E s te tik a on stran estetike
Uvod: oris problemov
1. Prevladujoče razumevanje: estetika osredotočena na umetnost
Kaj je estetika? O dgovor podan v enciklopedijah je jasen. Italijanska Enciclopedia Filosofica definira estetiko kot » disciplina filosofica che ha per oggetto la bellezza e l ’arte«.1 Francoski Vocabulaire d ’Esthétique odgovarjajoče določi estetiko kot »étude réjlexive du beau« in »philosophie et science de l ’art«} Academic American Encyclopedia pravi: »Aesthetics is the branch o f philosophy that aims to establish the g eneral principles o f art and beauty«,3 nemški Wörterbuch der Philosophie (malo bolj zapleteno, ker je nemški), »Das W ort ‘Ästhetik’ hat sich als Titel des Zweiges d e r Philosophie E ingebürgert, in dem sie sich den K ünsten u n d dem S ch önen zuwendet«.4 Na kratko, estetikaje obravnavana k o t artistika, k o t raz lag a u m e tn o s ti s p o se b n o p o z o rn o stjo do lep o te.
»Estetika« k ot tradicionalno ime discipline se zdi napačno, ker v bistvu nima, k ot nam iguje ime, za referen čn o točko estetike, am pak um etnost, zato bi bilo im e artistika m n ogo bolj prim erno.
Sam nam eravam , kot nakazuje naslov eseja, zagovarjati razum evanje estetike, ki sega on stran tega tradicionalnega razumevanja, onstran dom eta artistike. T o d a m ar j e tak poskus lahko legitimen? Se pojem estetika prilega transartističn em u pom enu?
Če u p o šte v a m o starejšo trad icijo , je zagotovo tako. B au m g arten , utem eljitelj estetike, je skoval izraz »estetika« s pom očjo grškega besednega r a z r e d a caa O r|cn ç (aisthesis), o u a ö a v e a B a i (aisthanesthai), aia0r|TOÇ (aisthetos), aicr0r|TiKOÇ (aisthetikos), t o je z izrazi, ki označujejo čutenje in p e r c e p c ijo sk u p a j, ki p r e d h o d i v sa k ršn e m u u m e tn iš k e m u p o m e n u . B au m g arten je uvedel novo disciplino, da bi izboljšal našo čutno sposobnost spoznavanja. Zato j o je definiral kot »znanost čutnega spoznavanja« in jo
1 Enciclopedia Filosofica (ur. G. C. Šansoni) F irence 1967, zv. 2, stolpec 1045.
2 Vocabulaire d’Esthétique, Presses Universitaires de France, Pariz 1990, str. 691-692.
3 Academic American Encyclopedia, G rolier Inc., D anburry, C onn. 1993, zv.l, str. 130.
4 Historisches Wörterbuch der Philosophie (ur. Joachim R itte r), Schwabe & Co., Basel 1971 zv. 1, stolpec 555.
poim enoval »estetika«. Obsegala naj bi vse vrste ču tn eg a spoznavanja. Tudi prerokovanje iz ptičjega leta naj bi bilo — v skladu z logiko tega razum evanja - p red m e t estetike. U m etnosti, po d rug i strani, niso bile niti o m en je n e v področju estetike.5
Sedanja u poraba besede - izven akadem ske sfere - tudi ni o m ejena na um etnost. V pogovornem jeziku uporabljam o izraz estetika pogosteje zunaj akadem ske sfere kot znotraj, ko n a p rim er govorim o o estetskem obnašanju ali o estetskem n a č in u življenja, o estetsk ih p o s e b n o stih m edijev ali o naraščajoči estetizaciji sveta.
»Estetika« kot disciplina s e je do lg o časa om ejevala n a vprašanja, ki zadevajo um etnost - in to bolj na pojm ovne kot ču tn e plati um etnosti. Ta težnja se je začela s Kantovo Kritiko razsodne moči iz leta 1790 in bila dokončno uvedena skozi Heglova Predavanja o estetiki m ed leti 1817 in 1829. O d takrat dalje je bila estetika razum ljena izključno k o t filozofija um etnosti. Stoletja je to pojmovanje ostalo prevladujoče razum evanje estetike, ki so ga delili tako različni filozofi kot so Hegel in H eideg g er ali In g ard e n in A dorno. Danes večji del estetike še vedno sledi tem u pojm ovanju. A kadem ska disciplina se v veliki večini om ejuje na artistiko, ne glede n a to, kako nejasen j e m ed tem postal pojem um etnosti same.6
Prav gotovo so obstajale težnje, ki so nasprotovale tem u prevladujočem u začetku v zgodovini estetike. Po m nen ju n ek aterih avtoijev estetika ni ciljala n a um etnost, temveč na alternativne oblike življenja. Pom islim o n a p rim er n a Schillerja in njegov prem ik najprej od artistične k politični, ter p otem k pedagoški um etnosti in končno k »umetnosti življenja« (»Lebenskunst«) - ideji, ki jo je prevzel s svojim zagovarjanjem nove dru žb en e senzibilnosti; ali pa pom islim o n a K ierkeg aarda te r n jegov opis estetsk e ek sisten ce, ali n a Nietzschejevo fundamentalizacijo estetske dejavnosti, in končno na Deweyevo vključitev um etnosti v življenje. V endar nasprotnim težnjam ni zares uspelo sp re m e n iti m o d ela discip line sam e. Do d o lo č e n e m ere so celo d e lile
5 B aum garten je prav gotovo uporabljal p rim e re iz um etn o sti, predvsem iz poezije, v endar zgolj zato, d a j e s tem ponazarjal, kakšna naj bi bila estetska p o p o ln o st kot p o p o ln o st ču tn e vednosti.
r’ V letih, ko sem skuša! razširiti področje estetike, sem v ečinom a n aletel n a o d p o r (vsaj v nem ško govorečem svetu), m edtem ko so m oja prizadevanja n ale te la n a večje zanim anje in pod p o ro zunaj discipline - pri k u ltu rn ih institucijah in te o re tik ih z drugih področij. R ezultat m ojih prizadevanj j e bil kongres »A ktualnost estetskega« v H a n n o v ru leta 1992. Z brali so se stro k o v n ja k i z ra z lič n ih p o d ro č ij: filozofije, sociologije, političnih ved, feminizma, medijskih študij, oblikovanja, nevropsihologije, filo z o fije z n a n o sti, u m e tn o s ti in u m e tn o s tn e z g o d o v in e in m e d n ek a j tiso č sodelujočim i so bile moje ideje zelo odm evne. (Prispevki so objavljeni v Die Aktualität des Ästhetischen (ur. W olfgang W elsch), Fink, M ü n ch en 1993.)
tem eljn o predpostavko tradicio n alne estetike, da nam reč um etnost tvori žarišče estetike; ti reform atorji so tudi nadaljevali z obravnavanjem um etnosti kot tem eljnega m odela estetske prakse kot take, pa tudi kot paradigm o za p re o b ra t k novem u razum evanju, ki so ga sami zagovarjali.
Če povzam em o: zdi se, da so tako tradicionalni kot sodobni estetiki o č a ra n i o b sliki e stetik e k o t artistike. In, če n a d a lju je m o to aluzijo do W ittgensteina, lahko rečem o: »In ne m orem o stopiti iz slike, ker se nahaja v naši disciplini in zdi se, d a nam disciplina to neusm iljeno ponavlja.7«
2. Premagovanje tradicionalnih predsodkov
Enkratnost del nasproti univerzalnemu pojmu umetnosti
O bstajajo zelo dob ri razlogi za beg od enačenja estetike in artistike ali - če ponovno navedem W ittgensteina - »da pokažem o m uhi p ot iz stekle
nice,«8 kajti e d e n od osnovnih problem ov trad icio n aln e estetike je bilo neizpolnjevanje n jen e odgovornosti, ni bila nam reč sposobna biti pravična do en k ratn o sti um etniških del.9 N asprotno, cilj estetike je bil nam enom a p rem ak n jen k uveljavitvi univerzalnega in večnega koncepta um etnosti.
S ch elling , n a p rim e r, j e to o d k rito izrazil, k o j e o znanil, da m ora filozofija u m etn o sti obravnavati samo »um etnost kot tako« in »nikakor ne izkustvene u m etn o sti« ,10 te r d a je bila njegova lastna filozofija um etnosti sam o »ponavljanje« njegovega »filozofskega sistema« - sedaj izvršena s spoštovanjem do u m etnosti tako kot ob drugi priložnosti s spoštovanjem do narave ali d ru žb e .11
7 W ittgenstein j e dejal: »Slika nas j e držala ujete. In nismo mogli stopiti iz nje, ker se je nahajala v našem jeziku, in zdelo seje, da nam to jezik neusm iljeno ponavlja« (Ludwig W ittgenstein, Philosophical investigations, Macmillan, New York 1968, § 48e [115]).
8 Ibid. § 103e [309], - T ako je W ittgenstein odgovoril na vprašanje, kakšen je njegov
»cilj v filozofiji«.
° O p ro b lem ih trad icio n a ln e estetike sem bolj p o d ro b n o razpravljal v »Traditionelle Ä sthetik in ih rem V erhältnis zur Praxis d er Kunst«, Zeitschrift für Ästhetik und Allgemeine Kunstwissenschaft, XXVII, 1983, str. 264-248. Prvič pa sem predstavil svoje alternativne pred lo g e v Ästhetisches Denken (Reclam, S tuttgart 1990, 4. izd. 1995).
1,1 Pism o A ugustu W ilhelm u Schleglu, 3. sep tem b er 1802, cit. iz: Aus Schellings Leben. In Briefen, zv.l (ur. G. L. P litt), Hirzel, Leipzig 1869, str. 390-399, tu str. 397. V svoji Filozofiji umetnosti je. S chelling razložil: »Nič od tega, kar bolj vulgaren ču t im enuje u m etnost, n e m o re zaposliti filozofa: um etnost je za njega neizogibna pojava, ki izhaja n e p o sre d n o iz ab solutnega, in za njega je realna sam o tako dolgo, dokler jo lahko pokažem o in izm erim o.« (Friedrich W ilhelm jo s e p h Schelling, Philosophie der Kunst [predavanje v je n i, zimski sem ester 1802-3], ponatis iz leta 1859, W issenschaftliche B uchgesellschaft, D arm stad t 1976, str. 384)
11 Schelling, Philosophie der Kunst, str. 7 in 124. Rezultat tega začetka je , da tovrstna filozofija n e p o zn a n o b e n e g a načina, kako bi karkoli povedala o pravi um etnosti. Ko
A ta tradicionalna strategija je nevzdržna in se senzibilnim ljudem že dolgo časa zdi takšna. R obert Musil, n a p rim er, j e zasm ehoval take vrste estetiko k o t poskus iskanja univerzalnega zidaka, ki bi ustrezal vsakem u um etniškem u delu ter bil prim eren za izgradnjo celotne zgradbe estetik e.12 Izkustvo um etnosti ne sestoji iz ponazaijanja univerzalnega pojm a um etnosti, am pak vključuje ustvarjanje novih različic in pojm ov u m etn o sti. Ti novi pojm i b o d o s prej prevladujočim i pojm i zagotovo im eli nekaj s k u p n ih vidikov, a se b o d o o d njih vseeno o stro razločevali v d ru g ih , nič m anj p o m em b n ih vidikih. T o j e očitno v vsakem p resk o k u iz e n e g a sloga ali paradigm e k drugem u. Zato so u m etniške p arad ig m e povezane s p rek ri
vanjem enega pojma z drugim (po »družinskih podobnostih« v wittgenstein- ovskem smislu), čeprav ni univerzalnega vzorca, ki bi jim bil vsem skupen ali takega, ki bi predstavljal esencialno je d r o vseh um etniških d e l.13 N ičesar takšnega ni k o tje bistvo um etnosti.
To pom eni, d a je tradicionalni pristop načelom a napačen - celo znotraj ozkega obm očja tiste estetike, ki se n an aša le n a u m etn o st. P o tre b n o je napredovati k drugačni, pluralistični vrsti estetike.
V podporo razširjenemu razumevanju discipline
Preureditev estetike, ki jo je sedaj treb a upoštevati, m ora iti še dlje.
Doslej sem govoril le o sprem em bi paradigm e znotraj klasičnega okvira e s te tik e , se pravi z n o tra j a rtistik e : n ič več n e m o re m o b iti u je tn ik i esencialistične um etnosti. Seveda je tre b a čez ta celotni okvir - čez tradicio
nalno enačbo estetike in artistike. N otranjo pluralizacijo estetike naj dopolni zunanja pluralizacija: področje discipline je treb a razširiti n a transartistična vprašanja. T o je tisto, kar hočem zagovarjati v tem eseju.14
je Schelling postal generalni tajnik m ü n ch en sk e A kadem ie d e r b ild e n d e n K ünste, je m oral zaradi svojega položaja predavati o filozofiji um etn o sti. A ostal je m olčeč. V petnajstih letih svojega službovanja ni niti e n k ra t predaval. Če p rid e do sodbe, do soočenja z um etnostjo, ostane filozofija brez besed. U ra sodbe postan e zaprisega razkritja za to vrsto estetike.
12 Prim. R o b ert Musil, Tagebücher (ur. A dolf Frisé), Row ohlt, R einbek bei H am b u rg 1976, str. 449.
13 T o je bilo, m im o g re d e,jasn o že Ciceru, k ije izjavil, d a »je skoréÿ nešteto žanrov in slogov [...], vsi se razlikujejo v posebnostih, p a vendar so hvalevredni kot žanri« (Cicero, De oratore, III 34). Prav tako je dejal: »O bstaja le e n a vrsta slikarstva, a v en d a r so si Zeuksis, A glaofon in Apel povsem različni in m ed njim i ni nikogar, ki bi ga lahko obtožili pomanjkljivosti v svoji um etnosti« (ibid., III 26).
14 Prim. p o d o b n o trditev A ntonia Banfija: »Lasciar valere 1’esperienza estetica in tu tta la sua v arietâ, com plessitâ, u niversitalitâ, sen za lim ita z io n e a lcu n a , é la p rim a con d izio n e di u n ’estetica filosofica« A n to n io Banfi, »I p ro b le m i di u n ’estetica filosofica«, Opere, zv. 1 (ur. L. Eletti in L. S ichirollo), Reggio Em ilia 1986, 9 / f / .
V prvem razdelku bom razvil nekaj glavnih tem estetike onstran estetike.
V d ru g e m raz d e lk u bo m p o d a l p red lo g e, kako reo rg anizirati po d ro čje estetike. V tretjem razdelku bom poskušal prikazati pom em bnost šiijenja e stetik e celo za an alizo sam e um etnosti. U m etn o st lahko bolj ustrezn o obravnavam o s stališča estetike, ki ni om ejena samo n a analizo um etnosti.15
I. Nekatere glavne teme in pomen estetike onstran estetike
Splošno gledano, obstajata dve skupini razlogov za širitev estetike: prva se n anaša n a so d o b n o oblikovanje realnosti, druga na sodobno razumevanje realnosti.u’
1. Estetsko oblikovanje realnosti - polepšanje Globalna estetizacija
D anes živimo sred i doslej n e p o z n an e estetizacije rea ln eg a sveta.17 Polepšanje in stilizacijo lahko najdem o vsepovsod. Raztezata se od videza posam eznikov do u rb an ih in javnih področij in od gospodarstva pa vse do ekologije.
Posamezniki se ukvarjajo z vsestranskim oblikovanjem telesa, duše in obnašan ja. Homo aestheticus je postal nov vzornik. V urbanih področjih je v zadnjih letih skoraj vse doživelo polepšavo - vsaj v bogatih zahodnih državah.
T u d i gospodarstvo im a velik d o b iček ne od potrošnikove težnje, da bi si dejansko pridobil p ro d ajn i izdelek, temveč da bi si prek njega kot sredstva kupil p o t v estetski življenjski slog, s katerim so oglaševalne strategije povezale izdelek. C elo ekologija j e n a tem , da po stan e olepševalni sektor, ki daje p re d n o st stilizaciji okolja v d u h u estetskih idealov kot sta kom pleksnost ali n a ra v n a lep o ta . K onec koncev je genetski inženiring n eke vrste genetska plastična operacija.
Prav gotovo n i p o tre b n o opisovati teh teženj k p o lep šanju in glo- balizirani estetizaciji v pod robnosti - pojavi so vse preveč očitni. Namesto tega bi rad preučil p o m en teh nedavnih dogajanj za estetiko.
Estetska dejavnost in usm erjenost sta vedno imeli vpliv - čeprav m ajhen
— n a dejanski svet, po drug i strani p a je estetika kot disciplina to m orda tudi
15 T a esej j e rev id iran a izdaja »Aesthetics Beyond Aesthetics: F or a New Form to the D iscipline«, Undoing Aesthetics, Sage, L ondon 1997, str. 78-102.
ln T e m isli sem bolj o b š irn o raz d ela l v » A esthetization P rocesses: P h e n o m e n a , D istinctions, a n d Prospects«, Undoing Aesthetics, str. 1-32. D elno se bom skliceval na ta esej.
17 »Estetizacija« p o m en i, da neestetsko naredim o estetsko ali ga razum em o kot takega.
upoštevala. K arje danes novo, sta obseg in položaj estetizacijskih dejavnosti.
Estetizacijaje postala globalna in prvobitna strategija, k a rje im elo vpliv tako n a sodobno kot tudi n a tradicionalno estetiko.
Vpliv na sodobno estetiko
Vpliv na sodobno estetiko izhaja iz dejstva, da ti pojavi ne predstavljajo le podaljška estetskega, am pak istočasno sprem injajo njeno konfiguracijo in valenco. Tako m ora estetika - kot reflektivna avtoriteta estetskega - danes raziskati stanje estetičnega na področjih k o t so življenjski svet in politika, gospodarstvo in ekologija, etika in znanost. N a kratko, upoštevati m ora novo konfiguracijo estetskega. To ne p om eni, d a bi m orali biti globalizacija in fundam entalizacija estetskega prepro sto sankcionirani - vendar pa to sodi na dnevni red vsake zadostne estetske diagnoze in kritike.
Zveza s tradicionalno estetiko
Učinki na tradicionalno estetiko p ostanejo očitni, ko se vprašam o ali j e trad icija kdaj zagovarjala globalizacijo e ste tič n e g a . T o gotovo drži.
N ek ateri znani p ro g ra m i estetik e so v p re te k lo s ti o d lo č n o zagovarjali globalno estetizacijo, od katere so si celo obetali d ok o n čn o izpolnitev vseh naših dolžnosti n a zemlji ter p o p o ln o srečo človeštva. S p o m n im o se n a p rim e r kako je Najstarejši sistem-program nemškega idealizma p rise g a l n a p o sre d u jo č o m oč estetskega: s povezavo razu m sk eg a in č u tn e g a naj bi estetika povzročila, »da bi si razsvetljeni in nerazsvetljeni [...] podali roke«
tako, da »bi m ed nam i zavladala večna enotnost«, kar naj bi celo bilo »zadnje in največje delo človeštva«.18 Na enak način so bili posredovalci estetskih idej, kot na prim er gibanje Arts and Crafts ali W erk b u n d in B auhaus p repričan i, da bi globalizacija estetskega izboljšala svet.
Zdi se, da se v sedanji estetizaciji te davne sanje estetikov uresničujejo.
T oda m oteče dejstvo, ki zahteva razlago je , d a so današnji rezultati precej drugačni od izvornih pričakovanj, so nam reč vse prej kot razveseljivi. Kar naj bi dalo našem u svetu lepoto, na koncu postane samo gola ljubkost in vsiljivost in n a z a d n je p ovzroči b re z b riž n o s t in c e lo g n u s - vsaj m e d e s te tsk o občutljivimi ljudmi. V vsakem prim eru si n ih če n e bi upal im enovati sedanje estetizacije za p rem očrtno izpolnitev pričakovanj. Nekaj m ora biti n a ro b e s to odrešitvijo davnih sanj estetike. A lije n eu strezn a sedanja u p o rab a starih program ov, ali pa so ti velespoštovani program i sami vsebovali napako, k ije
18 »The ‘O ldest System -Program m e’ o f G erm an Idealism « Hegel Selections (ur. M.J.
Inw ood), M acmillan, London-New York 1998, str. 86-87.
doslej ostala skrita in se sedaj razkriva. Včasih je odrešitev enaka razodetju.
Mislim, da to velja za sedanjo estetizacijo.
Nekatere napake globalizirane estetizacije
Kakšni so razlogi za razočaranje nad sedanjo estetizacijo? K atere so kritične točke, k ijih m o ram o osvetliti z estetiško presojo teh procesov?
Prvič: če n a re d im o vse stvari lepe, uničim o lepoto. Povsod navzoča lepota izgubi svoj edinstven značaj in se razkroji v golo ljubkost ali pa postane p re p ro s to n esm iseln a. N ečesa, k a r j e izjem no, ne m o rem o postaviti za m erilo, ne d a bi sprem enili njegove vrednosti.
Drugič: strategija globalizirane estetizacije postane svoja lastna žrtev.
Konča v anestetizaciji. G lobalizirano estetiko izkusimo kot nadležno in celo kot grozo. Estetska brezbrižnost tako postane razum na in skoraj neizbežna drža, da bi ubežali vsiljivosti povsod navzočega estetskega. Anestetizacija - naše zavračanje n a d a ljn je g a zaznavanja božansko p o lepšaneg a okolja - postane strategija.19
Posledice za tradicionalno estetiko
Začeti m o ram o s kritiko tradicionalne estetike. Prvič, nasprotovanje zasluži čezm ern a hvala lepote. Ponavadi je estetika poveličevala lepoto in lepšanje in estetiki so verjeli, da imajo dobre razloge za takšno početje. Toda e stetik a ni n iko li p re te h ta la posledic g lobaliziranega lepšanja, ki g a je zagovarjala in ki ga danes doživljamo. Nikoli si ni niti predstavljala, da bi lahko globalizirano okrasje popačilo svet - namesto, da bi ga dovršilo ali celo odrešilo.
D ru g a n a p a k a tra d ic io n a ln e estetike je bila p o d p ira n je sam o (ali predvsem ) lep o te in zapostavljanje ostalih estetskih vrednot. Z drugim i besedam i, pozabila je n a lastno odkritje, da variatio delectat-in da ni niti ena e ste tsk a v r e d n o ta sam a. T a n a p a k a p o sta n e b o leče ja s n a v se d an je m olepševanju. E stetika - m o re b iti dejanska disciplina p lu raln o sti - s e je zm otno singularizirala in ni ji uspelo spoznati, d a je hom ogenizacija — in naj bo to polepšanje vsega - sistem atično napačna.
Kot tretje, k ritično m o ram o podvom iti v učinkovitost tradicionalne estetike v sk u p nosti n aših k u ltu rn ih prep ričan j in h o ten j. O dobravanje
19 O tem sem prvič razpravljal v »Ästhetik u n d Anästhetik«, Ästhetisches Denken, str. 9-40.
Ce d an es še obstaja naloga za u m etn o st v javnem prostoru, po tem ta ni v uvajanju še več le p o te v že preveč o k ra še n o okolje, tem več v ustavitvi tega estetizacijskega m ehanizm a. Prim . »C ontem porary Arts in Public Space: A Feast for th e Eyes o r an A nnoyance?«, Undoing Aesthetics, str. 118-122.
lepote, za katero s e je zavzemala tradicio n alna estetika, j e znova in znova služilo k o t re to rič n a o p o ra tre n u tn im estetizacijskim p roceso m . Z aradi tradicionalnega h rep en en ja po lepoti nism o pom islili n a negativne učinke estetizacije, čeprav so ti že zdavnaj postali očitni. Estetika im a vse razloge, da postane samokritična.
Povzetek
Sedanja estetizacija ne prinaša le novih problem ov in nalog sodobni estetiki, temveč im a tudi kritične posledice za tradicio naln o estetiko. Zato vprašanja estetike onstran estetike ne zadevajo le teh, ki so že pripravljeni razširiti doseg estetike, am pak predstavljajo tudi obvezno tem o za one, ki se še vedno oklepajo njenega tradicionalnega okvira. Estetike izven estetike danes n e m o rem o p rezreti, celo če bi želeli razviti le veljavno različico estetike znotraj estetike.
2. Estetsko pojmovanje realnosti
D ruga skupina argum entov v prid p rem iku k estetiki o nstran estetike, se nanaša na sedanje pojmovanje realnosti. T o je postalo vse bolj estetsko.
Podobe in estetski vzorci danes o čitn o prevladujejo n e le v tre n u tn e m oblikovanju realnosti, o katerem sem govoril doslej, temveč tudi v sedanjem posredovanju in razumevanju realnosti. Včasih je m oralo nekaj, da bi veljalo za resnično, biti verjetno, m edtem ko m o ra biti danes estetsko sprejemljivo.
Estetika je postala nova vodilna valuta v trgovanju z realnostjo.
Ni moj n am en poglabljati se v p o d ro b n o sti teh pojavov, saj so nam vsi d obro po znani in so bili pogosto analizirani. N am esto tega bom p reu čil njihove u čin k e n a estetiko in izpostavil nekaj novih n a lo g e ste tik e ob soočenju s tem i pojavi.
O sredotočil se bom samo na e n o točko - n a to, kar im enujem »dere- alizacija realnosti« - in na dve njeni posledici - rekonfiguracijo aisthesis ter n a prevrednotenje izkustev izven elektronskih m edijev.20
Derealizacija realnosti
»Derealizacija realnosti« izhaja iz dejstva, da n a realn o st - k o tjo danes prenaszyo predvsem m ediji - globoko vpliva takšen tip posredovanja.21 To
20 Za derealizacijo in prevred n o ten je glej »Artificial Paradises? C o n sidering th e W orld o fE lec tro n ic M e d ia - a n d O th e r Worlds«, Undoing Aesthetics, str. 168-190.
21 Z »mediji« bom v bodoče vselej razum el elektronske m edije, n e da bi h o te l s tem predlagati, d a lahko obstaja kakršnokoli izkustvo neodvisno o d takšnih ali drugačnih medijev.
posredovanje določajo posebnosti medijske estetike, ki n a splošno dajejo p re d n o st prosti m obilnosti in breztežnosti teles in podob. Vse je p red m e t m o reb itn e elektronske m anipulacije in znotraj medijev m anipulacija ni več norm ativni, am pak dejansko le še opisni pojem. Karkoli vstopa v področje televizije, stopi v po d ro čje sprem enljivosti nam esto stalnosti. Če kjerkoli obstaja »lahkost bivanja«, potem je to v elektronski sferi. Skladno s tem mediji sami vedno bolj predstavljajo svoje podobe v virtualnih in igrivih oblikah.22 T a o d n o s d o m edijsk e re a ln o sti se vse bolj širi tu d i n a vsakdanjo realnost. To se dogaja, ker je vsakdanja realn o st vedno bolj oblikovana, predstavljena in dojem ana v skladu z medijskimi vzorci. Ker je televizija glavni dajalec in vzor rea ln o sti, pušča derealizacija povsod svoj pečat. R ealno zgublja svojo vztrajnost, obveznost in resnost; zdi se, da postaja vse lažje, manj zatirajoče in m anj obvezujoče. Vsiljivost medijske predstavitve realnosti ne povzroča več prizadetosti, temveč ravno svoje nasprotje: brezbrižnost. Če vidiš iste p o d o b e , n e glede n a to kako prepričljivo so lahko u re je n e ali predvidene, n a različnih program ih na isti večer ali večkrat v nekaj d neh , je njihov učinek zm anjšan: zaznava in ponavljanje ustvarjata brezbrižnost.
Posledica takšnih m ehanizm ov je , da postaja naš odnos do realnosti - v m edijih in zunaj njih - vse bolj p odoben simulaciji. Realnosti nič več ne jem lje m o tako resn o ali tako resnično in sredi te izključitve realnosti tudi presojam o ter d elujem o drugače. Naši vedenjski vzorci postajajo vedno bolj sim ulativni in izmenljivi.
K er o m e n je n e pro cese povzročajo posebnosti m edijske estetike, je njihova obravnava obvezna tem a vsake sodobne estetiške teorije, ki nim a n am en a prezreti, temveč analizirati sedanje stanje estetskega in tako izpolniti svojo odgovornost.
*
Naj n a k ratk o o m en im nasled njo stvar: tudi izven m edijev je razu
mevanje realnosti postalo v veliki m eri estetsko. Vzemimo za prim er znanost:
dan es se vse bolj zaveda globokega estetskega značaja svojih m odelov in odkritij — pom islim o n a veliki pok ali na pravljice o kvarkih in m edgalaktične povezave. Prej ob ravnavani estetizacijski procesi v vsakdanjem svetu so končno po dp rti z kognitivno in epistemološko estetizacijo (opazno od Kanta
22 Za gledalce želja po m edijskem razvedrilu v določeni meri začenja prevladovati, ko se m anjša njihovo verovanje v realnost. - Tukaj imam v mislih predvsem televizijo, čeprav j e ta nekoliko sta ro m o d en m edij v današnjem elektronskem svetu. Je pa tisti, ki ga vsi p oznajo in uporabljajo. U činki bolj n ap re d n ih tehnologij niso kvalitativno drugačni, am p ak stopnjujejo težnjo derealizacije.
dalje in zelo očitno v našem času), ki oblikuje osnovo našega m išljenja in to, p rep ričan sem, zaradi neizpodbitnih razlo g o v .23
Rekonfeguracija ais thesis
N adalje je danes opaziti re k o n fig u ra c ijo aisthesis. E n a o d po sled ic medijske prevlade na prim er, je izpodbijanje prvenstva vida, k ije oblikoval zahodno kulturo že od Grkov dalje in ki dosega višek v televizijski dobi.
V idu smo trad icio n alno dajali p re d n o s t zaradi zaznavanja razdalje, natančnosti in univerzalnosti, zaradi sposobnosti določitve in zaradi bližine spoznanju. O d H eraklita prek L eo n ard a da Vincija do M erleau-Pontyja je bil vid obravnavan kot naš najsijajnejši in najplem enitejši čut.
M edtem pa so bili osnovni vzorci te privilegiranosti - prevladujoči vzorci zaznavanja in spoznavanja - p re d m e t kritike avtorjev, k o t so H eideg ger, W ittgenstein, Foucault, D errida in Irigaray.24 Se več, vid ni več zanesljiv čut za stik z realnostjo, kot je bil nekoč - to n e drži več v svetu, kjer j e fizika postala nepokazljiva, in nič bolj to n e drži v svetu medijev.
H krati pa so ostali čuti privabili novo pozornost. Sluh na p rim e r, je znova cenjen zaradi svoje antim etafizične bližine dogodku nam esto trajni biti, zaradi v bistvu d ru žb en eg a značaja v n a sp ro tju z individualističnim izvajanjem vida in zaradi povezave s čustvenim i e le m e n ti v n a s p ro tju z nečustvenim obvladovanjem pojavov skozi vid.25 T ip je našel svoje zago
vornike n a enak način, tako zaradi novega razvoja m edijske tehnologije, kot tudi zaradi svojega p o u d a rje n o telesn eg a značaja - tudi to v n a sp ro tju s
»čistim« nevpletenim značajem vida.2(1
Posledica tega je vse večje oddaljevanje o d tra d icio n a ln e h iera rh ije čutov - vid n a vrhu, za njim pa sluh in voh. Karte senzibilnosti se ponovno mešajo. Namesto trd no ustaljene hierarhije, se nagibam o k pravični ocenitvi vseh čutov ali pa (kar bi mi bilo ljubše), k drugačnim nam ensko specifičnim hierarhijam .
Estetika bi m orala ta nova stanja aisthesis in sprem ljajočo preoblikovanje kultu rnih vzorcev vzeti za p redm et svojih analiz. S tem bi nam predvidom a
23 Prim . moj esej »Basic A esthetic F eatu re s in C o n te m p o ra ry T h in k in g « , Undoing Aesthetics, str. 33-59.
24 Prim. preg led M artina Jaya, Downcast Eyes: The Denigration of Vision In Twentieth-Century French Thought, U niversity o f California Press, Berkeley 1993.
25 Za več podrobnosti glej esej »On the Way to an A uditive Culture?«, Undoing Aesthetics, str. 150-167.
2I’ V tem kontekstu velja om eniti tudi p re d lo g R icharda S h u sterm a n a za novo estetiko, k i j e o sred o to čen a na telo - »som aestetiko«, k o t j o sam im enuje. Prim . R ichard S husterm an, »Somaesthetics and th e B o d y /M ed ia Issue«, Body and Society, 3:3, 1997, str. 33-49.
lahko tudi pom ag ala izpeljati procese transform acije n a jasnejši in zane
sljivejši način. Poleg teg a je to tudi možnost, da se estetika sprem eni iz precej zaprašene, stare discipline v ponovno zanimivo in sodobno področje analiz in razprav.
Potrditev neelektronskih izkustev
Se e n a p o sle d ic a m edijskega izkustva in derealizacijske težnje je v potrditvi izkustev izven elektronskih medijev. Splošni obrazec je sledeč: v n asp ro ÿ u s posebnostm i m edijske realnosti (ali medijske derealizacije) se pojavlja novo v red n o ten je neelektronske realnosti in načinov izkustva, kjer so posebej p o u d a rje n e tiste značilnosti, k ijih ni m ogoče niti posnem ati niti zam enjati z m edijskim izkustvom. Visoko razviti elektronski svet tradici
o n aln ih oblik izkustva p reprosto ne preseže ali vsrka - kot so nas nekateri m edijski zanesenjaki skušali prepričati - temveč lahko opazujem o dopolnje
vanje navadnega izkustva z medijskim. Tej stvarije bilo v razpravah v zadnjih letih n a m e n jen o prem alo pozornosti.
D anes se tako p onovno učim o ceniti o d po rno st in nesprem enljivost naravnega v naspro tju s splošno m obilnostjo in sprem enljivostjo medijskih svetov in n a e n ak način vztrajnost konkretnega v nasprotju s svobodno igro inform acij in m asivnost snovi v nasprotju z lebdenjem podob. V nasprotju s po lju b n o ponovljivostjo en k ratn o st znova pridobiva n a veljavi. Elektronska v se p riso tn o st vzbuja k o p rn e n je po d ru g ačn i navzočnosti: neponovljivi na v z o čn o sti hic et nunc, p o e n k ra tn e m d o g o d k u . N a novo odkrivam o po p o ln o st in brezkom prom isnost telesa. - Pomislite recim o na Nadolnyjevo
»odkritje počasnosti«27 ali n a Handkejevo hvalo u trujenosti.28
Da se izognem nesporazum u: teh teženj ne razum em kot preprostega p ro tip ro g ra m a u m e tn im n eb eso m elektronskih svetov, tem več bolj kot p ro g ra m , k i j i h d o p o ln ju je . Ti p ro tie le m e n ti ne zanikajo fascinacije elektronskih svetov; niti to ni preprosto stvar vračanja k čutnem u izkustvu, k o tje to m o rd a bilo v predelektronskih časih. Prej so te potrditve obarvane z izkustvi elektronskih medijev. Obstajajo očitne povezave m ed elektronskim in n eelektron sk im izkustvom. Včasih je naravno izkustvo prav tista stvar, ki j o iščejo tu di ljubitelji virtualnosti. Moj najljubši p rim e r so elektronski navdušenci iz Silicijeve doline, ki se ob večerih vozijo k obali, da bi videli resnično edinstvene kalifornijske sončne zahode, p red e n se vrnejo k svojim dom ačim računalnikom in se potopijo v um etna nebesa In terneta.21’ Povsem
27 Sten N adolny, Die Entdeckung der Langsamkeit, H anser, M ünchen 1983.
28 P ete r H an d k e , Versuch über die Müdigkeit, S uhrkam p, F rankfurt am Main 1989.
211 Prim . moj esej » Inform ation Superhighw ay o r Highway One?«, Undoing Aesthetics, str.
191-202.
n aravn o p rek lap ljajo m ed dvem a zvrstem a re a ln o sti in uživajo v n ju n i kom plem entarnosti.
V skladu s prevladujočo medijsko usmeritvijo na eni strani in potrditvijo neelektronskega izkustva na drugi, postaja naš aisthesis dvojen, sledi n am reč tako m edijski fascinaciji, kot nem edijskim ciljem . S to dvojnostjo ni nič narobe, nasprotno, to je zanimiv p rim er splošnega zasuka k pluralnosti, ki se pojavlja danes. Zmožni postajamo sprehajati se sem ter tja m ed različnim i zvrstmi realnosti in izkustva. Sodobna aisthesis je m o rd a področje, kjer se to najbolj naravno in uspešno že dogaja.
Povzetek
Ker sem v uvodu razglasil, da bi m orala estetika preseči tradicionalno enačenje estetike in umetnosti, sem v tem prvem delu razprave pretehtal vpliv sedanjega estetizacijskega procesa tako na sodobno kot tudi n a tradicionalno estetiko in hkrati izpostavil tri specifična področja estetike onstran estetike:
derealizacijo realnosti, rekonfiguracijo aisthesis in potrditev poznanih oblik izkustva. To so pom em bna vprašanja za katerokoli sodobno estetiko, ki želi upravičiti svoje ime. Estetika bi si hud o škodila, če bi prepustila razpravo teh vprašanj samo sociologom in psihologom ali podlistkom.
II. K novi obliki estetike
V d ru g em d elu želim, vključujoč že o m e n je n e vidike, orisati novo strukturo estetike in zajeti vse razsežnosti in p o m en e estetskega. Postavljam tri vprašanja: zakaj je pojm ovno u p ra v ič e n o zahtevati tak šno razširitev discipline? Kakšne so p red n o sti re sn ič n o o b sežn e estetike? Kakšna bo disciplinarna struktura takšne estetike?
1. Pojmovna razjasnitev: polivalenca in družinska podobnost izraza »estetsko«
Čeprav im a izraz »estetsko« precej različnih pom enov, so ti povezani z
»družinskim i podobnostm i«, kar še vedno zagotavlja m ožno k o h e re n tn o st te discipline - četu di se o d p re vidikom estetik e o nkraj estetike. Seveda m oram o zadostno ločevati različne p o m en e in rabo ter upoštevati njihovo specifično, ne pa splošno u p o rab n o st. T o d a , če storim o to - v skladu s smislom estetike za specifikacijo - potem bo d o prekrivanja pripeljala tudi do estetike, ki bo lahko pokrila celotni razpon izraza »estetsko« in različna področja in stanja aisthesis. N ikakršnih razlogov ni, da bi se estetika om ejila n a artistiko. Seveda lahko vsak posam eznik nared i to v lastnem raziskovanju
- tako k o t so se d rugi estetiki zlasti osredotočili na neum etniška področja.
T o d a kot disciplina m o ra estetika zajeti celoten razpon takšnih podvigov.
2. Interdisciplinarne in institucionalne prednosti širitve discipline
V kolikšni m eri bo takšna širitev imela prednosti za samo disciplino? S tem , d a ne bo več om ejen a n a ozek niz vprašanj, lahko estetika vzpostavi m očnejšo povezavo in izmenjavo z drugim i disciplinam i ter pridobi nova raziskovalna področja. To n e bi prineslo prednosti le v zvezi s širino njenih vprašanj, temveč tudi na institucionalni ravni. Zvrst estetike, k ijo zagovarjam, bo n aletela n a večje zanim anje, tako zaradi širšega spektra, kot tudi zaradi svojih prispevkov k so d o b n im p ro blem o m in verjetno naletela n a večjo p o d p o ro — tudi finan čno — za svoje raziskovalne dejavnosti.
3. Transdisciplinama zamisel discipline
K akšna bo v k o n č n i stopnji stru k tu ra estetike kot posledica takšne razširitve? Moj od go v o r n ajb rž ni presenetljiv: n jen a stru k tu ra bo trans- disciplinarna. Estetiko si predstavljam kot raziskovalno področje, ki vključuje vsa vprašanja, ki zadevajo aisthesis - z vključitvijo prispevkov iz filozofije, sociologije, u m etn o stn e zgodovine, psihologije, antropologije, nevrologije, itd . Aisthesis tvori okvir d isc ip lin e . U m e tn o st je e d e n , čeprav še tako p o m em b en vseeno sam o eden, izmed njenih predm etov.
Sledeče lahko zveni še bolj presenetljivo: dele, ki se nanašajo na aisthesis, si zam išljam k o t dejanske veje estetike. Bile naj bi strn jen e v svojo insti
tucionalno strukturo. Estetika bi m orala biti sama po sebi interdisciplinarna ali tra n s d is c ip lin a m a — n am esto , da razkriva in te rd isc ip lin a rn o st sam o priložnostno, ko se srečuje z drugim i disciplinami. Na oddelku za estetiko, k o t si ga pred stav ljam sam , bi bilo tre b a poučevati vse o m en je n e veje;
posam ezn i estetiki bi m o rali im eti precejšnje znanje o njih in biti sami sposobni poučevati n ek atere o d teh vej - in ne samo, na prim er, ontologijo u m etn o sti ali zgodovino okusa.
Seveda se takšne sprem em be nam ena discipline ne dogajajo vsak dan, v e n d a r p a se n e k e g a d n e - zaradi d o b rih razlogov - lahko zgodijo. Za prihajajočo g eneracijo bi lahko bila transdisciplinam a struk tura estetike onkraj estetike precej sam oum evna. Zdi se mi, da se izven discipline to že dogaja.
III. Prednosti estetike onkraj estetike z upoštevanjem analize umetnosti
Konec koncev se bo razširitev estetike n a p ro b lem e o n stran u m etn o sti pokazala kot koristna za samo analizo um etnosti, saj u m etn o st vselej sega onstran um etnosti, hkrati se nanaša n a transartistične pojave in n a stanja estetskega. To lahko ustrezno upoštevam o le z estetiko, k ije presegla en a
čenje estetike in artistike.
1. Umetnost presega meje tradicionalne estetike
Sklicevanje umetnosti na obstoj estetskega izven umetnosti
T udi kadar je dajala videz avtonom nosti, s e je u m etn ost vedno in precej zavestno odzivala na stanje estetskega v svetu, k ijo obkroža. Včasih je v svetu, k ije bil estetsko skrom en, estetsko predstavljalo zatočišče lepote. K o je bila senzibilnost v m odernem svetu ogrožena, je u m etn o st sam o sebe razum ela kot glasnika in rešitelja čutnega (kot v prim eru Matissa in D u b u ffeta ). Kjer je olepševanje zelo razširjeno, tako k o tje danes, lahko vidi u m etn o st svojo odgovornost v nasprotovanju tem u stanju in deluje zelo zadržano (kot v arte povera in konceptualni u m etn o sti). S o dobna u m etn o st se posebej odziva n a prevlado m edijskih podob; lahko naspro tu je njihovi vsiljivosti, se kosa z njo ali povzroča tren je m ed tra d ic io n a ln im i estetsk im i vzorci in se d an jim medijskim dojem anjem .
Kakršenkoli naj žeje ta odnos v podrobnostih, um etniška dela zahtevajo pozornost, k ijo m oram o nam eniti njihovem u sklicevanju n a dru g e oblike vzorcev in dojem anja in razumevanje njihovih specifičnih posegov v artistična kot tudi transartistična stanja estetskega. Ni n o b e n e g a zadovoljivega opisa um etnosti, za katerega ne bi veljalo, da m ora vključevati vidike estetike onkraj artistike.30
Položaj estetskega izven umetnosti kot vpliv na dojemanje umetnosti
Na naše dojem anje um etniških del vpliva tudi položaj estetskega izven um etnosti. Zaradi tega je A dorno - ki s e je , k o t skoraj nihče drug, zavedal pom em bnosti avtonomnosti um etnosti - zapisal: »Kako globoko so inervacije um etnosti zakoreninjene v svojem položaju v realnosti, smo lahko občutili v zbom bardiranih nem ških m estih v prvih letih po vojni. Soočen z m ate
rialnim kaosom je optični red, ki g a je estetski ču tni sistem že dolgo tega zavrgel, nepričakovano spet privabljal ko t blagoslovljen.«31 Celo ko se je red
30 V tem smislu je ž e jo h n Dewey poudaril: »Estetsko izkustvo j e vedno več kot estetsko.«
(John Dewey, »Art as Experience«, The Latter Works, 1925-1953, zv. 1 0 ,S o uthern Illinois University Press, C arbondale/E dw ardsville 1987, str. 329)
31 T h e o d o r W. A dorno, Ästhetische Theorie, F ra n k fu rt am M ain 1970, str. 237 f.
estetskem u izkustvu že dolgo tega razkril kot sinonim za instrum entalno racionalnost, j e u n ičeni red še vedno lahko vzbudil estetsko hrep en en je po redu. Navidezno čisto estetsko dojem anje - pojasni A dorno - j e očitno dolo
čeno s k o n trasto m .32 Estetska izkušnja bi bila sistematično napačno p rep o
znana, če bi ji odvzeli sklicevanja na realnost.
Pogledi na svet
K o jih opazujem o energija um etniških del vedno prekoračuje njihov okvir, muzejski prag ali trenu tek . Dela lahko proizvedejo nove poglede na svet. M ed ključne izkušnje um etnosti spada dejstvo, da smo po o d h o d u z razstave kar n a e n k ra t sposobni dojem ati svet z očmi um etnika, skozi optiko njegovega ali n jen ega dela, v luči estetike, k ijo ponazarjajo.33
T o je precej naravno in neizkrivljeno obnašanje: pritegniti dojemljivo obliko u m etn o sti tudi v dojem anje realnosti, ne pa se ločiti od učinkovitosti u m etn išk e op tike, pač p a z njo sodelovati in eksperim entirati. O snovna estetska izkušnja ni to, d a je um etn ost nekaj zaprtega, am pak prej, da nam je sposobna o d p reti oči za različne načine gledanja na svet.34 Um etniška dela
so pogosto o ro dje za razširjeno ali ojačano dojem anje realnosti.
Zapleti med umetnostjo in realnostjo
Naj nadalje razmislimo kako so oblike dojemanja, ki se nam danes zdijo naravne in sam oum evne, zgodovinsko izšle iz procesov, v katerih je um etnost im ela pionirsko vlogo - rom an tičn a um etnost na prim er, je imela ključno vlogo p ri d o jem a n ju gorskega sveta: m nožice, ki danes obiskujejo gore, sledijo stezam odprtim z novim, ne strašnim, ampak »krasnim« pojmovanjem
32 K lee je že le ta 1915 opazil to povezavo na d ru g način: »Bolj k o tje svet šokanten (tako kot d an e s), bolj ab stra k tn a j e um etnost, m edtem ko vesel svet ustvarja posvetno u m etnost.« (Paul Klee, Tagebücher, D uM ont, Köln 1957, str. 323)
33 Že G o e th e je to opisal in izrazil tem u spoštovanje. K oje vstopil v čevljarjevo delavnico, j e iz n en a d a pom islil, d a vidi p re d seboj Ostadovo sliko, »tako popolno, da bi jo zares m orali obesiti v galerijo. [...] Bilo je prvič, da sem v tako veliki m eri opazil ta dar, ki sem ga pozneje uporab ljal z večjo zavestjo, predvsem da bi videl naravo z očm i tega ali o n e g a u m e tn ik a , čig ar d e lu sem rav n o k ar posvetil p o se b n o p o zo rn o st. T a sposobnost m ije n u d ila veliko zadovoljstvo.« (Johann Wolfgang von Goethe, Dichtung und Wahrheit, 2. del, 8. knjiga. V Italijanskem popotovanju G oethe govori o svojem
»starem d a ru , videti svet z očm i tistega um etnika, katerega slike so nam e ravnokar n are d ile vtis«. ( Goethes Werke, zv. XI, Beck, M ünchen 1874, 8. izd., str. 7-349, tu str. 86 [8. o k to b e r 1786].)
34 Vse to sploh ni presenetljivo, ker so se um etniška dojem anja sam a razvila v stiku in soočenju z okoliškim kot tudi drugim um etniškim dojem anjem . Zato je um etniško dojem anje sposobno tudi posegati v področja našega izkustva in preoblikovati estetsko vez našega sveta.
gora, ki so ga ustvarili slikarji in pesniki rom an tik e, k o tje pokazal G eorge S te in e r je nekaj delov našega vsakdanjega d o jem an ja, kot tu di s k u p n ih vzorcev obnašanja, usedlina generacij um etniškega izkustva: kot nedeljski sprehajalci sledim o stopinjam R ousseauja, v n aših d ejan jih in izražanjih ljubezni z upo rab o retorike, ki jo je vpeljal Petrarcov besednjak, p a sledim o Rom eu in Juliji.35
2. Kompleksnost estetskega zaznavanja
S led eč tem atizaciji sp e cifič n e g a n a n a š a n ja u m e tn o s ti n a p oložaj estetskega v svetu, ki ga obkroža, in zapletenosti o d n o sa m ed u m etn o sÿ o in realnostjo, želim nadalje pokazati, da takšne transartistične referen ce niso uvedene v um etno st od zunaj, am pak s o ji no tran je, so del posam eznega um etniškega dela. Med to izpeljavo bom tu di prikazal, d a j e d o jem a n je um etniških del vselej večstransko, da vsebuje več načinov zaznavanja - ne sam o en eg a, dom nevno izključujočega estetsk eg a n a č in a , p a naj b o to kontem placija ali zaznavanja form e.30
Primeri iz vizualnih umetnosti
Samo pomislite na sliko, k ijo vsi poznate: Streljanje upornikov Francesca Goye v m uzeju Prado.37 Ta slika ne m ore biti p rep ro sto sprejeta n a estetsko kontem plativen način. Ne ponuja le zanimive barvne dinam ike in k om p o
zicijskih novosti, pač pa spontano izpelje razlago zgodovinskega dogodka, njen estetski impulz pa cilja k posebnem u razum evanju tega, k a rje naslikano:
stvari, k o tje to streljanje, naj se ne bi več zgodile, tak vzorec dogodkov m ora biti prep ro sto prekinjen.
Več načinov dojem anja se križa v dojem anju dela: način opazovanja slike in n je n a um etn išk o -estetsk a ra z p o re d ite v , n a č in izra ža n ja n je n e dinam ike, zgodovinski slog dogodkov 3. m aja 1808, način pripovedovanja šokantnega zapleta, način pozivanja k bodočem u posredovanju in prepovedi.
Eksplozija na sliki poziva h končanju takšnih dejanj in istočasno sproži proces predvsem »estetske« predstavitve in dojem anja. Slika v p rid večdim enzio
35 Prim. G eorge Steiner, Real Presences: Is there Anything in What We Say ?, F aber a n d Faber, L o n d o n 1989, str. 195 posebej str. 194.
36 Te arg u m e n te sem prvič predstavil v eseju »E rw eiterungen d e r Ä sthetik«, Bild und Reflexion, (ur. Brigit Recki in L am bert W iesing), Fink, M ü n c h en 1997, str. 39-67.
M ed tem sem razvil bolj p o g lo b ljen o verzijo te te m a tik e p o d n aslovom »Poly- p erception: O n the P erception o f Artworks« (predavanje v spom in M o n ro eu C.
Beardsleyu, T em ple University, Filadelfija, 27. m arca 1998).
37 Francesco Goya, Streljanje upornikov 3. maja 1808 v Dolini Manzanares, 1815, P rado, Madrid.
n a ln e m u d o jem an ju p red re kontem placijski zapredek, preseže ga ter sega k povezavam kom unikacije in življenja.38
Iz tega lah k o izpeljem o splošen zaključek: dojem anje u m etn o sti ni o m ejeno n a en o sam o estetsko dejanje, pač pa v dojem anju dela sodeluje m noštvo podvigov in različnih dojemljivih načinov.
Tradicionalni estetik bi verjetno ugovarjal: sevedaje v povezavi z sliko Goye v igri več načinov dojem anja, a le eden izmed teh je specifično estetski in taje tisti, s katerim se m oram o ukvarjati izključno v estetiki. Ta dokaz pa se približa prisegi razkritja. S tem bi priznali da v tej »estetski« zožitvi ne m orem o razumeti niti um etnosti, temveč v najboljšem prim eru le en njen elem ent. Estetika, ki se om ejuje n a »estetsko« te vrste, bi se razkrila kot ozko usm erjena estetika.
Dokaj pogosto je p o treb n o interikonično dojemanje. Um etniško delo lahko vsebuje jasn o sklicevanja na druga um etniška dela. M anetovo Streljanje Maksimilijana iz leta 186939 na prim er, ima zelo očitno za svojo podlago delo Goye - tako, kotvsebuje njegov Déjeuner sur l ’herbe Rafaelove starodavne rečne bogove, ki so se ohranili skozi jedkanice Marcantonia Raimondija kot podtekst in tako, kot im a njegova Olimpija za m odel Titanovo Venero iz Urbina—'m skozi to, Giorgionovo Spečo Venero.
Ali pa vzem im o za nadaljnji p rim er parodijo M ona Lize, L.H.O.O.Q.
M arcela D ucham pa iz leta 1919.40 Njena interikonična struktura je očitna.
Vključiti m oram o še sem antično razsežnost: zaporedje črk v naslovu se bere kot »elle a chaud au cul« - »ima dobro rit«. Kako smešen bi bil v tem prim eru um ik v samo estetsko kontem placijo! Da bi lahko razumeli takšno delo, ne sm ete sam o videti, am pak tudi vedeti, sumničiti, delati zaključke. Stvari tukaj ne m orem o določiti samo z usmeritvijo prod samoreferencialnosti. Razmislek je pom em bnejši od opazovanja.
V takih prim erih je očitno, da m ora dojem anje zadnjega dela vključevati spoznanje prejšnjega in ugotovitev, k a k o je predhodnik prisvojen, hvaljen, zasmehovan, izkoriščan ali karkoli. Naše dojem anje bi bilo drugače preprosto pom anjkljivo. Če bi se sedaj glede n a takšna dela kdo še vedno oklepal kontem placije kot edinega upravičenega estetskega pogleda, potem bi bilo dlakocepstvo blizu in cenzura nedaleč proč. To, kar se ne razkrije pristopu, k i je le k o n tem p lativen , je grajano, obtoženo in n e p o tre b n o . »To ni več um etnost,« bodo rekli ljudje »je kvečjemu postranski učinek,« kije »nevreden pozornosti«.41
38 V trid e setih letih so v Parizu dem o n stran ti proti fašizmu nosili plakate, n a katerih so bile kopije te slike. N jena prekoračitev muzejskih vrat ni bila zgolj m etaforična.
39 E d u ard M anet, Streljanje Maksimiliana, 1868, Kunsthalle, M annheim .
4,1 M arcel D ucham p, L.H.O.O.Q., 1919, zbirka Louise in Walterja A rensberg, Philadelphia M useum o f Art.
41 Prim . odločno kritiko A rnolda B erleanta tradicionalističnega osredotočenja estetikov
P osam ezna u m etn išk a d ela lah k o zahtev ajo precej n e p rič a k o v a n e n ačin e dojem anja - podvige d ojem anja, ki bi bili za kakšno d ru g o delo povsem nepom em bni.
Vzem im o za prim er M unchovo sliko Krik. V bistvu je n e m orete dojeti, d o k ler niste slišali krika - n e p re trg a n e g a krika, ob k a te rem z atrep etate.
V izualno dojem anje se m o ra v tem p rim e ru nadaljevati d o ak u stičneg a dojem anja.
Ravno tako se v nekaterih Malevičevih delih naše dojem anje ne m ore om ejiti n a gledanje sestavin, ki so razp o rejen e n a p latn u , am pak m o ra — posebej, k o je soočeno s črnim i polji, p red re ti ravnino slike in ga raztegniti v kozmično (in to mislim dobesedno: ko en k ra t vaše dojem anje črnega polja preskoči k ustrezni zaznavi črnega - kar po definiciji fizikov pom eni k zaznavi niča - je vaš pogled vsrkan v tunel in vržen v ko zm ičn o ).
Pollockove » drip paintings« zahtevajo kinestetično dojem anje. O b njih lahko d obesedno zaplešete. (M orda se izjava B arnetta Newmana, d a je slikar
»koreograf prostora,« ki ustvarja »ples elem entov, oblik,« najbolje prilega ravno Pollocku.)
T o da gorje kom urkoli, ki bi vztrajal pri tem , ko bi obravnaval dela Sola LeW itta — kar se zahteva v njegovem p rim eru , je m atem atično dojem anje.
Glasbeni primeri
P retehtajm o še prim ere iz glasbe. Z M ozartom bi se bilo gotovo treb a pogovarjati o tehničnih novostih, ki zadevajo kom pozicije son at in o p er.
T oda ob tem ne sm ete zanem ariti neke poteze dojem anja, k ije , se mi zdi, za M ozarta najznačilnejša: njegova glasba nam o d p ira nebesa, zdi se, da prihaja iz nebes, om ogoča nam dostop do božanskih sfer. (T o je, m im ogrede povedano, nezmotljivo m erilo za razlikovanje M ozarta od H ydna — za k a rje bilo pogosto rečeno, d a je tako težko). Tako j e v tem p rim e ru očitno, da m ora zavest o k ulturnih značilnostih biti vključena v percepcijo.
V nekaterih Bachovih fugah so trenutki, ko praktično slišiš odrešitev42.
Ali bi želeli z neodobravanjem ugovarjati, d a je bila glasba tako p o teg n jen a v transestetsko in da jo je treba spet oklestiti do videza čisto estetičnega?
Dlakocepstvo te vrste bi šlo za vsakogar p redaleč. Bach j e hotel ustvarjati glasbo, ne le podrejati se redukcijski estetski teoriji.
na kontem placijo: »N epristranska k on tem p lacijaje postala akadem ski anahronizem « (Art and Engagement, T em ple University Press, Filadelfija 1991, str. 33) »K ontem pla
tivne teorije ovirajo celoten vpliv um etnosti in n a p a čn o u sm eijajo naše razum evanje o dejanskem delovanju um etnosti in estetskega.« (Ibid., str. 45)
42 N otranji glasbeni predpogoj za to lahko zlahka identificiram o: vsak sklep n e u b ra n e napetosti po n u ja m ožnost, da se razvije do odrešitve.
A d o rn o je n e k o č — v zvezi z B eethovnom — osvetlil dvojno naravo um etnosti: j e av tonom na in hkrati vzdržuje povezavo s svetom. Rekel je , da nihče ni seznanjen z Beethovnovo simfonijo, če ne razum e tako imenovanih glasbenih dogajanj v njej - a da m ora na prav isti način zaznati v njej tudi odm ev francoske revolucije. Nalogo filozofske estetike j e videl v razumevanju načina, kako se oba ele m en ta posredujeta v pojavu.43 »Estetsko izkustvo,«je izjavil, m o ra »preseči sam o sebe.«44 - T o j e in nuce, kar hočem v bistvu izpostaviti: d a im a tudi estetika v osnovi potrebo po transestetskem.
Pomislimo, n a kakšen način je Jo h n Cage razvrstil dogodke in elem ente ter gradil in sprem injal strukture. Kar tukaj izkusimo, ni izvršitev trdne logike, temveč plod različnih m ožnosti, od katerih je vsaka privlačna toliko, kolikor j e n e o d lo č n a in ranljiva. To izkustvo n e bo vplivalo le n a naše glasbene navade in pričakovanja, pač pa na vse naše razumevanje - nas samih, družbe, sveta.
*
Seveda se večzaznavnost nanaša n a vse vrste in žanre um etnosti, ne le n a vizualne u m etn osti ali glasbo, pač pa tudi na ples in gledališče, film in književnost. N a žalost nim am dovolj časa, da bi se v to lahko poglobil.
Povzetek: dojemanje umetnosti je večz aznavno
Naj povzam em : um etn išk a dela zahtevajo m n ogotere podvige doje
m anja. Presegajo golo kontem plativno razsežnost; pripadajojim zgodovinske razsežnosti, tako kot tudi sem antične in alegorične, socialne, vsakdanje ali politične razsežnosti - in seveda em ocionalne, domišljijske in refleksivne izkušnje. Dojem anje um etnosti je načelom a večzaznavno in ne enozaznavno.
Ni p o tre b n o , d a j e v vsakem delu v igri celotna paleta teh in nadaljnjih načinov d ojem anja, toda nek o število, včasih celo veliko število teh oblik zaznavanja vselej sodeluje.
Brez uvajanja vsakodnevne sposobnosti dojem anja ne bi bili sposobni p repo znati pred m eto v n a slikah, tako kot tudi ne bi bilo m ožno zaznati, da j e kretnja poseganje ter istočasno izogibanje prijem u, če ne bi zaznavajoča oseba, posedovala določene zrelosti in občutljivosti. Sklicevanja na življenjski svet sp ad ajo torej k receptivnim procesom in to n a isti način ko t inter- ikonične aluzije ali specifično kulturne reference in em ocionalni odnosi.
T rditev, d a j e zaznava takojšnja in m o n otip ičn a, dogm a o brezm adežni zaznavi, je tako ali tako mit. Samo večzaznavna naravnanostje lahko pravična d o um etniških del.
43 T h e o d o r W. A d o rn o , Aesthetische Theorie, str. 519.
44 Ibid.
3. Estetika onstran estetike - v prid tudi analizi umetnosti
Kaj izhaja od tod? Ce um etno st n e p re stan o u p o rab lja celotno paleto vrst zaznavanja, potem m o ra biti tudi estetika, k o t refleksivna av to riteta estetskega sposobna upoštevati različne vrste zaznave in razlik u jo čih se konstalacij te r biti do n jih pravična. Z d ru g im i b esed am i: p e rsp e k tiv a zaznavanja - ki se mi zdi bistvena za celotno um etnost, ker so um etniška dela nam enjen a povzročanju dojem anja - j e n ak lo n je n a estetiki, k i je osred o to čen a n a aisthesis, celo za namene umetniške analize. T a zvrst e ste tik e j e sposobna upoštevati celoten razpon zaznav, ki so pogojen e z u m etnostjo in zato dopušča celovitejše razumevanje um etnosti kot katerakoli tradicionalna, navidezno u m etnostno naravnana estetika.
Z atoje estetika, ki se širi onstran estetike, do celotnega obsega aisthesis, k o tje prikazano v tem eseju, p o treb n a ne le zaradi p o p o ln eg a zapo pad en ja estetskega v njegovem sedanjem sta n ju , pač p a tu d i zarad i u s tre z n e g a razumevanja um etnosti. To bi končno lahko bil ključni arg u m en t za estetiko o n stra n estetike, ki bi m otiviral celo p riv rž en c e este tik e , u s m e rje n e k um etnosti, da bi o tem razmislili ali celo zam enjali strani.
Prevedla Eva Erjavec
