• Rezultati Niso Bili Najdeni

Vpogled v Uredniško pojasnilo

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "Vpogled v Uredniško pojasnilo"

Copied!
1
0
0

Celotno besedilo

(1)

7 Uredniško pojasnilo

Pričujoča številka revije De musica disserenda je posvečena delu utemeljitelja slovenske muzikologije – Dragotina Cvetka in glasbenemu zgodovinopisju v 20. stoletju. Ob stolet- nici rojstva akademika Cvetka je Muzikološki inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti ter Oddelkom za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Slovensko matico septembra 2011 v Ljubljani organiziral mednarodni muzikološki sim- pozij Nacionalna glasbena zgodovina: preobrazbe v drugi polovici 20. stoletja. Referati s tega simpozija bodo v obliki, kot so bili prebrani, objavljeni v spominskem zborniku Ob stoletnici rojstva akademika Dragotina Cvetka (1911–1993). Nekateri prispevki so bili naknadno razširjeni in pripravljeni v obliki znanstvenega članka za objavo v reviji De musica disserenda. V pričujočih razpravah so predstavljeni Cvetkovo življenje in delo, njegov znanstveni opus in prispevek v razvoju muzikologije (Ivan Klemenčič), njegovi pogledi na slovensko glasbo in slovensko muzikologijo (Manica Špendal) in njegova miselna izhodišča (Gregor Pompe). Sledita študiji, ki kritično osvetlita Cvetkov prispevek v razvoju slovenskega glasbenega zgodovinopisja (Matjaž Barbo) in v uveljavljanju sloven- ske glasbe in slovenske muzikologije v evropskem prostoru (Niall O’Loughlin). Razvoj muzikološke stroke po drugi vojni in nacionalno glasbeno zgodovinopisje je predstavljeno tudi na primerih muzikologije v Srbiji (Melita Milin) in v Avstriji (Barbara Boisits).

DeMus_8_1_b.indd 7 20.7.2012 10:24:39

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Organizatorji srečanja so Hrvaški nacio- nalni odbor INQUA (Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, Oddelek za naravoslovje), Inštitut za kvartarno paleontologijo in

nik jugoslovanskih geomorfologov, zaslužni profesor Filozofske fakultete (1993), član Evropske akademije znanosti in umetnosti, častni predsednik Zveze geografskih društev

Leta 1994 je GNI znova postal samostojni inštitut, z imenom Glasbenonarodopisni inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnost.. Inštitut je

oktobra, je bila v galeriji slik save šumanovića predstavitev knjige, ki sta jo pripravila galerija save šumanovića in etnografski inštitut srbske akademije znanosti in umetnosti..

slovenska akademija znanosti in umetnosti (dela ii. inštitut za slovensko narodopisje, 10)... tri ljudske iz rezije za pokušnjo. [kralj matjaž rešen iz turške ječe, lepa vida, godec

Diskurz kot brez besed je torej diskurz brez subjekta, a subjekt moderne znanosti vznika ravno na ozadju njegove lastne evakuacije iz sveta, kot abortiranec rojstva moderne

Prav ta redek vidik je bil že leta 2012 izbran za osrednjo temo mednarodnega muzikolo- škega simpozija, ki ga redno organizira Muzikološki inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra

Ob skladateljevi osemdesetletnici, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za umetnosti, Dela, Serija za glasbeno umetnost 15, Ljubljana, Slovenska akademija znanosti