Zakaj gospodarstvo potrebuje kisik – na strani 10.

(1)

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

18

Intervju: Janko Medja Konec skrivalnic?

16

Nagrajenci GZS o razmerah Ne rešujte jih na plečih preživelih podjetij

22

^VAU!11. podelitev nacionalnih priznanj za najboljše inovacije

Brez reform in rasti nam preživeti ni

Zakaj gospodarstvo potrebuje kisik – na strani 10.

Glas

Gospodarstva

oktober 2013

(2)

NAJEM POSLOVNEGA

PROSTORA

Gospodarska zbornica Slovenje Dimičeva 13 1504 Ljubljana T: 01 5898 000 F: 01 5898 100 info@gzs.si www.gzs.si

• v središču poslovnega dogajanja

• možnost najema pisarniške opreme

• parkirna mesta za najemnike v garaži

• parkirna mesta za obiskovalce

POSLOVNO KONFERENČNI

CENTER

• 20 sodobno opremjenih dvoran

• poslovno okolje

• brezplačna parkirišča

• možnost pogostitve

PROMOCIJA IN OGLAŠEVANJE

Ciljno usmerjeno na poslovno javnost

• Promocija v stavbi GZS

• Promocija na dogodkih

• Spletno oglaševanje

• Oglaševanje v tiskanih medijih

oglas_210_280_v1.indd 1 11.6.2012 10:28:07

Znanstvenica

Lek farmacevtska družba d.d., Verovškova 57, 1526 Ljubljana, Slovenija l www.lek.si

»Mami nas je peljala na obisk v njeno službo. Zaposlena je v Leku, kjer delajo zdravila za bolne otroke in odrasle. V njeni službi smo srečali prijazne ljudi, ki so nam pokazali zanimive eksperimente.

Takšne, ki jih še nikoli nisem videla.

Velikokrat sem razmišljala, kaj bom, ko bom velika. Morda športnica ali glasbenica. A najrajši bi bila to, kar je moja mami. Znanstvenica bom.«

bom.

(3)

NAJEM POSLOVNEGA

PROSTORA

Gospodarska zbornica Slovenje Dimičeva 13 1504 Ljubljana T: 01 5898 000 F: 01 5898 100 info@gzs.si www.gzs.si

• v središču poslovnega dogajanja

• možnost najema pisarniške opreme

• parkirna mesta za najemnike v garaži

• parkirna mesta za obiskovalce

POSLOVNO KONFERENČNI

CENTER

• 20 sodobno opremjenih dvoran

• poslovno okolje

• brezplačna parkirišča

• možnost pogostitve

PROMOCIJA IN OGLAŠEVANJE

Ciljno usmerjeno na poslovno javnost

• Promocija v stavbi GZS

• Promocija na dogodkih

• Spletno oglaševanje

• Oglaševanje v tiskanih medijih

oglas_210_280_v1.indd 1 11.6.2012 10:28:07

(4)

4 KAZALO Glas Gospodarstva / oktober 2013

Glas

Gospodarstva

oktober 2013

--- Izdajatelj:

Dimičeva 13, Ljubljana --- Odgovorni urednik:

Igor Savič

--- Izvršni urednik:

Matevž Straus

--- Naslov izvršnega uredništva:

Glas gospodarstva PM, poslovni mediji d. o. o.

Dunajska cesta 9 1000 Ljubljana T: 01/ 3000 153 F: 01/ 3000 199

@: matevz.straus@p-m.si --- Produkcija:

PM, poslovni mediji d. o. o.

--- Trženje oglasnega prostora:

BJM d.o.o.

Vesna Bizjak

@: vesna.bizjak@bjm.si M: 031 391 602

--- Oblikovna zasnova:

--- Prelom:

--- Tisk:

Eurograf, d. o. o.

--- Datuma natisa:

3. 10. 2013

--- Naklada:

11.000 izvodov

--- Distribucija:

Pošta Slovenije

--- Ilustracija na naslovnici:

Zoran Pungerčar

--- Medij Glas gospodarstva, izdajatelja Gospodarske zbornice Slovenije, s sedežem v Ljubljani, Dimičeva 13, je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, pod zaporedno številko 516.

Zakaj ima guverner Banke Slovenije prav, vlada pa kljub nekaterim ukrepom še vedno ne upošteva njegovih opozoril?

10 Brez reform in rasti nam preživeti ni

Intervju:

Janko Medja

22 VAU!

Po 11. podelitvi nacionalnih

priznanj za najboljše inovacije lahko napišem le – »vau!«

18

Je Janko Medja menedžer novega tipa, ki bi rad zasukal dosedanje navade in način dela NLB in zato

»stare elite« spravlja ob živce, ali pa je le eden iz vrste »istih«? Tudi zaradi takšnih vprašanj ne bi moglo biti boljšega časa za intervju s prvim človekom NLB.

(5)

5 UVODNIK Glas Gospodarstva / oktober 2013

Igor SAVIČ

Trojka in anonimke

Za intervju z Jankom Medjo smo se do- govorili pred zadnjimi dogajanji v zvezi z anonimko in preiskavo v zvezi z do- mnevno zlorabo notranjih informacij, ki ji je sledila pred kratkim. Seveda se je pred intervjujem postavilo vprašanje:

kaj zdaj? Janko Medja je med tem za- vrnil utemeljenost suma na izkoriščanje informacij, ki naj bi mu jih očitali. Tudi če ni razlogov za obtožbo, morda ne bo dovolj, da mu ne bi nekateri poskušali izdati računa za domnevno škodo za NLB, četudi so jo povzročili drugi. Am- pak to so male zanimivosti »mikrofizike političnointeresnih spopadov«. Toda kar je zares pomembno, je naslednje:

tako NLB kot tudi Mercator sta v sre- dišču zelo ostrih političnointeresnih in ekonomskih spopadov, ki se v Sloveniji včasih bijejo pod ideološko krinko na- cionalnega interesa, včasih pa še pod veliko bolj nesramno profanimi slogani, manipulacijami in zavajanji. V resnici pa gre za vpliv in prelivanje kapitala.

Kajti s tem so povezane pomembne fi-

nančne in politične rente, od katerih živi sedanja elita. Slaba »politična« posojila, ki so se rojevala ob asistenci poslovne kratkovidnosti in pohlepu finančnikov in jih zdaj ni mogoče več vrniti, hkrati pa zdaj tako neznansko bremenijo NLB in celotno Slovenijo, so pomemben, če ne celo glavni del te zgodbe. Kakšno bo torej njeno nadaljevanje?

Bo morala Slovenija vendarle zapro- siti za pomoč in s tem odpreti vrata trojki? Videti je, da je odgovor bolj kot od poznavanja realnih dejstev in dejan- skih posledic odvisen od tega, kakšna je družbena in politična pozicija govorca.

Glavnina opozicije precej privoščljivo napoveduje, da ni drugega izhoda.

Seveda to poudarja samo zato, ker so opozicija, ne pa ker bi karkoli vedeli in znali bolje od vladne koalicije, pri tem pa seveda skrbno pazi, da se ne bi kdo spomnil, da so črne luknje v marsičem prav posledica njihovega mandata.

Sindikati precej vehementno ignorirajo

»požrešni kapital iz Bruslja« in kombini- rajo zakopavanje glave v pesek z napo- vedmi nekonstruktivnega radikalizma.

Ob tem je slišati še opozorila iz vladnih krogov, kaj vse hudega bi prihod trojke prinesel, in včasih je videti, kot da vlada hoče s tem doseči soglasje in podporo, tudi če je povsem jasno, da ni naredila dovolj in dovolj globokih korakov, ki bi lahko spremenili resnične finančne in gospodarske tokove. Slišati je tudi vse več pomirjujočih tonov, da pravzaprav sploh ne bo tako hudo, saj bo trojka pač kot pogoj za pomoč zahtevala, da nare- dimo tisto, kar bi sicer sami morali na- rediti, pa se ne moremo dogovoriti. Na drugi strani pa je tu še samoprivoščljivo nasmihanje, češ »prav nam je«, kaj se pa ne znamo zmeniti.

A ne smemo se slepiti, da v ozadju vsake od opcij potekajo kalkulacije, kako zadržati, ohraniti, pridobiti …, ko bo nastopil dan potem. Je morda za- četna zgodba sestavni del prav takih kalkulacij? In kdo ob vsem tem še raz- mišlja, kako res pripomoči k zagonu go- spodarstva?

“ Začnimo razmišljanje z »malo« zgodbo, ki se začne z »anonimko«.

Tokrat je namreč gost velikega intervjuja Janko Medja, za ne- katere simbol novega vetra med menedžer- ji, za druge ostanek vsega negativnega, kar simbolizira bankirje prejšnjega časa.

Novice iz GZS 6

KOmeNtAr

---

Kako naprej 9

DODANA VreDNOSt

---

Prihajajo novi razpisi 15 KLJUČNO

---

Nagrajenci GZS o razmerah 16 FOKUS GZS

---

Vmesno poročilo GZS 29 DODANA VreDNOSt

---

Ali je vaš računovodski

servis kakovosten? 33 Zakaj bi nekdo kupil

ravno od nas? 34

Kdo pripoveduje

vašo zgodbo? 36

Radijska zvezda ni mrtva 39 PrAVNO AKtUALNO

---

Korporativna integriteta

(tudi) v praksi 41

Spreminjamo

kolektivni dialog 42 GO INterNAtIONAL

---

»Jugo« podjetniške

reprezentance na GZS 44 Skupaj v Indijo Koromandijo 46 VArStVO OKOLJA

---

Je embalaža lahko

eko – in cenejša? 48 treNDI

---

Izboljšani obeti za

evropsko gospodarstvo 50

(6)

6 NOVIce Glas Gospodarstva / oktober 2013

Ob dogodkih v Luki Koper, ki so več tednov polnili medije, se je GZS odzvala z apelom »Dost' je igric z državnimi podjetji!« in opozorila na neprofesionalno in nepregledno upravljanje državne lastnine. Namesto da bi z mednarodnimi razpisi in jasnimi merili za izbiro iskali kakovostna vodstva, ki bi pripravila in po imenovanju uresničevala svoj

strokovni program za stabilni razvoj podjetij, smo dobili nov dokaz o domačijskih političnih kadrovskih igricah. GZS zahteva urgentno ustavitev takšnih praks, zagotovitev odgovornega upravljanja davkoplačevalskega premoženja in jasna pravila, po katerih politični funkcionarji ne smejo objavljati svojih kandidatur ali kandidirati za funkcije na me-

nedžerskih položajih pomembnih državnih gospodarskih družb.

Poleg tega GZS predlaga, naj nadzorniki državnih podjetij najpomembnejše odločitve spre- jemajo vsaj s pretežno večino, če ne s soglasjem, vse, ki nadzirajo in vodijo družbe v javni lasti, pa poziva k upoštevanju najvišjih mednarodnih standardov tran- sparentnosti.

DržAVNA PODJetJA 

Apel: Dost' je igric z državnimi podjetji!

Neustrezno pripravljena zdravstvena reforma, ki jo je po- nudila politika, je v javnem in medijskem prostoru povzročila vročo razpravo in pokazala na diametralno različna stališča interesnih skupin. GZS je ob tej priložnosti poudarila, da je treba najprej razčistiti, kaj v Slove-

niji sploh želimo spremeniti v tem sistemu in v katero smer naj gre njegov nadaljnji razvoj, ter opozorila na tri glavne napake ministrstva: nedomišljen predlog zakonskih sprememb, odsotnost dolgoročne vizije in strategije ter dopuščanje boho- tenja ozkih parcialnih intere-

sov. GZS zato predlaga strogo ločitev javnega od zasebnega zdravstva, opredelitev števila izvajalcev, preureditev košarice zdravstvenih pravic, enakomer- nejšo obremenitev vseh kate- gorij zavarovancev ter možnost vpogleda zavarovanca v zbrana in porabljena sredstva.

ZDrAVStVeNA reFOrmA 

Če plačujemo, hočemo soodločati!

SPreJemANJe PrOrAČUNA 

Predstavniki sindikatov so 27.

septembra protestno zapustili sejo Ekonomsko socialnega sveta, ker so

»obsežno gradivo o predlogu pro- računa 2014-2015 uradno prejeli

šele včeraj zvečer in ga zato niso mogli preučiti«. GZS meni, da to ne sme in ne more biti razlog za blokado sprejemanja enega od ključnih dokumentov – čeprav se tudi GZS

sooča s prepoznim posredovanjem vladnih gradiv, delodajalci ostajajo za mizo, saj le to vodi h konstruktiv- nemu dialogu. K temu GZS poziva tudi sindikate.

Sindikati, bodite državotvorni

Med 24. in 29. avgustom se je na 51. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA predstavila tudi GZS-Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, ki je svoj razstavni prostor na- menila predstavitvi blagovne znamke Kupujem slovensko in več kot 50 blagovnim znam-

kam priljubljenih slovenskih živilskih izdelkov. Predsta- vitve so bile dopolnjene z degustacijami jedi slovenskih kuharskih mojstrov in strokov- nim programom – sestanki predstavnikov sadjarskega in žitnega sektorja z ministrom Židanom ter tekmovanjem za

eko živilske izdelke EcoTrophe- lija Slovenija 2013, na katerem je med študenti zmagal projekt uvedbe modula koprive na jedilnik slovenskih izobraže- valnih institucij in domov za starejše ljudi, med posamezniki pa projekt napitkov iz rooibosa Roispresso.

KmetIJStVO 

AGRA znova uspešna

Posel na Severnem Irskem

O poslovni etiki, iskanju niš in regionalnem ciljanju sta na Poslovnem zajtrku na GZS 4.

septembra spregovorili ča- stna konzulka Republike Slo- venije na Severnem Irskem Suzanne Hill in mag. Mija Lorbek, generalna direktorica UNIKI, d. o. o.

Slovensko gospodarstvo v Ukrajini

10. septembra, ob obisku ukrajinskega zunanjega ministra v Sloveniji, je bil usta- novljen Slovensko-ukrajinski poslovni svet.

Trajnostni beton

16. oktobra bo na GZS potekal 1. slovenski posvet na temo »Beton in trajnostna gradnja«, s katerim želijo organizatorji spodbuditi začetek razmišljanj o možnih vlogah betona v trajnostnem gradbeništvu.

O arbitražnem reševanju sporov

4. novembra bo potekala Konferenca slovenske arbi- traže 2013, na kateri bodo posebno pozornost namenili priložnostim arbitražnega reševanja sporov v korpora- cijskem, finančnem in infra- strukturnem sektorju.

Izvoz na Kitajsko

GZS v sodelovanju s Hong Kong Trade Development Co- uncil 5. novembra organizira delavnico na temo »Priložno- sti za izvoz prehrambenih izdelkov in pijač v Hong Kong in na Kitajsko«.

(7)

NOVIce 7 Glas Gospodarstva / oktober 2013

GZS je 20. septembra v komen- tarju zahtevala od ministrstva za finance, naj pri pripravi zakona o davku na nepremičnine upošteva razvojne dejavnike, ne pa pritiskov interesnih skupin. Edino merilo pri snovanju zakona o davku na ne-

premičnine bi moralo biti razvojno – različne stopnje obdavčitve bi tako bile odraz razvojnih razlogov, predvsem s ciljem zagona gospodarstva in delovnih mest.

GZS je zato pozvala ministrstvo za finance k zaustavitvi obreme-

njevanja in rahli razbremenitvi gospodarstva, davčni stabilnosti (ukinitvi možnosti dviga davka s strani občin), skrbni obravnavi pa- nog z 0,8-odstotno stopnjo davka ter višjim stopnjam za nelegalne gradnje.

DAVeK NA NePremIČNINe 

Merilo naj bo razvoj

najmanj privlačna država za tuje vlagatelje od 27 članic EU je bila lani Slovenija.

27. novembra bo Vrh slovenskega gospodarstva.

20. odstotka več registriranih

brezposelnih je bilo avgusta 2013 v primerjavi z lanskim avgustom.

9,9

odstotke BDP se bo povečal javni dolg z likvidacijo dveh bank.

1 – 3

V letu 2013 mednarodna organizacija GS1 praznuje 40 let od nastanka globalnega jezika poslovanja z izbiro črtne kode kot edinstvenega standar- da za identifikacijo izdelkov.

Sistem standardov GS1, ki se je pozneje razvil iz tega, je postal najbolj razširjen svetovni standard in se uporablja v več

kot dveh milijonih podjetij v več kot 150 državah sveta.

Standardi GS1 niso poznani le v preskrbovalni verigi za široko porabo, ampak so pripomogli tudi k večji varnosti v zdra- vstveni preskrbovalni verigi, po- večujejo konkurenčno prednost v transportu in logistiki ter na drugih področjih omogočajo

optimizacijo in racionalizacijo poslovanja.

GS1 Slovenija kot nacionalni predstavnik mednarodne organizacije GS1 v ta namen 25. novembra v prostorih GZS pripravlja brezplačen dogodek z obilico strokovnih predavanj na temo že uveljavljenih standardov GS1 in novosti.

IDeNtIFIKAcIJA IZDeLKOV 

Štirideset let črtne kode

SeJA UO GZS 

Guverner Banke Slovenije dr.

Boštjan Jazbec je na trinajsti seji Upravnega odbora GZS, 25. septembra, identificiral tri igre, ki jih zdaj (žal) igramo v Sloveniji – glavna igra je igra skrivalnic, druga je igra čakanja, tretja pa igra zatrimo prinašal- ca slabih novic. Kot glavne ukre-

pe, ki jih potrebujemo za rešitev nastalega položaja, je naštel ukrepe v bančnem sektorju (likvidacija dveh bank, ocena kakovosti aktive in pasive bank ter obremenitveni testi), uspe- šno zagovarjanje proračuna in programa ukrepov pred EU in ECB ter politično stabilnost,

ki bi podprla prva dva sklopa ukrepov.

V svojih odgovorih zbranim se je dotaknil tudi dileme nacionalnega interesa in se retorično vprašal: »Če smo v preteklosti res varovali nacionalni interes, zakaj smo potem danes v takem položaju?«

Tri (pogubne) igre

Po seriji aktivnih delavnic in posvetov s predstavniki gospodarstva, raziskovalne sfere in univerz, katerih namen je bilo sistematično identificiranje znanja in kompetenc, so bila na GZS pripravljeni in julija tudi predstavljeni izhodišča in smernice za Strategijo

pametne specializacije. Ta je prvi pogoj črpanja strukturnih sredstev v evropski finanč- ni perspektivi 2014–2020, pripravljena izhodišča pa imajo cilj doseči precej večje učinke naložb države v znanje, razvoj, raziskave in inovacije – ne razdeljevanja pomoči, ampak

vlaganje v razvoj v kombinaciji z zasebnimi viri, ne določitve zmagovalcev vnaprej, ampak uspešen razvoj verig dodane vrednosti na podlagi kompetenc, in ne birokratskih postop- kov, ampak vsebinsko spremlja- nje vlaganj, ki jih bomo merili z učinki in rezultati.

PAmetNA SPecIALIZAcIJA 

Kako do večjih učinkov vlaganj države v znanje,

razvoj, raziskave in inovacije

(8)

8.–9. OKtOber

60. Gostinsko turistični zbor Slovenije

10.–11. OKtOber

15. Kongres

računovodskih servisov

21. OKtOber

Kako do energije za uspešno vodenje?

25. OKtOber

Excellent

SME srečanje

GZS do konca leta za vas pripravlja:

4. NOVember

Konferenca slovenske arbitraže 2013

5. NOVember

Podelitev nagrad Netko za digitalne projekte

20. NOVember

Vseslovensko

poslovno srečanje

20. NOVember

Vrh slovenskega gospodarstva

19.–24. NOVember

29. slovenski knjižni sejem

26. NOVember

Mednarodna konferenca o internacionalizaciji

PrIhAJAJOČe IZhODNe

GOSPODArSKe DeLeGAcIJe:

Rusija (Moskva in Jekaterinburg); Kitajska (Čengdu); Turčija; Poljska; Indija; Vietnam, Mjanmar, Tajska; Italija (Milano); Kanada (Toronto); Belorusija (Minsk); Egipt

PrIhAJAJOČe VhODNe

GOSPODArSKe DeLeGAcIJe:

Ukrajina

(9)

9

Glas Gospodarstva / oktober 2013 KOmeNtArKOmeNtAr

Kako pomembna je gospodarska rast za državo, ki mora vsako leto vrniti skoraj 500 milijonov evrov več kot minulo leto, se za tekočo porabo zadolžuje po ubijalskih obrestnih merah, ki presega- jo šest odstotkov, kjer naj bi bančna luknja pomenila prek šest milijard evrov, malo manj pa še luknja v gospodarstvu, ki je prezadolženo? Gospodarska rast je življenjsko pomembna, ni druge alternative, o tem se vsi strinjamo.

Žal se ne moremo dogovoriti o tem, kako bomo to izpeljali. Medtem ko za prvi dve leti krize po letu 2008 še lahko rečemo, da so bile napačne poteze posledica nekompetentnega, premalo premišljenega in predvsem podcenje- valnega pristopa do resnosti in globine krize, lahko za zadnja tri leta ugotovi- mo, da je diagnoza sicer jasna in raz- meroma enotna, blokade pa nastopajo pri sprejemanju konkretnih odločitev.

Tudi ko se odločimo, po kateri poti bomo šli, se hitro premislimo in nada-

ljujemo odločitve, ki pomenijo pogla- bljanje krize. Spomnim se odmevne poslovno-investicijske konference pred dobrimi tremi leti v Londonu, kamor nam je uspelo privabiti več kot 200 predstavnikov londonskega Cityja. Z našim predsednikom vlade na čelu smo jih prepričevali, kako smo odprti za njihove investicije in kako prijazna drža- va smo. Njihov vstop v NKBM naj bi bil skoraj dogovorjen, potem pa si je na poletu domov nekdo premislil. Podjetja v državni lasti so morala dobiček namesto v svoj razvoj vlagati v dokapitalizacijo NKBM. Londončani so šli iskat svoje priložnosti drugam, v nadaljevanju, vse do danes, pa uspešno preganjamo od investicijskih posegov tudi Nemce, Ruse, Indijce, Arabce, Kitajce ... Tujega nočemo, svojega ne damo.

Žal pristop do tujih investicij sploh ni naša edina, tudi ne najbolj usodna na- paka. Imamo opravka tudi s preveliko birokratiziranostjo, preveliko javno porabo, prevelikim zadolževanjem, previ- sokimi davki ... Vendar pa je naša glavna težava počasnost reševanja. Čeprav je splošno znano, kaj gre narobe in kaj bi bilo treba storiti, se vedno najde neki parcialni interes, sploh ne vedno pove- zan le z eksplicitnimi političnimi, stran- karskimi interesi, ki mu uspe, da vse skupaj še malo preložimo in počakamo.

Izgovor za neukrepanje pa najdemo v prevelikih nasprotjih med različnimi interesi – pa naj gre za zdravstveno reformo ali pa sanacijo bančnega sektorja.

Nekateri pravijo, da je to posledica našega političnega sistema. Ker imamo v parlamentu preveč strank in ker koalicije že desetletje ne vodi najmočnejša stranka, temveč tiste, ki komaj prilezejo v parlament, vendar pa za kakršnokoli spremembo največ štejejo prav njihovi glasovi. Drugi opozarjajo na izjemno moč sindikatov, ki se jih boji vsaka vlada, in pri tem spominjajo predvsem na

Janševo opustitev reform leta 2006, pa je le nekaj tisoč sindikalistov sredi Ljubljane protestno mahalo s svojimi dežniki. Neredki opozarjajo na pre- majhno izkušenost političnih liderjev, ki praviloma prihajajo iz akademskih in državno-administrativnih krogov, brez izkušenj pri vodenju velikih sistemov in projektov.

Sam pa opozarjam na pomanjkanje vizije, odsotnost prave strategije in nepovezanost posameznih politik in ukrepov, ki bi naše velike cilje uresničili.

Najpomembnejša blokada, ki nas ovira, je prav nesposobnost, da bi okoli ciljev, ki si jih postavljamo in želimo verjetno vsi – razvitost, inovativnost, nizka brezposelnost in socialna vzdržnost –, zbrali ustrezno nadpolitično koalicijo, ki bo zagotavljala močno podporo za spremembe, ki bodo omogočile uresni- čitev ciljev. Politika se vsakokrat ujame v past, saj obljublja nemogoče in po prelahki poti, zelo hitro pa začne spre- jemati ukrepe svoje predhodnice, ki jo je sama pomagala vreči z oblasti z naj- ostrejšo kritiko prav tistih ukrepov, ki jih zdaj mora izvajati sama.

Ukrepi, ki jih moramo izpeljati, da se izkopljemo iz krize, bodo boleči. Morajo biti hitri, vendar bodo trajali dalj časa.

Ob pravni državi, deregulaciji, privati- zaciji in zmanjšanju javne porabe bodo posegli tudi na področje naše porabe, zniževanja plač, pokojnin in socialnih transferjev. Če hočemo privabiti vlagatelje, odpreti nova delovna mesta, dvi- gniti inovativnost in konkurenčnost, se temu ne moremo izogniti. In prej ko to naredimo, manj bo bolelo. Sicer bo namesto nas to naredil nekdo drug. Pri takih odločitvah je konsenz v parlamentu premalo, potrebujemo širšo družbe- no pogodbo, pakt za razvoj, nekakšen

»new deal«, kjer si bomo postavili cilje, tudi kdaj jih bomo dosegli in kaj bomo za to žrtvovali.

“ Če ne bo gospodarske rasti, bomo prihodnje leto pred zahtevo za vnovično sanacijo bank. Na to je pred nedavnim na seji upravnega odbora GZS opozoril guverner Banke Slovenije dr.

Boštjan Jazbec.

Kako naprej

Mag. Samo HrIBAr MILIČ Predsednik GZS

(10)

10 Glas Gospodarstva / oktober 2013 KISIK ZA GOSPODARSTVO

KLJUČNO

»Če ne bo gospodarske rasti, bomo prihodnje leto znova pred sanacijo bank.« To je na zadnjem, septembrskem upravnem odboru Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) opozoril guverner Banke Slovenije dr. Boštjan Jazbec. Dodal je, da se moramo v Sloveniji v naslednjih tednih resno lotiti priprave strukturnih reform, s katerimi bomo edino le pre- pričali mednarodne trge in Bruselj.

Ta guvernerjeva izjava je povsem v so- zvočju z zahtevami Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ki so si sledile od junijske vzpostavitve koalicije predstavnikov gospodarstva (GZS, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Trgovinske zbornice Slovenije, Združenja delodajalcev Slovenije, Združenja delodajalcev obrti in podjetništva ter Zdru- ženja Manager), in z dokumentom Kisik za gospodarstvo, s številnimi stališči, apeli in komentarji GZS, vključno s stališčem do predloga proračuna 2014/2015.

Dejstvo je, da je gospodarstvo razočarano.

Predlog proračuna 2014/2015 ne podpira zaveze v vladni koalicijski pogodbi o strukturnih reformah in ne sledi niti domačim pozivom niti pozivom iz tujine o zagonu gospodarstva. Zato je omenjena guvernerjeva izjava še toliko bolj značilna in pomembna.

GZS meni zelo podobno.

V trikotniku med višjimi davki, krpanjem proračunske luknje in reformami je povsem logično, da je v tem hipu konsolidacija javnih financ izjemnega pomena. Toda vlada premierke mag. Alenke Bratušek se je kljub jasnim številkam odločila, da bo raje pobra- la več davkov, kot pa da se bo lotila resnejših reform. To pa povzroča prav nevarnost, na katero opozarja guverner Banke Slovenije dr.

Boštjan Jazbec. Z drugimi besedami: lahko saniramo banke v letu dni, toda če ne bo rasti gospodarstva, jih bomo morali čez leto dni spet sanirati.

Vladni ukrepi

A pojdimo po vrsti. Ni res, da vlada ni storila skoraj ničesar. V zadnjih šestih mesecih so bili denimo, pogosto tudi na predlog GZS, storjeni nekateri koraki naprej. Vlada je pre- novila insolvenčno zakonodajo, ki bo predvi- doma prinesla do šest mesecev krajše postopke javnih dražb premoženja dolžnika, do 150 manj stečajev na leto zaradi poenostavljene prisilne poravnave, do 10 odstotkov večje po- plačilo upnikov zaradi njihove večje moči in podobno. Malemu gospodarstvu bo pri SID banki na voljo 500 milijonov evrov novih posojilnih linij. Na področju trga dela bo do osem milijonov evrov letnega učinka zaradi delne oprostitve plačila prispevka delodajalcev za starejše delavce, za 20 odstotkov so se znižale obveznosti pri začasnem in občasnem delu, milijon evrov bo vreden letni učinek zaradi vračila prispevkov delodajalcev za prvo zaposlitev ...

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS, goran.novkovic@gzs.si

Zakaj ima guverner banke Slovenije prav, vlada pa kljub nekaterim ukre- pom še vedno ne upošteva njegovih opozoril?

Brez reform in rasti nam preživeti ni

Septembrska skupna tiskovna konferenca gospodarske koalicije podpisnikov dokumenta Kisik z gospodarstvo je pri vladi in v javnosti sprožila velik odziv. Sledil pa je tudi sestanek s predsednico vlade, mag. Alenko BrATUšEK.

(11)

11

Glas Gospodarstva / oktober 2013 KLJUČNO

81

delovnih mest smo v gospodarstvu izgubili vsak

delovni dan od decembra 2008 do junija 2013.

27.

najmanj privlačna država za tuje vlagatelje od 27 članic EU je bila lani

Slovenija.

7

delovnih mest smo v javni upravi ustvarili vsak delovni dan od decembra 2008 do junija 2013. Kljub

krizi.

15,5

odstotka so bile lani samo še vredne

neposredne tuje naložbe v primerjavi

s predlanskimi.

6

dolgotrajno brezposelnih več je bilo vsak delovni

dan od julija 2008 do julija 2013.

3

stečaji so se v prvih sedmih mesecih letos začeli vsak

delovni dan.

9,5

visoko izobraženega brezposelnega več je bilo vsak delovni dan od julija

2008 do julija 2013.

9.460

evrov je zaradi balona zadolževanja (konsolidiranega

javnega dolga) zdaj dolžan vsak državljan. Pred petimi leti

je bil vsak državljan dolžan le 3.970 evrov.

ZAKAJ POTrEBUJEMO NOVO EKONOMSKO POLITIKO?

Kako huda je kriza?

Podatki o posledicah krize

Kako najti izhod iz krize?

Predlogi iz Kisika za gospodarstvo

2.

Ne višjih davkov in prispevkov.

Cilj nove ekonomske politike naj bodo delovna mesta v gospodarstvu, ne v javni upravi.

3.

Nujne reforme. Zdravstva, javne uprave, trga dela, pokojninskega sistema, javnih naročil, sodstva ... Nujno je modro varčevanje, ne zadolževanje.

6.

Akcijski načrt za nove strateške investicije.

Odprava neznosnih

administrativnih ovir (denimo umeščanja v prostor) in sovlaganje zasebnega kapitala.

8.

Pregon korupcije in kriminala. Odločen boj proti politični korupciji, politikantskemu upravljanju državnega premoženja, gospodarskemu kriminalu, veriženju podjetij, plačilni nedisciplini, sivi ekonomiji, črnim gradnjam ...

1.

Oživitev izvoza in turizma. Večji izvoz je tudi Portugalsko popeljal iz recesije.

4.

Podpora malemu gospodarstvu – financiranje novega razvojnega cikla.

7.

Hitra sanacija bank in prestrukturiranje podjetij. Državna pomoč perspektivnim programom, le na podlagi neodvisno potrjenega realnega programa prestrukturiranja.

5.

Privatizacija.

Ugodnejše in stabilnejše poslovno okolje (načrt za postopno davčno razbremenitev gospodarstva).

(12)

12 KLJUČNO Glas Gospodarstva / oktober 2013

Boljše so nekatere okoljske dajatve, uma- knjen je davek na sladke pijače, vsaj do konca leta je znižan prispevek za obnovljive vire energije (vendar je še vedno višji kot lani), povečana je podpora promociji in razvoju turizma, na sodiščih naj bi bil zaradi boljše orga- niziranosti do tri mesece krajši povprečni čas reševanja zadev.

Vse to bi bilo v časih, ko ne bi bilo tako hude krize, pohvalno. Kot je pohvalno, da se vlada namerava resno lotiti sive ekonomije. Žal pa zdajšnji časi zahtevajo odločnejše ukrepe. Od nikoder ni reforme zdravstva, reforme javnih naročil, nadaljevanja reforme trga dela, pri- pravljenosti začeti novo pokojninsko reformo in politične volje za reformo proračuna, ki bi vodila h gospodarski rasti in novim delovnim mestom v gospodarstvu. Ni ukrepov in ciljev, ki so denimo Angelo Merkel v Nemčiji pripeljali do tretje zaporedne zmage na volitvah. In ciljev, ki so vnovič pripeljali do zmage tudi socialdemokrate v Avstriji.

Ni pomembno torej, ali so na oblasti ideo- loško črni ali rdeči. Pomembni so pragmatični ukrepi in politična volja za reforme, ki bodo državljanom prinesli boljši standard zaradi gospodarske rasti, ne pa zaradi zadolževanja.

Da imamo vsi dolžniško bolezen, priča dejstvo, da imamo od tega zasebne koristi vsi.

Sredi prejšnjega desetletja so se začele v tujini poceni zadolževati banke, od njih podjetja, po letu 2008 pa koristi izposojenega denarja uži- vamo tudi v drugih sektorjih, tudi v razboho- tenem javnem sektorju, ki je vsa ta leta, kljub

krizi, celo zaposloval, v povprečju vsak delovni dan 6,6 uslužbenca. Vsi moramo pomesti pred svojim pragom, če se hočemo izviti iz krize. Tudi sindikati, ki dodatno poslabšujejo razmere z blokado reform.

Kdaj strukturne reforme?

Šest podpisnic dokumenta Kisik za gospodarstvo (celoten dokument je dostopen na povezavi http://www.gzs.si/slo/62214) je od 9.

avgusta do 24. septembra čakalo na sestanek

s predsednico vlade in pristojnimi ministri o predlaganih ukrepih. Vlada je termin sestanka razpisala le slab teden pred obravnavo predloga proračuna na svoji seji. Tik pred tem pa so sindikati zapustili še proračunsko sejo Eko- nomsko-socialnega sveta, ker naj bi, kot trdijo, uradno prepozno dobili gradivo za to sejo.

GZS ne odobrava takšne obstrukcije v tako usodnih časih, čeprav se je tudi ob obljublje- nih terminih srečala s podobnimi težavami: z zamudami vlade pri sklicevanju sestanka na temo predlogov iz Kisika za gospodarstvo, z neupravičenimi in neargumentiranimi kri- tikami in namigi predstavnikov koalicije in vlade, češ da smo kršili dogovore in da na- sprotujemo rešitvam v zvezi s sistemsko raz- dolžitvijo, ker bodo razlaščeni tudi lastniki v dobro delovnih mest. Kisik za gospodarstvo je bil celo označen kot mineštra in mokre sanje, čeprav so predlogi iz tega dokumenta v večini identični s tistimi iz Bruslja. So mar zahteve Bruslja, naj v Sloveniji končno postanemo odgovorni do davkoplačevalcev, do svoje države in do mednarodne skupnosti, tudi mineštra ali mokre sanje?

GZS ni kršila nikakršnega dogovora. Sis- temsko razdolžitev od začetka podpiramo

O predlogu proračuna 2014/2015

A. Podrobnejše ocene:

Primanjkljaj proračuna se v letu 2014 zmanjšuje za 537 milijonov evrov, a izključno zaradi prihodkovne strani (večjih davčnih prilivov); odhodki se zmanjšujejo šele leta 2015, za 134 milijonov evrov.

Na prvi pogled je res, da je proračun naravnan v nove naložbe, vendar le na račun sredstev EU. Koliko je realno, da bomo črpali 1,2 milijarde evrov, pa je najbrž vprašljivo – gre za več kot 400 milijonov evrov večji znesek kot v najboljših letih.

Ovire: javno naročanje, slabi projekti ...

Ni jasno, ali je okoli 170 milijonov evrov v letu 2014 več predvidenega davka na dobiček pravnih oseb zaradi ukrepov preprečevanja sive ekonomije; gospodarstvo v nove obremenitve (višje stopnje) ne privoljuje.

Država kot kupec zmanjšuje odhodke za blago in storitve ter lastne investicijske izdatke – za več kot 130 milijonov evrov v letu 2014 in skoraj 400 milijonov evrov v letu 2015.

Občutno se znižujejo vse oblike subvencij za gospodarstvo – skoraj 80 milijonov evrov v letu 2014 in prek 380 milijonov evrov v letu 2015.

Subvencije, investicijske transferje občinam, javnim zavodom, tudi socialne transferje posameznikom, Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpizu) in javnim zavodom država znižuje neznatno (skupaj za 40 milijonov evrov v letu 2014 in 70 milijonov evrov v letu 2015).

Enako velja za plače – 28 milijonov evrov manj v letu 2014 in 58 manj v letu 2015 – za resno javnofinančno konsolidacijo to ni dovolj.

Pozitivno: osem milijonov evrov več za promocijo turizma v rebalansu proračuna 2014 kot v letu 2013

“ Gospodarstvo je z novimi

bremeni doseglo skrajni

rob sprejemljivega. Vladni

ukrepi so zato le drobiž.

(13)

13 Glas Gospodarstva / oktober 2013

predvsem zato, ker bo pripomogla k nove- mu zagonu gospodarstva, ker bo spodbudila upnike k aktivnejšemu prestrukturiranju dol- žnikov, ker bo s tem ohranjenih več delovnih mest in ker bodo razlaščeni slabi lastniki in za- menjani slabi menedžerji. GZS ne pristaja torej na takšno zavajajoče komuniciranje v javnosti. A to ne pomeni, da ne bomo še naprej konstruktivni. Ne glede na takšne odzive in ne glede na poteze obstrukcije s strani sindikatov bomo vedno sedli za mizo na temo ukrepov za boljši jutri.

Tudi zato smo pozvali Vlado RS, naj v skla- du z obljubo na sestanku predsednice Vlade RS mag. Alenke Bratušek s predstavniki gospodarstva, predlagatelji dokumenta Kisik za gospodarstvo, in predstavniki sindikatov, ki so avgusta objavili svoje predloge ukrepov – 24. septembra –, čim prej organizira delovne skupine, ki bodo pripravile usklajene predloge kratkoročnih ukrepov in strukturnih reform.

To je izjemnega pomena tudi zaradi novih obremenitev javnih financ, ki bodo posledica tako odločitve vrhovnega sodišča o izplačilu tretje četrtine plačnih nesorazmerij javnim uslužbencem v vrednosti 170 milijonov evrov,

kot tudi zaradi možnosti, da bo sanacija bank po dokončni oceni slabih terjatev davkopla- čevalce stala precej več, kot je v proračunu predvidela vlada.

Prvo znamenje o reformni volji vlade in nasploh slovenske politike pa bo zdravstvo.

Minister za zdravje Tomaž Gantar nenehno vztraja, že mesece, da bi mu zavezanci, tudi iz gospodarstva, v zdravstveno blagajno nali- li kar 70 milijonov evrov, ki bi jih omogočil

interventni zakon. Pri tem pa se isti minister še bolj vztrajno izogiba celoviti reformi zdravstva, v katerem kar mrgoli anomalij, privile- gijev, neorganiziranosti, korupcije pri javnih naročilih in podobno.

Poglejmo le nekaj primerov. Zdravnik z več kot 30 leti delovne dobe za eno 25-urno pra- znično dežurstvo prejme do 1.102 evra bruto ali 40 odstotkov več kot delavec na minimalni plači za ves mesec. Povprečno ima zdravniško osebje po uradnih podatkih v ljubljanskem UKC skoraj 40 dni dopusta na leto, nekateri zdravniki po neuradnih podatkih do 60 dni.

Izvajalci zdravstvenih storitev praviloma na- ročajo opremo in ves preostali medicinski material vsak zase. S centraliziranim naroča- jem bi ta strošek znižali vsaj za 25 milijonov evrov. Kar 78 ton zdravil, večinoma iz zdravstvenih ustanov, zdaj vržemo v smeti zaradi poteka rokov uporabe. To je samo nekaj anomalij med številnimi.

Ministrstvo za zdravje je zato v tem hipu, brez predloga celovite reforme, prav gotovo simbol neodgovornega odpora proti nujnih ukrepom. In to v škodo pacientov, zdravstvenih zavarovancev in drugih plačnikov v zdravstveno blagajno, tudi v škodo podjetij.

KLJUČNO

B. Kje so rezerve? C. Odprta vprašanja:

Resnejši rezi v optimizacijo in reorganiziranje državne uprave in javnega sektorja. To zadeva tudi javne blagajne, pokojninska, zdravstvena ...

Izdatki za plače v Sloveniji pomenijo 13 odstotkov BDP, v povprečju v EU 11 odstotkov. Ti izdatki so tesno povezani z organiziranostjo, redom, strokovnostjo in učinkovitostjo javnega sektorja, ki mora ponujati večjo podporo, ne pa blokirati številne administrativne in upravne postopke, kot to zahteva tudi evropska komisija (EK).

V javnem naročanju se vrtijo skoraj štiri milijarde evrov, kar pomeni, da bi le 10-odstotni prihranek prinesel 400 milijonov evrov. Nujna je centralizacija javnega naročanja, na kar tudi opozarja EK.

Rezerve so v pozitivnem, manj birokratskem pristopu pri vseh operacijah črpanja sredstev EU. Potrebujemo na vsebino osredotočen nov sistem upravljanja kohezijske politike (tudi zahteva EK).

Država viša standarde za ohranjanje biotske raznovrstnosti, Natura 2000, sredstev za to pa ne namenja – 1,5 milijona evrov v proračunu 2013, 0,9 milijona evrov v rebalansu proračuna 2014).

Zamik sredstev za material in storitve: v letu 2014 jih je manj za 76 milijonov evrov, 102 milijona evrov več pa v letu 2015.

Ali to pomeni daljšanje plačilnih pogojev ali realno osnovo zmanjšanja porabe?

Ministrstvu za zunanje zadeve se znižujejo sredstva za multilateralo. V primerjavi z letom 2013 nižja sredstva za ekonomsko diplomacijo ne smejo pomeniti krnitev njene dejavnosti.

Preprečevanje sive ekonomije: je 11 milijonov evrov manj sredstev za Durs smotrno, če želi vlada več pobrati iz naslova sive ekonomije?

Manj sredstev za tehnološki razvoj. Za skoraj 40 milijonov evrov manj za regijska razvojna gospodarska središča, podjetja pa s pogodbami čakajo na realizacijo pogodb.

Vprašanje: Zakaj 40 milijonov evrov več za koordinacijo razvoja regij v letu 2014?

“ Dejstvo je, da je

gospodarstvo razočarano.

Predlog proračuna

2014/2015 ne podpira

zaveze v vladni koalicijski

pogodbi o strukturnih

reformah in ne sledi niti

domačim pozivom niti

pozivom iz tujine o zagonu

gospodarstva.

(14)

14 KLJUČNO Glas Gospodarstva / oktober 2013

Zahvaljujemo se pokroviteljem 2. Vrha malega gospodarstva, ki je potekal 19. junija 2013 na GZS:

Kaj manjka proračunu?

Žal pomanjkanje volje do reform kaže tudi predlog proračuna 2014/2015. Davčne obremenitve in hkrati neprimerno večje nižanje subvencij, investicijskih transferjev in drugih odhodkov, ki neposredno in posredno zadenejo gospodarstvo, kot to velja za javni sektor, so zelo tvegani. Plače in vsi transferji v javni sferi ostajajo skoraj nedotaknjeni. To je zelo nevarno, ker utegne vnovič zatreti gospodarsko rast in razvoj podjetij.

Proračun, ki ga predlaga Vlada RS za leti 2014 in 2015, ne upošteva realnih razmer v državi in nujnosti oblikovanja nove ekonomske politike. Preprosta analiza pokaže, da so bili leta 2008 odhodki državnega proračuna

v primerjavi z BDP 22,7-odstotni, leta 2014 pa bodo že 27,7-odstotni. To jasno kaže na veliko povečanje obremenjenosti vseh tistih, ki prispevajo v proračun. Odhodkov iz vseh javnih blagajn (še zdravstvene, pokojninske, občinskih) je bilo leta 2008 v primerjavi z BDP 41,5 odstotka, zdaj pa se njihova vrednost nevarno približuje 50 odstotkom (po naših izračunih bo prihodnje leto teh odhodkov že krepko več kot 48 odstotkov BDP).

Dejstvo je, da se število delovnih mest v gospodarstvu še vedno zmanjšuje. Breme še

aktivnih je čedalje hujše. Gospodarstvo je z novimi bremeni doseglo skrajni rob sprejemljivega. Vladni ukrepi, omenjeni na začet- ku članka, so zato le drobiž. Nujna razvojna naravnanost in resno zastavljene reforme, s katerimi lahko to presežemo, pa še vedno niso pomemben del proračuna za kritična prihodnja leta.

Kaj zahteva GZS?

Prav zato smo na GZS zelo odločno zahtevali, naj vlada najde ustrezne rešitve tudi na ključ- nih področjih. Pri davku na nepremičnine smo zahtevali, da priliv od davka na poslovne nepremičnine ne sme biti višji od priliva nadomestila uporabe stavbnega zemljišča iz tega naslova oziroma da naj država poskrbi vsaj za rahlo razbremenitev. Hkrati pa še, da občine ne smejo imeti možnosti 50-odsto- tnega dviga davka na poslovne nepremični- ne, da se pri stopnjah posebej obravnavajo dejavnosti, ki bi jim davek pomenil velik fi- nančni udarec (energetika, turizem …) in da naj bodo višje stopnje za nelegalne gradnje.

GZS podpira odločen vladni boj proti sivi ekonomiji, s kombinacijo ukrepov, vendar opozarja Vlado RS, da je nujen tudi koren- ček, ne le palica. Na Hrvaškem so ob ostrem boju proti virusu sive ekonomije znižali davč- ne stopnje in reprogramirali davčne dolgove.

Podpiramo trud in idejo o zakonski reši- tvi, ki bo pospešila prestrukturiranje podjetij, spodbudila upnike k aktivnejši vlogi, ohrani- la zdrava jedra podjetij in razlastila (zaradi konverzije terjatev) dosedanje lastnike.

Vendar smo opozorili vlado, da predlagana rešitev v septembru lahko povzroči neupra- vičeno škodo navadnim upnikom. Pravna varnost gospodarskih subjektov zaradi ure- ditve v dveh zakonih ni dovolj zagotovljena.

Sporna je tudi možnost izvedbe prisilne poravnave po zdajšnji insolvenčni zakonodaji, nato pa takoj tudi možnost novega prestrukturiranja po zakonu o sistemski razdolžitvi, s čimer obstaja nevarnost izigravanja upnikov.

Navsezadnje pa, kot rečeno, predlog prora- čuna ne odseva nove smeri v ekonomski po-

litiki Slovenije. Kljub hudi krizi še vedno ni dovolj politične volje za reforme. Zato GZS še naprej zahteva novo, drugačno gospodarsko politiko, katere cilj bo gospodarska rast in nova delovna mesta v gospodarstvu. Ne več davkov, temveč reforme.

Vlada mora storiti odločnejše korake za oblikovanje nove ekonomske politike, v dialogu s socialnimi partnerji, ki bo učinkovit.

Ne more se več naslanjati na stališča, kot ga je objavil dr. Jože Mencinger ob njegovi kri- tiki Kisika za gospodarstvo. Podpisniki dokumenta Kisik za gospodarstvo si seveda ne domišljamo, da edini poznamo izhod iz krize. A pri branju tez dr. Jožeta Mencingerja se je težko izogniti občutku, da avtor ne dvomi o svoji nezmotljivosti in da brani ekonomsko politiko, ki nas je navsezadnje pripeljala v tako hudo krizo.

Doktrina dr. Mencingerja očitno temelji na reševanju iz krize prek umetne krepitve notranjega povpraševanja. Ta recept je lahko uspešen v velikih gospodarstvih, zelo tež- ko pa v tako majhnih gospodarstvih s tako majhnim trgom, kot je Slovenija. Takšna doktrina je lahko kratkoročno celo koristna za zagon gospodarstva. Toda v Sloveniji ji sledimo že pet let, pa se samo še bolj in bolj zadolžujemo. Brez pravega učinka (več o odzivu na kritiko dr. Jožeta Mencingerja na povezavi http://www.gzs.si/slo/62303).

“ Ni ukrepov in ciljev, ki so denimo Angelo Merkel v Nemčiji pripeljali do tretje zaporedne zmage na volitvah. In ciljev, ki so vnovič pripeljali do zmage tudi socialdemokrate v Avstriji.

“ Doktrina dr. Mencingerja očitno temelji na reševanju iz krize prek umetne

krepitve notranjega

povpraševanja. Ta recept

je lahko uspešen v velikih

gospodarstvih, zelo

težko pa v tako majhnih

gospodarstvih s tako

majhnim trgom, kot je

Slovenija.

(15)

15

Glas Gospodarstva / oktober 2013 DODANA VreDNOSt

E

vropska komisija (EK) je lansko leto predla- gala proračun v višini 1.045 milijard evrov, vendar sta Velika Britanija in Nemčija uspeli v pogajanjih vsoto znižati. Prvič v zgodovini bo tako novi finančni okvir siromašnejši od preho- dnega – z manj bo potrebno doseči več. Kako naj bi to uspelo? Nova strategija evropske komisije je v večji podpori evropske industrije. Tre- nutno namreč industrija predstavlja približno 16 odstotkov BDP v EU, cilj evropske komisije pa je dvig tega deleža na približno 20 odstotkov BDP do leta 2020. Tako imenovana reindustri- alizacija Evrope naj bi spodbujala gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest, razpisi na tem področju pa so priložnosti tudi za mnoga slovenska podjetja.

Zaradi zamude pri pripravi strateških dokumentov bodo zamujali tudi slovenski razpisi

Slovenija naj bi med letoma 2014 in 2020 do- bila 3,3 milijarde evrov. Po ocenah Ministrstva za zunanje zadeve (MZZ) naj bi nam uspelo ohraniti tudi položaj neto prejemnice sredstev iz EU, kljub temu, da se zmanjšuje upraviče- nosti Slovenije do sredstev iz kohezijske politike in politike razvoja podeželja.

Ko bo to jesen evropski parlament odločil o uredbi o večletnem proračunu in o medinsti- tucionalnem proračunskem dogovoru, bo s 1.

januarjem 2014 omogočil začetek črpanja sredstev. A nato bo na potezi Slovenija – črpanje sredstev in s tem objava prvih razpisov bosta namreč mogoča šele po sprejemu nujnih stra- tegij in dokumentov. Do konca decembra 2013 naj bi država pripravila naslednje dokumente in se o njih dogovorila z evropsko komisijo:

Strategija pametne specializacije – javna razprava je zaključena, dokument naj bi bil pripravljen do konca oktobra 2013;

Strategija razvoja Slovenije 2014-2020 – javna razprava zaključena, strategija naj bi bila pripravljena do konca oktobra 2013;

Partnerski sporazum – javna razprava v teku;

Operativni program – dokument je v pripravi, javna razprava pa še ni odprta.

Ker je operativni program 2014-2020 pod-

laga za pripravo razpisov v Sloveniji, dokler le-ta ni potrjen s strani Evropske komisije, objava razpisov ni mogoča. Kot kaže, bodo slovenski razpisi in prepotrebna sredstva za slovenska podjetja zamujala.

RAZPISI

mag. Grit Ackermann, direktorica projektne pisarne na GZS, grit.ackermann@gzs.si

Konec junija 2013 so evropske institucije dosegle dogovor o novem več- letnim finančnem okviru eU 2014 – 2020, ki bo obsegal 959.988 milijard evrov. A kdaj se bodo evri vrnili tudi v Slovenijo? Očitno z zamudo.

Prihajajo novi razpisi

Večina sredstev za pametno in vklju- čujočo rast bo stekla v kohezijski sklad, pri čemer bo za razvoj manj razvitih držav in regij namenjenih približno 325 milijard evrov. Druga največja postavka novega finančnega okvirja je trajnostna rast: naravni viri, ki predstavlja predvsem subvencije za kmetijsko politiko (kme- tom bo na voljo 278 milijard evrov).

Administracija

Globalna Evropa

Varnost in državljanstvo

Pametna in vključujoča rast

Trajnostna rast:

naravni viri

47 % 2 %

6 % 6 %

39 %

Obzorje 2020 je največji program za raziskave in inovacije z nekaj čez 70 milijard

evri in naslednik 7. okvirnega programa in različnih razpisov Evropske agencije za konkurenčnost in inovativnost. Strateški dokumenti za Obzorje 2020 so že pripra- vljeni, čakajo le še potrditev, do katere pa naj bi prišlo to jesen. Program Obzorje 2020 se bo tako pričel že z novim letom, prvi razpisi pa bodo verjetno objavljeni že konec tega leta.

COSME je program za podporo konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij

s proračunom čez 2 miljardi evrov. Več kot 60 odstotkov programa COSME bo namenjenih izboljšanju dostopa malim in srednje velikim podjetjem do virov financiranja. V sklopu COSME se bodo nadaljevali tudi različni razpisi Programa za podjetništvo in inovacije ter Okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije.

Vsi strateški dokumenti za program so že pripravljeni in dogovorjeni, čakajo le še formalno potrditev evropskih institucij to jesen. Tudi COSME se bo verjetno pričel pravočasno – s 1. januarjem 2014.

eVrOPSKI PrOGrAmI IN rAZPISI Se bODO PrIČeLI PrAVOČASNO 

EU v novem finančnem okviru namenja več sredstev za konkurenčnost in zaposlovanje (+37 % v primerjavi s prej- šnjo finančno perspektivo) ter varnost in državljanstvo (+27 %), opazno pa se zmanjšujejo sredstva za kohezijsko politiko (-8 %) in skupno kmetijsko politiko (-11 %).

(16)

Nagrajenci GZS o razmerah:

Ne rešujte jih na plečih preživelih podjetij

NAGRAJENCI GZS KLJUČNO

Matevž Straus, foto: Žare Modlic

Sedmim nekdanjim prejemnikom nagrade GZS – tistim, ki so bili javno prepoznani kot najboljši v Sloveniji – smo postavili podobna vprašanja.

Dobili smo presek mnenj, ki je zgovoren sam po sebi. Slovensko gospo- darstvo potrebuje kisik, ne dodatnih bremen.

Kako se je spremenilo gospodarsko okolje od vašega prejema nagrade GZS?

V globalnem gospodarskem okolju se je nadalje- valo postopno vnovično vzpostavljanje zaupanja v prihodnost. Po drugi strani so se negotovosti v slovenskem gospodarskem okolju precej po- večale, predvsem z vidika pričakovanj zakono- dajnih in davčnih sprememb. Zaznali smo, da večina domačih bank nima več resne želje po financiranju niti dolgoročnih razvojnih projektov niti obratnega kapitala, potrebnega za rast podjetja.

Kako te spremembe vplivajo na poslovanje vašega podjetja? Kakšni so vaši poslovni rezul- tati?

Ker smo izvoznik, bomo ob ugodnih gibanjih na globalnem trgu nadaljevali precej hitro rast poslovanja. Zaradi slabšanja razmer v domačem bančnem sektorju smo morali izvesti in še izva- jamo več ukrepov za zagotovitev ustreznega financiranja tako kratkoročne kot dolgoročne rasti podjetja. Negotovosti v lokalnem okolju nam otežujejo načrtovanje in odločanje o dolgoroč- nejših investicijah ter povzročajo nekatera nova tveganja, kot je odseljevanje najboljšega kadra.

JANeZ NOVAK,

direktor, rLS, prejemnik nagrade v letu 2013 GreGOr PIPAN,

direktor, XLAb, prejemnik nagrade v letu 2012 mArKO LOtrIČ, direktor, LOtrIČ meroslovje, prejemnik nagrade v letu 2012

Recesija terja svoj davek. Optimizma je manj, projektov je manj.

Kako te spremembe vplivajo na poslovanje va- šega podjetja?

V danih razmerah je treba ravnati racionalno in preudarno. Na srečo imamo dovolj dolgoročnih pogodb, ki nam olajšajo poslovanje v teh časih, zato so naši poslovni rezultati solidni.

Kaj kot gospodarstvenik pričakujete od vlade?

Čim manj sprememb. Vsaka sprememba (denimo davek na nepremičnine) negativno vpliva na poslovanje podjetij in ta se, namesto da bi se ukvarjala s poslom, ukvarjajo z državo in novimi zakoni. Predvsem pa me skrbi, ker poskušajo vse dolgove prenesti na gospodarstvo. Denimo davek na nepremičnine – 0,8 odstotka. Rezerve in prostor za optimizacije bi morala država najti najprej pri sebi. V celotni javni upravi je zapo- slen prevelik odstotek aktivnega prebivalstva – delež bi se moral zmanjšati, kar lahko dosežemo z enostavnejšimi in predvsem preglednejšimi predpisi.

Spremembe v gospodarskem okolju so stalnica.

Tako v podjetju LOTRIČ Metrology s partner- skim odnosom do odjemalcev razvijamo mero- slovne rešitve in se s tem približamo potrebam gospodarstva. Z veliko vnemo in pogumom smo svoje delovanje razširili tudi na tuje trge, kjer je poslovanje drugačno. Podjetja smo odprli na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Makedoniji. Povezave imamo tudi s partnerji v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Madžarski, Franciji in na Češkem. Na teh trgih želimo utrditi svoj položaj ter širiti krog zaupanja.

Katere so največje zamujene priložnosti slo- venskega gospodarstva zadnjih let?

Med enega od strateških ciljev podjetja uvrščamo partnerstva, ki jih gojimo na različnih ravneh.

Od izobraževalnih ustanov prek razvojno-raz- iskovalnih inštitutov pa vse tja do industrijskih multinacionalk. Menimo, da so prav povezave med podjetji ena od velikih priložnosti, ki ostaja neizkoriščena oziroma ima v Sloveniji še velik potencial. Sicer se je v zadnjem obdobju veliko spremenilo na bolje, a kljub temu ugotavljamo, da bi se dalo storiti še več. Ne nazadnje to pravi naš slogan Merimo za prihodnost.

(17)

Rdeča nit nagrade GZS v letu 2013 je bil opti- mizem – ste (še) optimistični? Zakaj (ne)?

Čeprav so se od podelitve nagrad razmere v Slo- veniji še poslabšale in so tudi sicer razmere na trgu metalurških izdelkov slabše kot v obdobju od leta 2010 do 2012, v Metalu Ravne, ki je del skupine SIJ – Slovenska industrija jekla, osta- jamo optimisti. Kar 88 odstotkov proizvodnje izvozimo, za nas pomembni državi, Nemčija in ZDA, kažeta znamenja gospodarskega okreva- nja. Nezadržno pa tudi sledimo svoji razvojni strategiji, za kar so potrebna tudi investicijska vlaganja. Sredi leta 2013 smo tako podpisali nove investicije v skupni višini 22 milijonov evrov, ki nam bodo v prihodnje spet omogočile širiti našo ponudbo.

Gospodarstveniki pričakujemo, da vlada nako- pičenih težav ne bo reševala na plečih gospodarstva, saj bo to pomenilo propad še tistih nekaj zdravih podjetij, ki še poslujejo. Edina možna pot, ki lahko da rezultate, je krčenje odhodkov- ne strani in spodbuda gospodarstvu. Slovensko gospodarstvo potrebuje konkurenčno okolje. Še posebno pomembno je to za delovno in energet- sko intenzivna podjetja. Tovrstna podjetja težko nosimo veliko socialno breme ob dejstvu, da v Sloveniji nimamo konkurenčnih cen energentov.

Menimo, da je na tem področju vlada odločno premalo storila.

KLJUČNO

DeVID PALČIČ, predsednik uprave, robotina Group, prejemnik nagrade v letu 2011

ANDreJ GrADIšNIK, glavni direktor, metal ravne, prejemnik nagrade v letu 2013

DeJAN tUrK, predsednik uprave Si.mobila in predsednik Združenja manager, prejemnik nagrade v letu 2013

bOštJAN GOrJUP, direktor področja gospodar- jenja, bSh hišni aparati, prejemnik nagrade v letu 2012

Obseg poslovanja v sektorju industrije in posle- dično izvoza se na srečo postopoma povečuje.

Na žalost se je zaradi neravnovesja v javni bla- gajni in finančnem sektorju sesul domači trg in ogroženo je poslovanje mnogih podjetij.

Ker rezultati poslovanja našega podjetja niso odvisni od javnega sektorja oziroma domačega

trga, v zadnjih letih dosegamo rekordno poslovanje in rast.

Ureditev javnih financ in stabilizacijo pogojev za poslovanje.

Če smo spomladi morda še lahko prosili za »le malce več časa«, smo danes pred enostavnim dejstvom – časa ni več. Dovolj smo govorili, zdaj je treba ukrepati. Nalijmo si čistega vina – Slove- nija v tem času žal ni izvedla ne reforme trga dela ne pokojninske reforme, zdravstvena reforma pa nas tako ali tako še čaka. Šlo je le za kozmetične popravke, ki si pravzaprav ne zaslužijo naziva reforma.

Kako te spremembe vplivajo na poslovanje va- šega podjetja? Kakšni so vaši poslovni rezultati?

Si.mobil kljub težkim razmeram in upadanju kupne moči posluje dobro. Pričakujem še eno uspešno leto. Kljub temu pa, ko se pogovarjam s sodelavci, vidim mnogo zaskrbljenih obrazov.

V zadnjem času zato mnogo truda vlagam v to, da sodelavcem poskušam vrniti optimizem in zagon.

Vendarle globoko verjamem v to, da vse le ni tako sivo. Zdi se, da se v Sloveniji vse preveč vda- jamo melanholiji. V zadnjem času prevečkrat slišim, tudi med menedžerji, da se nekaj ne more ali ne da. Kot bi pozabili, da imamo kljub težkim časom mnogo svetlih zvezd. Vzemimo jih za zgled, naj nam bodo za motivacijo, da imamo vse, kar potrebujemo za to, da uspemo. Naj vsak državljan Slovenije posvoji ambicijo, da imamo v Sloveniji uspešno gospodarstvo. To naj postane moto, mantra.

Gospodarsko okolje se v Sloveniji spreminja precej dinamično, vendar žal izrazito na slabše.

V času, ko smo mi ustvarjali rezultate, ki so bili osnova za odločitev o podelitvi nagrade, so bili prevladujoči rast, splošni optimizem in prepri- čanje, da smo uspešni. Čeprav smo nekateri že takrat jasno opozarjali na težave, nas takrat ni nihče poslušal. Trenutna reakcija je popolnoma napačna – lotili smo se iskanja krivcev, prega- njanja čarovnic. Povečujemo birokracijo (beri:

postavljamo ovire gospodarstvu), policijsko in sodno preganjamo vsako odločitev vodilnih v gospodarstvu (beri: zastrašujemo vodilne) in s temi postopki dajemo moč tistim, ki gotovo ne bodo prispevali k izboljšanju BDP, temveč bodo stroške samo zviševali. Ne vem, ali gre za nesposobnost ali namen, navsezadnje je vseeno.

Vplivi na naše podjetje so seveda negativni, vendar bomo, če »država« ne bo povzročila kake nadaljnje neposredne škode, preživeli. Imeli smo pripravljenih več razvojnih variant, tudi tiste s prenosom (dela) poslovanja v tujino, ki smo jo zdaj prisiljeni pospešeno uresničevati.

Optimizem je v tem trenutku privilegij norcev.

Čeprav ga nujno potrebujemo, žal ne morem biti optimist. Vsaj ne, ko razmišljam o gospodarskem okolju. Bistveno bolj sem optimist glede prihodnosti našega podjetja

(18)

18 INterVJU Glas Gospodarstva / oktober 2013 JANKO MEDJA

Konec skrivalnic?

Igor Savič, foto: Žare Modlic

(19)

19

Glas Gospodarstva / oktober 2013 INterVJU

NLb je v začetku leta 2013 ustanovila interno enoto za nestrateške naložbe, tako imenovano interno slabo banko, ki že nekaj mesecev intenzivno dela.

Za intervju z

Jankom medjo

smo se dogovorili pred zadnjimi dogajanji v zvezi z anonimko in preiskavo o domnevni zlorabi no- tranjih informacij pri prodaji deleža Mercatorja. Seveda se je pred intervjujem postavilo vprašanje: kaj zdaj? Janko Medja je med tem zavrnil utemeljenost suma za izkoriščanje notranjih informacij, kar naj bi mu očitali, a tudi, če je to res, to še ne pomeni, da mu ne bodo nekateri poskušali izdati računa za domnevno škodo. Hkrati s tem je jasno, da je sama NLB (kot tudi Mercator) v središču zelo ostrih interesno-političnih in ekonomskih spopadov, ki se v Slove- niji bijejo (včasih pod ideološko krinko nacionalnega interesa, v re- snici pa) za nadzor nad kapitalom. Je torej Janko Medja menedžer novega tipa, ki bi rad zasukal dosedanje navade in način dela NLB in zato »stare elite« spravlja ob živce, ali pa le eden iz vrste »istih«?

Tudi zaradi takšnih vprašanj ne bi moglo biti boljšega časa za inter- vju s prvim človekom NLB.

Glas gospodarstva: Začniva pogovor s tem, kar res skrbi mnoga podjetja in posameznike. Kakšno je resnično stanje NLB v tem trenutku? Izguba NLB v prvem polletju se je povečala … Mi lahko razložite, od kot ta izguba?

Janko Medja: Predstavljajmo si dva stebra – v prvem so vsi posli, ki jim rečemo »slabe terjatve« in ki so konec leta 2012 predstavljali kakih 28 odstotkov bilančne vsote. Pri analizi teh poslov smo ugotovili, da preko 80 odstotkov predstavlja posli NLB skupine z zgolj 200 poslov- nimi skupinami strank. Dve petini teh posojil sta nastali do vključno leta 2006, dve petini v letih 2007 in 2008, le zadnja petina pa v letih 2009 in 2010. Ta steber je tisti, ki (ob prepoznavanju realne vrednosti teh kreditov) vsa zadnja leta in tudi v letu 2013 povzroča velike več stomilijonske izgube ter vse potrebe po dokapitalizacijah. Drugi steber je seveda zdravi del posla, iz katerega delamo tekoče rezultate. Le-ti so pozitivni – ustvarjamo dobiček pred rezervacijami, a ne dovolj. Ta pozitiven rezultat je treba okrepiti, da bo lahko v priho- dnjih letih banka sama pokrila t.i. normalne slabitve. Med drugim je to glavni razlog, zakaj je uprava banke tudi na tekočih poslih pričela s temeljitim programom prestrukturiranja.

GG: Kakšni pa so podatki o tekočem poslovanju banke?

JM: Najprej gre za prihodke iz obresti – tako iz depozitnega kot tudi kreditnega dela, ki so zdaj stabilni. Že ko je začela delati nova uprava, smo ta del temeljito analizirali in ugotovili, da je treba določene stvari spremeniti, ter ukrepali že v začetku 2013. Potegnili smo poteze tako na prihodkovnem kot na stroškovnem delu in upadanje rednega me- sečnega rezultata, ki je bilo stalnica tri leta, ustavili. Drugi del, ki je pomemben, so seveda neobrestni prihodki, saj NLB kar precejšen del prihodkov ustvari s storitvami kartičnega poslovanja, vodenja raču- nov, z izdajo komercialnih zapisov. Obema vrstama prihodkov je skupno, da imamo trenutno minimalno upadanje v nekaterih kategorijah prihodkov, ki se ga da v največji meri pojasniti s padanjem BDP, naša naloga pa je z ukrepi na stroškovni strani izboljševati rezultat pred rezervacijami, s prestrukturiranjem pa tudi srednjeročno sposobnost učinkovitega ustvarjanja prihodkov.

GG: Včasih se zdi, da nas hočejo finančniki skuhati kot živo žabo.

Ob prvih omembah dokapitalizacije se je govorilo o relativno niz-

kih zneskih, ki so potrebni za dokapitalizacijo, zdaj pa se števil- ke nenehno povečujejo – danes se denimo govori že o enormnih večmilijardnih zneskih. Mar tega res nihče ne zna ali noče napo- vedati?

JM: Ker prav zdaj potekajo stresni testi, bodo rezultati gotovo pokaza- li še večje številke. Takšni testi namenoma simulirajo resnično krizne situacije, do katerih upam, da ne bo prišlo, ni pa to nemogoče. Tu se nimamo kaj slepiti – številke bodo večje, kot jih je doslej kdorkoli omenil. Ker doslej nismo delali ocen za stresne teste, ampak smo oce- njevali izide ob realnih scenarijih, računali pa smo tudi na hitrejše ukrepanje in manj zamud, je to del razlage za manjše ocene potrebne dokapitalizacije. Ker pa evropska komisija in Evropska centralna banka ne želita ponovitve grške zgodbe, bosta kapitalske zahteve postavili tako, da veliko let ne bo potreb za novo ukrepanje. Eden izmed razlogov za dosedanja napačna predvidevanja je bil tudi preoptimističen pogled na izhod iz krize – spomnite se, da so nekateri že leta 2009 in 2010 govorili o pozitivnih znakih, ki so vodili v bolj optimistične, a žal nerealne scenarije.

GG: Kakšen delež te »črne luknje« je nastal v vašem mandatu? Ste odobrili posojila, za katera že zdaj veste, da jih podjetja ne bodo vrnila?

JM: Za nobeno tako posojilo ne vem. V bančništvu pravijo, da je na začetku vsako posojilo dobro – vse dokler ne pride do prvega nepla- čila. Že uprava pred nami je zaostrila pogoje kreditiranja, mi pa smo se spustili v analizo ter izboljšanje procesov, kako se bolj prilagoditi segmentom in strankam, nismo pa s tem otežili dostopa do posojil.

Želimo si več kreditiranja pri svojih strankah, želimo pa manj slabih kreditov – v tem, kako to uravnotežiti, je umetnost. Imamo dovolj prostora za nova financiranja. Za dober projekt se vedno najde denar, žal pa moramo dobre projekte včasih iskati kar z lučjo.

GG: Lahko omenite kakšen nov, zanimiv posel?

JM: Pred malo več kot tednom dni smo podpisali posojilo Gorenju v višini 30 milijonov evrov – v tem poslu sodelujemo s SID banko v razmerju pol-pol. Posojilo je namenjeno investiranju in selitvam proizvodnje iz tujine in Slovenije.

GG: Vrniva se k slabim posojilom – omenili ste, da je 200 takih, ki pomenijo veliko večino. Vsi se sprašujemo, kdo jih je odobril in zakaj?

JM: Razlag je več. Po eni izmed razlag bankir denimo ni predvidel, da bo v panogi, kjer so bile zmogljivosti prevelike, zmanjkalo trga.

Gradbena podjetja, ki so v projekte vstopala skorajda brez lastnih sredstev, so verjela in dokazovala, da bodo stanovanja prodala – vse dokler balon ni počil. To je sicer težko predvideti vnaprej, a izkušnje iz držav, ki so krize že preživele, bi lahko preprečile take posle. To je navsezadnje razlog, zakaj so se nekatere mednarodne banke takim poslom izognile, in dokaz, da je treba tuje in domače znanje združe- vati. Tu ne gre za to, da bi ne delali nobene napake, vsak kdaj naredi kakšno; gre za to, da je bilo nekje napak nadpovprečno veliko. Drug primer nastajanja slabih kreditov je nakup delnic ali celo podjetja s kreditom, spet skoraj brez lastnih sredstev. Prevzeto podjetje lahko v takem primeru funkcionira le, če gre vse lepo in krasno, v času krize