

(25)

25

Tabela 1: Dolžina govorov

Govor Besede Čas trajanja

Posnetek 1 132 1 min 10 s

Posnetek 2 3.237 27 min 43 s

Posnetek 3 1t.535 14 min 27 s

Posnetek 4 981 12 min 4 s

Govor je bran, večino časa je Kučanov pogled usmerjen v list z zapisom, vsake toliko pa za kratko sekundo dvigne pogled. Povprečna hitrost govora je 5,05 zlogov na sekundo. Po osebni slušni analizi menim, da je skoraj prehitro, da bi lahko sledili celotni vsebini.

Premori so lepo razporejeni in se skladajo z zaključkom povedi oziroma ločili. Nekajkrat se zgodi, da govor prekine tudi aplavz. Intonacija je večino časa padajoča. Poudarjene besede sem izbrala prek slušne analize, to so: čas, naše (spodobnosti), (smo) uspeli, temeljna, preteklost, sprejme, javnem, potrdili, ne, zmogla, proti ... Povprečni glasovni ton je 127,3 Hz.

V govoru se ves čas opira na preteklost, daje primere in razlaga, kaj so bili razlogi in povodi za dogodke, ki so se zgodili, in zagotavlja, da je on prava oseba za nalogo, za katero je bil izbran. Intonacija s potekom tona je prikazana na naslednjih slikah.

Primer 3:

»Dolga in naporna je bila pot do teh volitev. «

(26)

26

Najnižji ton v tem odlomku je 78 HZ, najvišji 170 Hz, povprečje pa je 121 Hz. Vidimo lahko, da se ton (označeno z modro črto) sicer ne giblje dosti. Besedo 'pot' sredi povedi izreče skoraj malo naraščajoče, sicer pa je končna intonacija padajoča.

Primer 4:

»To pa ni samo naša preteklost, to mora biti tudi temeljno spoznanje in vodilo za našo prihodnost.«

Intonacija je padajoča pri besedah 'to', 'preteklost', 'spoznanje' in 'prihodnost'. Končna intonacija je padajoča. Beseda 'temeljno' je po moji slušni analizi poudarjena, v programu pa lahko opazimo, da intonacija blago narašča. Najnižji ton je 78 Hz, najvišji 178 Hz, povprečen pa 130 Hz.

2.4. Posnetek 3

Spravna slovesnost v Kočevskem rogu, Govor predsednika Predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana

Govor je bil povedan na spravni slovesnost v Kočevskem rogu, 8. julija 1990.

Govor predsednika predsedstva RS na spravni slovesnosti je bil predvsem poudarjanje, da ima vsako dejanje svoj čas, ko ga je treba opraviti in v tistem času je bila to sprava s

(27)

27

preteklostjo, kar je dolžnost odgovornega naroda. Poudarja, da dejanje ni le simbolno, temveč je tudi sprava z lastno zavestjo, pot do miru in konec razdeljenosti slovenskega naroda, do katere lahko končno pride, saj se je duh časa že malo spremenil in je od druge svetovne vojne minilo že nekaj časa. Pojasni, da dejanj ljudje ne smejo in ne bodo nikoli pozabili, treba se je zavedati, da se je zgodilo, da je bilo, in se potruditi, da se nikoli več ne ponovi. Spoštovanje, dostojanstvo, mir, spomin so besede, ki ji večkrat uporabi. Na kratko oriše stanje, ki je vladalo tistemu času, vojna, okupacija, zasramovanje in zatiranje slovenskega naroda. Vsaka stran je imela svoje razloge, vendar to sedaj ni več pomembno, saj mrtvi nimajo več vpliva na sedanjost. Zaveda se, da je odpuščanje težko. Poziva, da se morajo za skupno svetlo prihodnost spraviti z zgodovino.

Hitrost govora je bolj počasna, in sicer je 3,39 zlogov na sekundo. Menim, da je to sicer primerno za takšno, na nek način pogrebno, slovesnost, na kateri obeležujejo pomemben spomin na preteklost. Prav tako govor vsebuje kratke premore, ki delajo govor prijeten za poslušanje, ne prehiter.

Primer 5:

»Pokopljimo vse mrtve za vselej, z vsem dostojanstvom, z vsem spoštovanjem.«

Končna intonacija je padajoča, na začetku povedi pa je beseda 'vselej' rahlo naraščajoča.

Najnižji ton je 86 Hz, najvišji 160 Hz (zanemarimo informacijo 413 Hz, ki jo poda Praat, ker gre za šum), povprečen pa 139 Hz.

(28)

28 Primer 6:

»Slovenski narod so pribili na križ, ga zaznamovali in hoteli izbrisati iz zgodovine.«

Intonacija je naraščajoča pri besedah 'križ' in 'zaznamovali', na koncu povedi pa je padajoča.

Lepo tudi opazimo, da so premori (razmak med delčki modre črte) daljši, kot so pri ostalih posnetkih. Najnižji ton je 77 Hz, najvišji 204 Hz, povprečni pa 138 Hz.

2.5 Posnetek 4

Govor Milana Kučana na slovesnosti o razglasitvi samostojnosti Republike Slovenije

Govor je nastal na slovesnosti ob razglasitvi samostojnosti Republike Slovenije, ki se je odvijala 26. junija 1991 v Ljubljani na trgu Trgu republike.

(29)

29

Slika 9:Osamosvojitev

Najprej pozdravi množico in govor začne dokaj poetično, z besedami, kot so sanje, pravica, množična korist in dolgotrajen cilj, ki je sedaj dosežen. Sledi naštevanje, kdo vse ima od prejšnjega dne svojo domovino. Omeni tudi dogodke iz preteklosti, ki so stremeli k temu cilju, a ga v tistem času niso dosegli, npr. Zedinjena Slovenija. Poudari, da je dosežek res izjemen in da so se zanj borili vsi rojaki, čeprav so jih večino časa drugi zatirali. Nikoli niso imeli zares svobodne izbire, sedaj pa so končno enakovredni, odgovorni sami zase, ne pa podrejeni komu drugemu. Potem pozove, da morajo sedaj vsi skupaj dokazati, da je bila odločitev prava.

Poudari tudi, da odločitev ne vpliva na prijateljske odnose. Še vedno bi radi sodelovali z drugimi narodi, saj osamosvojitev ni razlog za konec dobrih odnosov. Potem se ponovno opre na zgodovino in pove, da se bodo v novi državi držali le najboljših stvari iz preteklosti.

Ve, da narod čakajo težke preizkušnje, vendar upa, da bo še vedno zavezan svojim vrednotam. Namen naroda je dober, s svojim dejanjem nikogar ne ogroža in ne vidi razloga, da bi komu ta odločitev ne bila všeč, saj je pravica naroda, da o sebi odloča sam. Na koncu izrazi želje za prihodnosti in še enkrat poudari, da je cilj dosežen zaradi dobrih namenov naroda. Na koncu se zahvali in izreče znamenite besede: »Nocoj so dovoljene sanje. Jutri

(30)

30

je nov dan.«⁷⁷ Kot dodatno pojasni v intervjuju leta 2020, je z njimi želel povedati, da je tisti dan praznični dan, ko se praznuje zgodovinski dosežek, prihodnji dan pa bo sledilo trdo delo, prevzem odgovornosti za svojo državo, kar je še veliko bolj zahtevno, kot je bila pot do osamosvojitve.⁷⁸

Govor traja približno 12 minut. Ko poslušamo govor kot celoto, se v določenih delih zdi, da je hitrost govora zelo hitra. Izbrala sem naključne odstavke govora in izračunala povprečno hitrost govora. Ugotovila sem, da je hitrost govora najbolj počasna na začetku in na koncu govora, in sicer je na začetku to 3,19 zlogov na sekundo, govor pa zaključi z vsem poznanim citatom »Nocoj so dovoljene sanje. Jutri je nov dan.«, hitrost katerega je 2,8 zloga na sekundo. V preostalem delu govora hitrost govora doseže 4,5 zlogov na sekundo. Govor je velikokrat prekinjen s kratkimi premori ali aplavzom. Po navadi je med vsakim odstavkom sekunda ali dve premora, določeni odstavki pa imajo po približno 5 sekund (odstavki 3, 4, 11) ali 10 sekund (odstavki 2, 9 dvakrat, 10) premora.

Tabela 2: Hitrost govora po odstavkih

Odstavek (glej prilogo)

(1) (3) (5) (7) (12) (14)

Št. zlogov 83 161 201 172 96 14

Čas 26 38 52 38 25 5

Hitrost 3,19 zl/sek

4,23 zl/sek

3,86 zl/sek

4,5 zl/sek

3,84 zl/sek

2,8 zl/sek

Poudarjene so besede, kot so delo, gradili, samostojni, neodvisni, trda zgodovina, rojaki, meje, neobremenjeni, polno (odgovornostjo), enaki, hočemo, nikomur, slovenski, demokracija, svoboda, pravičnost ... Vse besede poudarjajo veličastnost velikega praznika in so izredno pozitivne, nakazujejo svetlo prihodnost, poveličujejo dosežek.

Govor je bran, govorec ima v rokah liste papirja velikosti A5, ki jih drži z obema rokama.

Večino časa bere, na vsake toliko časa dvigne pogled. Včasih se opazi, da izgubi vrstico,

77 Nocoj so dovoljene sanje. Jutri je nov dan. Priloga 3.

78 Intervju Pogovor z osamosvojitelji, Milan Kučan, 2020 38:00 –39:30 min.

(31)

31

pri kateri je ostal, in potrebuje par sekund, da nadaljuje govor. Liste preprijema, kar bi pri neizkušenem govorcu imeli za znak treme in nervoznosti, pri Kučanu, ki je izkušen govorec, pa se mi ne zdi, da bi šlo za to. Po večkratnem opazovanju govora sem prišla preprosto do zaključka, da to počne nezavedno oziroma kadar čaka, da se konča aplavz.

Za ugotavljanje tona glasu sem posnetek vstavila v program Praat in dobila rezultate, ki so prikazani v spodnji tabeli. V programu sem tudi potrdila svoja predvidevanja, da največkrat uporabljena intonacija padajoča.

Primer 7:

»Nosimo jo zdaj častno in s pokončno držo.«

Opazujemo del, ki je obdan s črtkano rdečo črto. Ton je označen z modro črto. Ton pada pri besedah 'častno' in 'držo'. Najnižji ton na tem območju je 86 Hz, najvišji pa 231 Hz, kar je verjetno posledica šumov. Povprečen ton je 171 Hz.

(32)

32 Primer 8:

»Meje so nam postavljali drugi, nas silili tja, kamor nismo hoteli.«

Na začetku se ton glasu dvigne pri besedi 'meje', sledi padec pri 'drugi'. Delček, ki je za tem dvignjen, je posledica tihih šumov. Ton spet pada pri 'tja' in 'hoteli'. Najnižji ton v tem odlomku je 84 Hz, najvišji 404 Hz (spet zaradi šumov), povprečen ton pa je 202 Hz.

(33)

33

3 Zaključek

Kučan se je že v mladih letih naučil, da posameznik v politični debati ne more sodelovati brez odličnega poznavanja dejstev in brez trdno izoblikovanega mnenja.⁷⁹ V njegovi biografiji najdemo ogromno obnov njegovih govorov in referatov, ki so strukturirani po načelih, ki zagotavljajo uspešno predajanje sporočila publiki in vsebujejo trdna dejstva in argumente, kot primer navedem odlomke biografije s strani: 58–61 (na kongresu ZMS, o samoupravljanju in o položaju mladine), 69–70 (odnos do Kavčiča), 77–80 (o vzgoji in izobraževanju), 90–91 (poslovilni govor Kocbeku), 109–111 (govor ob izvolitvi za predsednika predsedstva CK ZKS) itd.

Če povzamemo rezultate raziskave, torej lahko sklenemo, da Kučan v svojih nastopih besedilo primerno členi. V prvem posnetku, ki je sicer ena prvih javni izjav, je prisotnih veliko mašil, ki jih pa v novejših posnetkih nisem opazila. Predvidevam, da je razlog to, da je prva izjava govorjena na pamet, medtem ko so ostali govori brani. Prav tako so mu tedaj verjetno še manjkale izkušnje, ki jih je pridobil z leti nastopanja.

V govorih poudarja besede, kot so zaupanje, mladina, opomin, demokracija, pravica, svoboda, enaki, hočemo, čas, uspeli ... Predvsem v govoru na slovesnosti ob osamosvojitvi se v govoru pojavi več takšnih idealističnih besed, ki jih poudari. Ton glasu se giba med različnimi vrednostmi in je presenetljivo visok, v povprečju pa se največkrat giba okrog 140 Hz, kar ga umešča v register baritona.

Njegova intonacija je na koncu povedi padajoča, v sredini povedi pa občasno naraščajoča, kar sem potrdila z analizo osmih primerov v programu Praat. Hitrost govora je različna od govora do govora in tudi od dela govora do drugega dela govora. Najhitreje govori poslancem v skupščini, najpočasneje pa na slovesnosti v Kočevskem rogu, sicer pa se število zlogov na minuto večinoma ves čas giba med priporočenimi vrednostmi. Zelo počasi, tj. približno 2,8 zlogov na sekundo, izgovori tudi končno misel v govoru ob razglasitvi samostojnosti. Menim, da je hitrost njegovega govora ustrezna glede na priložnost govora.

Milan Kučan je bil osrednja osebnost v postopku osamosvajanja Republike Slovenije, prvi predsednik in osrednja politična osebnost na slovenski politični sceni več let. Mnogi se ga spominjajo kot odločnega in odličnega politika, ki se je zavzemal za dobro ljudi. Že v

(34)

34

otroštvu je zaradi okolja, v katerem je živel, razvil kritično mišljenje. To mu je pomagalo, da je že v študentskih letih začel graditi svojo politično kariero s sodelovanjem v študentskih akcijah. V svojih govorih velikokrat omenja dogodke iz preteklosti, kar dokazuje, da je izobražen na področju zgodovine in da se zaveda njenega pomena.

Prepričana sem, da je možnosti za raziskavo govora Milana Kučana še veliko, saj ponuja ogromno gradiva.

(35)

35

Literatura

• Davies, Norman. Zgodovina Evrope. Prevedel Andrej E. Skubic. Ljubljana:

Modrijan založba, d.o.o., 2013.

• Enkelmann, N.B. Moč retorike – Prepričati z govorom, glasom in osebnostjo.

Kranj: Wernar Consulting, 1997.

• Flajšman, Božidar, ur. O argumentaciji in retoriki v političnem in javnem prostoru.

Ljubljana: Državni svet Republike Slovenije, 2009.

• Krajnc Ivič, Mira. »Poskus oblikovanja meril za tvorbo učinkovitega javnega govorjenega političnega besedila.« Slavistična revija, 53/1 (2005), 27–47.

• Huber, Damjan. »Soodvisnost poudarkov in tihih premorov v govoru.« V: Slovenski javni govor in jezikovno-kulturna (samo)zavest, Obdobja 38, ur. Hotimir Tivadar, 49–57. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2019.

• Pesek, Rosvita. Osamosvojitev Slovenije. Ljubljana: Nova revija, 2007.

• Prunk, Janko. Osamosvojitev Slovenije. Ljubljana: Založba Grad, 1996.

• Repe, Božo. Milan Kučan, prvi predsednik. Ljubljana: Modrijan, 2015.

• Repe, Božo. Rdeča Slovenija: tokovi in obrazi iz obdobja socializma. Ljubljana:

Sophia, 2003.

• Škarič, Ivo. V iskanju izgubljenega govora. Ljubljana: Šola retorike, 1999.

• Tivadar, Hotimir. »Položaj slovenskega govora skozi prizmo stavčne fonetike – aktualizacija opisa osnovnih besedilnofonetičnih parametrov.« Jezik in slovstvo, 2- 3 (2018). 7–24.

• Tivadar, Hotimir. »Speech rate in phonetic-phonological analysis of public speech (using the example of political and media speech).« Journal of Linguistics, 68/1 (2017), 37–56.

• Toporišič, Jože. Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.

• Toporišič, Jože. Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja, 2000.

• Zidar, Tatjana. Retorika: moč besed in argumentov. Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1996.

• Ž. Žagar, Igor; Žmavc, Janja; Domajnko, Barbara. »Učitelj kot retorik« retorično- argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018.

(36)

36

Viri

• Državni zbor. https://www.gov.si/drzavni-organi/drzavni-zbor/ (Dostop: avgust 2020)

• Frekvenca X: vloga intonacije: https://val202.rtvslo.si/2013/01/frekvenca-x-vloga- intonacije/ (Dostop: november 2020, objavljeno 13. 8. 2013)

• Pogovori z osamosvojitelji: Milan Kučan, pogovorna oddaja. Režiser Mile Vilar.

Ljubljana: TV Slovenija, avgust 2020. https://4d.rtvslo.si/arhiv/tv- informativni/174709894 (Dostop: avgust 2020)

• Milan Kučan – O invaziji na Češkoslovaško.

https://www.youtube.com/watch?v=W5GhWjpY4wc (Dostop: marec 2020, posneto avgusta 1968)

• Predsednik republike. https://www.dvk-rs.si/index.php/si/volitve/predsednika-rs (Dostop: avgust 2020)

• Spletna stran Arhiv predsednikov Republike Slovenije http://www.bivsi- predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/GOV?OpenView (Dostop: julij 2020)

• Stran bivšega predsednika RS Milana Kučana: http://www2.gov.si/up-rs/2002- 2007/bp-mk.nsf (Dostop: marec 2020)

Seznam prilog

• Priloga 1: Nagovor predsednika Predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana poslancem in poslankam Skupščine Republike Slovenije, izvoljenih na prvih, svobodnih parlamentarnih demokratičnih volitvah, Ljubljana, 9. maj 1990.

• Priloga 2: Govor predsednika Predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana na spravni slovesnosti v Kočevskem rogu, Kočevski rog, 8. julij 1990.

• Priloga 3: Govor Milana Kučana na razglasitvi samostojnosti 26. junija 1991 zvečer na Trgu republike.