G E O G R A F S K I V E S T N I K XLIX (1977)
UDK UDC 92 + 012 Ilešič = 863 SEDEMDESETLETNICA SVETOZARJA ILEŠICA
8. junija 19?? je dopolnil sedemdeset let najvidnejši slovenski geograf, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in upravnik nje- nega Geografskega inštituta Antona Melika, zaslužni profesor ljubljanske univerze in univ. profesor v pok. dr. Svetozar Ilešič. Geografsko društvo Slovenije in uredništvo posvečata to številko Geografskega vestnika temu jubileju.
* Dr., redni univ. profesor, PZE za geografijo, Filozofska fakulteta, Ašker-
čeva 12, 61000 Ljubljana, Yu
Ivan Gams
Pedagoško glasilo Geografskega društva Slovenije, Geografski obzor- nik, se je v svojem uvodnem članku v 2. št. 1. 195? spomnilo petdeset- letnice prof. Ilešiča. Geografski vestnik 196? smo posvetili Ilešičevi šest- desetletnici in v uvodnem članku ovrednotili njegovo dotedanje delova- nje in zasluge za geografijo. Prof. dr. I. Crkvenčič je v zborniku jugo- slovanskega simpozija o agrarni geografiji v Mariboru (izšel l. 196?) prav tako prikazal jubilantove zasluge za razvoj agrarne in ostale geogra- fije. Ob Ilešičevi sedemdesetletnici zato tu ni treba ponavljati, kar je bilo o njem že zapisanega. Niti ni potrebno, da bi se lotili vrednotenja njegovega življenjskega opusa, ker bi bilo to preuranjeno, saj še ni zaključeno. Preostane nam predvsem, da preletimo zadnje desetletje ju- bilantovega delovanja.
Prehod iz petdesetih v šestdeseta leta življenja je prinesel jubilantu veliko preokretnico. Po smrti svojega učitelja Antona Melika l. 1966 je vodstvene posle v veliki meri prevzel njegov kolega na takratnem od- delku za geografijo Filozofske fakultete, Svetozar Ilešič. L. 1966 je postal dopisni in l. 19?0 redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. To priznanje je prineslo tudi nove dolžnosti. L. 1966 je pre- vzel kot edini geograf med člani akademije vodstvo Inštituta za geogra- fijo SAZU, ki se je l. 19?6 preimenoval v Geografski inštitut Antona Me- lika. Obenem je padla na njegova ramena dolžnost, urejevati Geografski zbornik, ki je pod novim uredništvom doslej izšel v šestih zajetnih zvezkih. Po sili razmer je jubilant sprejel še upravništvo Inštituta za raziskovanje krasa SAZU v Postojni (19?2—?6) in mu je prav tako urejeval glasilo ter ga preimenoval iz »Poročil — Acta car solo gica« v
»Krasoslovni zbornik«. V poročilu o delu tega inštituta v predhodnem Geografskem vestniku lahko ugotovimo, kako se je institutsko delo v času llešičevega predstojništva razmahnilo in kako so se povečale raz- iskovalne kapacitete. Da je bil jubilant poleg tega pritegnjen v razne akademijske in medakademijske odbore, ni treba posebej navajati. Po- udariti pa je treba, da je bil v letih 1968—?2 predsednik jugoslovanske- ga komiteja za geografijo v okviru zveze geografskih društev Jugo- slavije.
Tako so se v začetku jubilantovih šestdesetih let nove zadolžitve pri- družile nespremenjenim starim. Na Filozofski fakulteti je Ilešič predaval dva najpomembnejša predmeta, geografijo Slovenije in geografijo Jugo- slavije, pa tudi idejne probleme geografije, in to do upokojitve 31. de- cembra 19?5. Še naprej je bil mentor ali somentor pri izdelavi disertacij.
Število doktorantov iz Slovenije in ostale Jugoslavije, ki jim je bil Ilešič mentor ali somentor v vsej povojni dobi, se je povzpelo čez 30. V Geo- grafskem društvu je l. 1964 sicer odložil predsedništvo, a mu je kot častni predsednik — v to je bil izvoljen l. 1968 — še dolgo pomagal in urejal Geografski vestnik. Na njegovih platnicah je bil pri letnikih 1948—1958 Ilešič vpisan kot sourednik, nato pa kot glavni in odgovorni urednik do vključno letnika 19?2.
Zakaj smo navedli vse te stare in nove Ilešičeve zadolžitve pred pre-
tresom njegovega raziskovalnega delovanja? Izkušene znanstvenike Ile-
Sedemdesetletnica Svetozarja Ilešiča
šičevega kova, ki so vodje večjih inštitutov, take obremenitve ne priza- denejo v toliki meri njihovih znanstvenih ambicij, ker ponavadi lahko administrativno in drugo neznanstveno delo prenesejo na ramena sode- lavcev. Ilešič pa je opravljal ta dela večinoma sam in tega ni bilo malo, kar priložena jubilantova bibliografija za zadnjih deset let izpod pe- resa znan. svetnika SAZU dr. D. Mezeta seveda ne pove. Iz nje tudi ne zvemo, koliko strokovnih ocen raznih študij, knjig, seminarskih ali di- plomskih del, ocen objav kandidatov za elekcije in reelekcije je bilo napisanih, ker se jih jubilant kot starosta slovenskih geografov pač ni mogel in tudi ni hotel izogniti. Tako delo sicer razširja obzorje, a znan- stvenikovo tvornost razkraja. Če to upoštevamo, laže v jubilantovi biblio- grafiji razumemo obilico objav, ki so nastale kot odzivanje na trenutne potrebe časa in okolice.
Poglejmo si zdaj Ilešičevo znanstveno in raziskovalno delo. Agrarna geografija, ki mu je za leto 1951 prinesla Prešernovo nagrado za znan- stvene dosežke ter mu je s knjigo »Die Flurformen Sloweniens in Lichte der europäischen Flurforschung« odprla pot do uveljavljanja v tujini, ni več v ospredju njegovega znanstvenega zanimanja. Zemljiška razdelitev odstopi v bibliografiji zadnjega desetletja prvo mesto socioekonomskim spremembam na vasi. O njih je predaval in pisal v beograjskih, nizo- zemskih in belgijskih geografskih časopisih. Za Ilešičevo retrospektivo je morda najbolj značilna študija, ki jo je izdala univerza v Leuvenu (na 46. straneh) kot zbirko predavanj, ki jih je imel na tamkajšnjem geograf- skem inštitutu od 15. do 20. novembra 1961 (Le paysage rural en Slo- vénie). Ko je v njej Ilešič prikazoval oblike zemljiške razdelitve na Slo- venskem, je dodal številne nove misli in nova tolmačenja, ki pričajo, da je njegovo zanimanje za te probleme še vedno živo. Publikacija izdaja tudi v nadaljnjem ves spekter Ilešičevega zanimanja: prikazuje trans- formacijo slovenskega podeželja od 19. stoletja dalje, slovenske pokra- jine in povojne socioekonomske razvojne dileme Slovenije. Lahko bi rekli, da je to v bistvu mala Slovenija. Je zametek monografije in upamo, da bo jubilant našel časa in volje, da bo to delo, izpopolnjeno in znanstveno dokumentirano, kdaj izdal v slovenskem jeziku.
Zelo vidno mesto imajo v Ilešičevi priloženi bibliografiji študije
o regionalizaciji Slovenije. Pri tem pa že naslovi izdajajo neko zanimi-
vost. Čeprav pozna slovenska in jugoslovanska kakor tudi tuja geo-
grafska javnost Ilešiča kot zagovornika kompleksne geografije, pa se
ozemlje Slovenije v glavnem le ni dalo deliti na kompleksno-geografske
regije. Mestoma sicer zasledimo naziv geografske regije, toda pri njih
gre pretežno za nodalne regije. Sicer pa razlikuje pokrajinsko-tipološke
ali ekološke regije (GV 1972, s. 10 in karta 1), na Koroškem pokrajinsko-
ekološke regije, in gospodarsko-geografske regije. Ker je pogrešal učne
snovi za predavanja o Jugoslaviji iz področja klimatologije, se je lotil
klimatske rajonizacije Jugoslavije in o njej objavil razpravo tudi na
Poljskem. Pri »pokrajinah« je ostal Ilešič predvsem pri poljudnih opisih
Slovenije, kjer imajo približno tak smisel kot pri Melikovih opisih Slo-
venije.
Ivan Gams
Bolj kot doslej so v šestdesetih letih stopila v ospredje jubilantovega zanimanja vprašanja o predmetu in vlogi geografije. Ta razmišljanja je pogojevala doba, ko so se pričele v svetovni in domači geografiji jav-
ljati različne •»geografije«, nova imena za geografijo in nova tolmačenja, kaj je njen predmet. Naravno se nam zdi, da ni mogel molče mimo teh novosti raziskovalec, katerega strokovna bibliografija obsega okoli pet tisoč objavljenih strani in katerega (gospodarsko-geografski) regionalni opisi sveta so že drugo desetletje osnova učbeniške literature v slovenskih srednjih šolah (ponatisi v zadnjem desetletju v letih 1967, 1969, 1972 in predvidoma 19?7) in pa tudi v Bosni in Hercegovini, kjer je izšel prevod.
Ilešič, ki je že prej držal slovenskim in jugoslovanskim geografom ogle- dalo idejnega geografskega razvoja po svetu, se je zdaj vedno bolj odloč- no opredeljeval: za geografijo kot enotno in kompleksno vedo proti geo- grafiji kot skupku prirodoslovnih in družbenih znanosti, za pokrajinsko- geografski koncept proti premočnemu seciranju pokrajine na elemente in cepitve geografije na specializirane stroke. Pozdravljal je sicer mate- matizacijo v geografiji, a je bil proti temu, da bi bila matematika kaj več kot sredstvo dela. Je bil za upoštevanje družbenih potreb pri izbiri snovi, ki jo naj geografija proučuje, a je bil proti temu, da bi pri tem naša stroka žrtvovala svoje idejne zasnove. Z referati na slovenskih, ju- goslovanskih in nekaterih tujih geografskih zborovanjih si je utrdil ugled enega najvidnejših jugoslovanskih geografov-teoretikov. Preura- njeno je govoriti, kolikšno moč so imeli Ilešičevi argumenti za idejno uravnavanje jugoslovanske geografije. To bo pokazala prihodnost. Ne- dvomno lahko zaključimo, da je Ilešič zaviral pretirano cepljenje geogra- fije. Če se je Partizanska knjiga odločila, da bo njegove teoretske članke o geografiji ponatisnila v posebni knjigi, bo to priznanje avtorju kot tudi slovenski geografiji, ki bo pričalo, da imata oba tudi na tem področju kaj povedati širši, negeografski javnosti.
Na kraju bežnega pregleda strokovne bere iz zadnjega razdobja mo- ram povedati še nekaj manj strokovnih, a bolj človeških besed. Od člove- kovega značaja, zdravja in počutja je odvisno, kako presojamo svojo živ- ljenjsko bilanco uspehov in neuspehov, ki jih doživljamo vsi. Ce se ta bilanca zrcali v knjižnem doprinosu k slovenski in jugoslovanski geogra- fiji, potem jubilant nima razloga za pesimizem. Vrsta knjig, od tega deset originalnih, obilica razprav, člankov, recenzij in drugega, kar znese, kot rečeno, nad pet tisoč tiskanih strani, vse pisano z občutkom za lep in jasen jezik in v preprosti dikciji tudi pri zapletenih problemih, izdaja enkratni lik raziskovalca in pedagoga. Njegova dela pomenijo na polju slovenske geografije globoke brazde, zarezane mestoma v sveži ledini (na primer na področju hidrogeografije ali teoretske geografije). Postal je po- jem v slovenski in jugoslovanski geografiji in lik, katerega prikupnost izpričujejo aplavzi, ki jih je Ilešič doživljal na slovenskih in jugoslovan- skih geografskih zborovanjih po referatih in diskusijskih prispevkih.
Ob tem zbledi dejstvo, da ubira del jugoslovanske geografije svoja pota
mimo Ilešičevih koncepcij o geografiji. Je pač tako, da včasih aktual-
nosti zasenčijo nekatere idejne koncepte, ki jim da trajno veljavo šele
retrospektivni pregled razvoja neke stroke. Ob takih primerih ni vred-
Sedemdesetletnica Svetozarja Ilešiča
no, da bi človek izgubljal veselje do dela. V llešičevem primeru tem manj, ker je bil daleč od apriorističnih odklanjanj novosti v geografiji in ker mu nihče ne more oporekati napredne dialektične, v njegovih po- vojnih gospodarsko-geografskih opisih tujih dežel tudi napredno anga- žirane miselnosti. Že v prvih učbenikih je podčrtaval vlogo neokolonia- lizma in prepad med razvitimi in nerazvitimi, česar smo se v polni meri zavedli šele zadnja leta. Značilen primer tega je trenutno zelo modno gibanje za varstvo narave in za zdravo okolje. V govorjeni in pisani be- sedi se je jubilant zavzemal za to, da bi geografi-raziskooalci aktivno sodelovali tudi na tem področju. Toda kot geograf, ki ceni dobrobit člo- veka prav tako kot neprizadeto naravno okolje in ki mu je človek merilo vrednosti, se ni solidariziral s tistimi, ki so zagovarjali zaščito narave pred človekom za vsako ceno. Ilešičevo stališče je nedvomno pripomoglo, da je ostala naša geografija tudi na tem področju na trdnejših tleh. V to, da more biti metodološko zmodernizirana, a v bistvu še vedno stara geo- grafija koristna družbi, ne da bi zapuščala svoje regionalnogeografske koncepcije, Ilešič ni nehal verovati. Tudi v to ne, da samo taka lahko največ nudi mladim pri vzgoji.
Kljub napovedi, da ob sedemdesetletnici še ne bomo ovrednotili celot- nega Ilešičevega znanstvenega in pedagoškega opusa, le ne moremo mimo naslednje ugotovitve : Ilešič je za svojo pomembno in vztrajno delo na področju geografije dosegel že toliko javnih priznanj s strani strokovnih in družbenih organizacij, kot jih doslej še ni prejel noben slovenski geo- graf. Naj navedem le glavne: častni član slovenskega, makedonskega, srbskega, poljskega, madžarskega in miinchenskega geografskega dru- štva. dopisni član italijanskega geografskega društva, naziv zaslužni pro- fesor ljubljanske univerze, podeljen ob njegovi sedemdesetletnici 8. ju- nija 19?? v veliki zbornični dvorani univerze, dobitnik Kidričeve nagra- de za življenjsko delo na področju geografije za leto 19?6. Dosegel je torej najvišje možno slovensko priznanje za znanstvenika in univerzi- tetnega pedagoga. Odlikovanju z Redom dela z zlatim vencem (1966) je sledil l. 196? Red dela z rdečo zastavo.
Skromno priznanje za doseženo delo naj bo tudi ta številka Geograf- skega vestnika, ki je posvečena Ilešičevemu jubileju. Njegovi učenci bi se z njo radi malo oddolžili tudi za skrbna in zavzeta predavanja šte- vilnih geografskih predmetov v povojni dobi. Saj je zlasti v prvem po- vojnem desetletju levji delež geografskega pouka na takratnem geograf- skem inštitutu odpadel na njegova ramena. Lik brzonogega profesorja na čelu dolge kolone slušateljev geografije, ki so na ekskurzijah zadihani spesili korak za velikim vodjem, bo še dolgo ostal živ med slovenskimi geografi.
Če se spominjamo Ilešičevega jubileja ne le iz gole dolžnosti do svo-
jega učitelja, temveč tudi s toplimi željami za njegovo nadaljnje zdravje
in dobro počutje, je to v veliki meri tudi posledica njegove pripravljeno-
sti za prijateljski pomenek in za pomoč vsakemu, ki je prišel s tem na-
menom k njemu, pa naj bo to slušatelj ali kolega. To pripravljenost smo
mladi zelo cenili in jo še cenimo. Ker bi je bili še radi deležni, želimo
našemu profesorju še dolga zdrava in plodna leta.
Ivan Gams
THE 70IETH BIRTHDAY OF ACADEMICIAN DR. SVETOZAR ILEŠIČ
Ivan G a m s
(Summary)
Since Geografski vestnik, the volume XXXIX, has already brought an ana-
lysis of Prof. Ilešič's contribution to geography on the occasion of his 60th birth-
day, here is revieded mostly his activity during the last ten years. In this period
he received many significant tokens of recognition: full'membership of the Aca-
demy of Arts and Sciences (in 19?0); "the Kidrič Prize" for lief-work (in 19??),
rohich is the highest Slovene award for scolars, honorary membership of seven
geographical societies in Yugoslavia and abroad. In the continuation of his pro-
fessional work from the previous period the problems of theoretical geography
and those of regional geography of Slovenia came into foreground of his inte-
rest. The bibliography for the last ten years, compiled by D. Meze, is added.
G e o g r a f s k i v e s t n i k , L j u b l j a n a , XLIX (1977)
BIBLIOGRAFIJA AKADEMIKA DR. SVETOZARJA ILEŠIČA PO LETU 1966*
D. M e z e**
I. R a z p r a v e , k n j i g e in u č b e n i k i
R e g i o n a l n e r a z l i k e v d r u ž b e n o - g o s p o d a r s k i s t r u k t u r i SR S l o v e n i j e — GV XV/1968, s t r . 3—18.
P r o b l è m e d e r é g i o n a l i s a t i o n é c o n o m i q u e , l ' e x e m p l e de la Yougoslavie. — Mélanges de Géo- g r a p h i e , o f f e r t s a M. O m e r T u l i p p e II, s t r . 602—614, Liège 1968.
R e ž i m y r z e k w J u g o s l a w i i — P r z e g l a d G e o g r a f i c z n y XL, 2/1968, s t r . -505 do 509, W a r s z a w a 1968.
P o d s t a w y k l i m a t y c z n e r e g i o n a l i z a c j i f i z y c z n o g e o g r a f i c z n e j J u g o s l a w i i — P r z e g l a d G e o g r a - f i c z n y XL 4/1968, s t r . 759—770, W a r s z a w a 1968.
Die w i r t s c h a f t s g e o g r a p i s c h e S t r u k t u r S l o w e n i e n s im r e g i o n a l e r Sicht. — Mitt, d e r ö s t e r - r e i c h i s c h e n G e o g r a p h i s c h e n G e s e l l s c h a f t . B a n d 112, H e f t 1, 1970, s t r . 56—77, W i e n .
Vloga k o r o š k e r e g i j e v s l o v e n s k e m p r o s t o r u . — J u g o v z h o d n a K o r o š k a , s t r . 9—25, L j u b - l j a n a 1970.
P o k r a j i n s k o o k o l j e n a s l o v e n s k e m K o r o š k e m . — K o r o š k a in k o r o š k i Slovenci. O b z o r j a , s t r . 11—28, M a r i b o r 1971.
T r a n s f o r m a t i o n s r é c e n t e s du p a y s a g e r u r a l t r a d i t i o n n e l s l o v è n e . — L ' h a b i t a t et les p a y s a - ges r u r a u x d ' E u r o p e . U n i v e r s i t é de Liège, 1971, s t r . 227—238.
N o v i j e t r a n s f o r m a c i j e t r a d i c i o n a l n o g s e o s k o g p e j s a ž a u S l o v e n i j i . — Z b o r n i k za n a r o d n i život i o b i č a j e , JAZU, k n j . 45/1971, s t r . 351—364. Z a g r e b .
T h e r e g i o n a l socio-economic s t r u c t u r e of t h e Socialist R e p u b l i c of S l o v e n i a . — G e o g r a f i s c h T i j d s c h r i f t , N i e u w e R e e k s , D i e l V, N. 4, s t r . 485 do 490. A m s t e r d a m 1971.
O b č a g e o g r a f i j a , 260 s t r . M l a d i n s k a k n j i g a . L j u b l j a n a 1967. R e g i o n a l n a g e o g r a f i j a za III.
r a z r e d g i m n a z i j in d r u g i h s r e d n j i h šol. 191 s t r . M l a d i n s k a k n j i g a . L j u b l j a n a 1969. D r u g i po- natis 1975.
R e g i o n a l n a g e o g r a f i j a . E v r o p a sa S o v j e t s k i m s a v e z o m , za II. r a z r e d g i m n a z i j e . P r e v e l a sa s l o v e n a č k o g Aca Boćanović. Zavod za i z d a v a n j e u d ž b e n i k a , S a r a j e v o 1971, 224 s t r a n i . 4. iz- d a n j e 1974.
R e g i o n a l n a g e o g r a f i j a v a n e v r o p s k i h k o n t i n e n a t a , za III. r a z r e d g i m n a z i j e . P r e v e o sa slo- v e n a č k o g d r . S u l e j m a n B a k a r š i č . Zavod za i z d a v a n j e u d ž b e n i k a , S a r a j e v o 1971, 169 s t r a n i . 3. iz- d a n j e 1975.
R e g i o n a l n a g e o g r a f i j a za II. r a z r e d g i m n a z i j in d r u g i h s r e d n j i h šol. 208 s t r . M l a d i n s k a k n j i g a . L j u b l j a n a 1972. D r u g i p o n a t i s 1975.
S l o v e n s k e p o k r a j i n e ( g e o g r a f s k a r e g i o n a l i z a c i j a S l o v e n i j e ) . — GV XLIV/1972, s t r . 9—20.
( K o m p l e t n i a n g l e š k i p r e v o d . )
Z a h o d n e s l o v e n s k e p o k r a j i n e in n j i h o v i a k t u a l n i p r o b l e m i . — VIII. s e m i n a r s l o v e n s k e g a j e z i k a , l i t e r a t u r e in k u l t u r e . F i l o z o f s k a f a k u l t e t a , s t r . 173—190, L j u b l j a n a 1972.
La Slovénie et ses p r o b l è m e s r é g i o n a u x a c t u e l s . — B u l l e t i n de la Société Big. d ' E t u d e s G é o g r a p h i q u e s . T o m e XLl/1972, N r . 2, s t r . 23—42.
G e o g r a f s k a k a r a k t e r i s t i k a S l o v e n i j e in n j e n i h p o k r a j i n . — Z b o r n i k s e m i n a r j a za t u j e sla- viste n a F i l o z o f s k i f a k u l t e t i , L j u b l j a n a 1973, s t r . 215—239.
S o t e l s k o - v o g l a j n s k a r e g i i a , n j e n e o s n o v n e g e o g r a f s k e p o t e z e in n j e n a vloga v s l o v e n s k e m p r o s t o r u . — P u b l i k a c i j a 9. z b o r o v a n j a s l o v e n s k i h g e o g r a f o v v R o g a š k i S l a t i n i , s t r . 5—20, L j u b - l j a n a 1974.
R e c h e r c h e s t y p o l o g i q u e s s u r l ' u t i l i s a t i o n a g r i c o l e d u sol en S l o v é n i e ( Q u e l q u e s r é s u l t a t s ) . I n t r o d u c t i o n . — Société L a n g u e d o c i e n n e de G é o g r a p h i e , B u l l e t i n . T r o i s i è m e S e r i e , T o m e 8, Fase. 2, s t r . 171—173. M o n t p e l l i e r 1974. ( S k u p a j z I. v r i š e r j e m in J. Medvedom.)
G é o g r a p h i e h u m a i n e d a n s le p a y s d e la Yugoslavie à la f i n du 19e et a u c o m m e n c e m e n t du 20e siècle. — C o l l o q u e d e la Commission d e l ' H i s t o i r e de l a P e n s é e G é o g r a p h i q u e t e n u au cours de la C o n f é r e n c e R é g i o n a l e E u r o p é e n n e de l ' U G I â B u d a p e s t le 8—9 Août 1971, s t r . 67—78.
B u d a p e s t 1974.
Z n a č e n i e t o n a k o m p l e k s n i o t a s p e k t v s o v r e m e n a t a g e o g r a f i j a na p r i m e r o t n a a l p s k i t e p o d r o č j a vo S l o v e n i j e . — G e o g r a f s k o d r u š t v o n a SR M a k e d o n i j a . P o s e b n o i z d a n j e , k n j . 1, 23—33.
S k o p j e 1974.
R e l i e f n a r a z č l e n i t e v J u g o s l a v i j e . — G e o g r a f s k i o b z o r n i k XXI/1974, št. 4, s t r . 1—5.
* B i b l i o g r a f i j o do l e t a 1966 g l e j v G e o g r a f s k e m V e s t n i k u XXXVIII/1967, s t r . 11—20.
** D r . , z n a n s t v e n i s v e t n i k , G e o g r a f s k i i n š t i t u t A n t o n a M e l i k a , S l o v e n s k a a k a d e m i j a z n a n o s t i in u m e t n o s t i , Novi t r g 4, 61000 L j u b l j a n a , YU.
9
D r a g o Meze II. K r a j š i s t r o k o v n i p r i s p e v k i in č l a n k i
Močan k o r a k n a p r e j h k o m p l e k s n i in dinamični g e o g r a f i j i p o d e ž e l s k e p o k r a j i n e . — GV XU/1969, str. 103—108.
R e z u l t a t i g e o g r a f s k e g a p r o u č e v a n j a SV Slovenije v z a d n j i h dveh d e s e t l e t j i h . G e o g r a f s k i s i m p o z i j o SV Sloveniji. — G e o g r a p h i c a Slovenica 2, str. 7—13. Maribor 1973.
Široko in a k t i v n o »varstvo« ž i v l j e n j s k e g a o k o l j a . — Naši razgledi, XXII, št. 2 (505), str.
25—26. L j u b l j a n a , 26. j a n u a r j a 1970.
D i s k u s i o n e p r i m e d b e na t e m a t i k u Životna s r e d i n a i čovek. — »Životna s r e d i n a i čovek«.
S r p s k o g e o g r a f s k o d r u š t v o . P o s e b n a i z d a n j a 39, s t r . 155 do 162. Beograd 1973.
G e o g r a f s k i aspekti zaščite životne s r e d i n e . — Zbornik IX. k o n g r e s a geografa J u g o s l a v i j e u Bosni i Hercegovini, str. 45—52. S a r a j e v o 1974.
G e o g r a f i č e s k i e a s p e k t i o h r a n i žiznenoi sredi. »Geografski p r o b l e m i na o b k r a ž a b a š t a t a sre- da«. — D o k l a d i ot Vtoria nacionalen k o n g r e s na b ' l g a r s k i t e geografi, V a r n a 1973. Sofia 1975, str. 47—52.
III. E n c i k l o p e d i j s k i p r i s p e v k i
E n c i k l o p e d i j a J u g o s l a v i j e , K n j i g a 8. J u g o s l a v e n s k i l e k s i k o g r a f s k i zavod. Zagreb MCMLXXI.
Sveta gora (Skalnica), str. 224; Šaleška dolina, 231; Š k o c j a n s k e j a m e , 252; Škrlatica, 254;
Š m a r j e š k e Toplice, 256; Tolmin, 345—346; Tolminsko, 346; Topolšiea, 356; Trbiž, 360; T r b o v l j e , 360—361; T r e b n j e , 362; T r e n t a , 364; T r i g l a v , 368—369; T r i g l a v s k a j e z e r a , 369; T r n o v s k i gozd, 371; T r o j a n e , 374; Trst, 376; T r š ć a n s k i z a l j e v (slov. T r ž a š k i zaliv), 380; Tržič (na G o r e n j s k e m ) , 384; V e l e n j e , 473; Velika P l a n i n a , 475; Velikovec, 476; Vipava, 500; Vipavska dolina, 500; Vrbsko j e z e r o , 541; V r h n i k a , 542; Vršič, 545—546; Vuzenica, 560; Z a g o r j e (ob Savi), 580; Zidani most, 624;
Žalec, 639—640; Železniki,, 641; Žiri, 645; Ž u m b e r a č k a gora ( G o r j a n c i ) , 650; Žužemberk, 654.
IV. Načelna g e o g r a f s k a p r o b l e m a t i k a
F ü r eine k o m p l e x e G e o g r a p h i e des ländlichen Raumes und d e r l ä n d l i c h e n L a n d s c h a f t als Nachfolgerin d e r r e i n e n »Agrargeographie«. — Münchner Studien zur Sozial- und W i r t s c h a f t s - g e o g r a p h i e , Band 4, str. 67—74. München 1968.
Metodološki p r o b l e m i s a v r e m e n e g e o g r a f i j e . — G l a s n i k S r p s k o g G e o g r a f s k o g D r u š t v a XLVIII/1968, str. 9—24. Beograd 1968.
O a p l i k a c i j i g e o g r a f i j e . — Z b o r n i k n a VIII. k o n g r e s na g e o g r a f i t e od SFRJ vo Makedo- n i j a , str. 113—125. S k o p j e 1968.
P o l o ž a j socialne g e o g r a f i j e v sklopu g e o g r a f s k e znanosti. — GV XLI/1969, str. 81—91.
Die Stellung d e r Sozialgeographie im G e f ü g e der G e o g r a p h i s c h e n W i s s e n s c h a f t . — Geo- g r a p h i c a l P a p e r s , No 1, Zagreb 1970, str. 113—128.
T e ž n j e h k o m p l e k s n o s t i n a j u b i l e j n e m k o n g r e s u s o v j e t s k i h geografov v L e n i n g r a d u . — GV XLIH/1971, str. 142-146.
Za r e g i o n a l n o k o m p l e k s n o s t v g e o g r a f s k i t e o r i j i in p r a k s i (ob novi k n j i g i V. A. Anučina
»Teoretičeskie osnovy geografii«). — GV XLV/1973, str. 91—99.
T h e C o m p l e x i t y of G e o g r a p h y in Yugoslave Universities. Kompleksnost geografie so vyucbe ma j u h o s l o v a n s k y c h u n i v e r z i t â c h . — Acta Geographica U n i v e r s i t a t i s C o m e n i a n a e Economico- -Geographica, No 12, B r a t i s l a v a 1973, str. 45—48.
G e o g r a f i j a na r a z p o t j i h . — GV XLVI/1974, str. 3—9.
Načelna r a z g l a b l j a n j a o g e o g r a f i j i v socialistični Evropi. — GV XLVI/1974, str. 75—80.
Na rob r a z p r a v l j a n j a o m a r k s i s t i č n e m i z o b r a ž e v a n j u p r i p o u k u g e o g r a f i j e in o novem učnem n a č r t u za gimnazijo. — G e o g r a f s k i o b z o r n i k XXI/1974, str. 19—22, št. 4. L j u b l j a n a 1974.
V. K n j i ž n a poročila (ocene in p r i k a z i )
G e o g r a f s k i zbornik IX. L j u b l j a n a 1965, s t r a n i 256. — GV XXXVIII/1966, str. 145—146.
E k o n o m i č e s k a j a g e o g r a f i j a v SSSR. Moskva 1965, s t r a n i 664. — GV XXXVIIV1966, str.
163—164.
La g é o g r a p h i e active. P a r P i e r r e George. P a r i s 1964, s t r a n i 394. — GV XXXVIII/1966, str.
164—166.
F e s t s c h r i f t Leopold G. Scheidl zum 60. G e b u r t s t a g . 1 Teil. Wien 1965, s t r a n i 395. — GV XXXVIII/1966, str. 166-167.
L a n d Utilization in E a s t - C e n t r a l E u r o p e . Case Studies. G e o g r a p h i a Polonica 5. W a r s z a w a 1965, s t r a n i 498. — GV XXXVIII/1966, str. 167-170.
Milan N a t e k , Žalec — n a s e l j e in p r e b i v a l s t v o . ( P r i s p e v e k h g r a d i v u za g e o g r a f i j o žalskega n a s e l j a . ) D a n e Debič, Zasnove u r b a n i z a c i j e v žalski občini. S a v i n j s k i zbornik, C e l j e 1965, s t r . 7 - 7 1 . - GV XXXVIII/1966, str. 153.
Zbornik VII. k o n g r e s a g e o g r a f a SFRJ u SR H r v a t s k o j od 23. do 30. 11. 1964. Zagreb 1964.
Izdalo G e o g r a f s k o d r u š t v o H r v a t s k e . S t r a n i 383. — GV XXXVIII/1966, str. 153—154.
G e o g r a p h i c a l T y p e s of H u n g a r i a n A g r i c u l t u r e . Studies in G e o g r a p h y , p u b l i s h e d b y t h e G e o g r a p h y c a l R e s e a r c h I n s t i t u t t e of t h e H u n g a r i a n Academv of Sciences, NO. 3, A k a d é m i a i Kiadó. Budapest 1966, s t r a u i 84. — GV XXXVIII/1966, str. 170—171.
A n d r é Blanc, La Yougoslavie. P a r i s 1967, s t r a n i 225. — GV ХХХ1ХЛ967, str. 185—192. V istem poročilu o c e n j u j e t u d i k n j i g o : J a c k C. F i s h e r , Yugoslavia — a Multinational State. San Francisco, C a l i f o r n i a 1966, s t r a n i XXIII + 244.
Milan N a t e k , Vodno o m r e ž j e v S p o d n j i S a v i n j s k i dolini in n j e n a u p o r a b a za m l i n a r s t v o in žagarstvo. ( P r i s p e v e k k h i d r o g e o g r a f i j i . ) C e l j s k i zbornik 1967, str. 143—188. — GV XXXIX/1968, str. 135.
10
B i b l i o g r a f i j a a k a d e m i k a dr. S v e t o z a r j a Ilešiča po letu 1966
E r n s t Neef, Die t h e o r e t i s c h e n G r u n d l a g e n der L a n d s c h a f t s l e h r e . Leipzig 1967, s t r a n i 152.
- GV XL/1968, s t r . 154—156.
Zbigniew Wisocki, P r ò b a typologii i s y s t e m a t y k i g e o g r a f i c z n e j s t r u k t u r y g o s p o d a r s t w a n a r o d o w e g o na p r z y k l a d z i e Polski. Wroclaw 1966, s t r a n i 110. — GV XL/1968, str. 160.
Hans Bobek, — Elisabeth L i c h t e n b e r g e r , Wien. Bauliche Gestalf u n d E n t w i c k l u n g seit der Mitte des 19. J a h r h u n d e r t s . Graz-Köln 1966, s t r a n i 394. — GY XL/1968, s t r . 161—163.
L a n d s c h a f t s f o r s c h u n g . Beiträge zur T h e o r i e u n d A n w e n d u n g . Neef — F e s t s c h r i f t , h e r a u s - gegeben von D r . H. B a r t h e l . VEB H e r m a n n H a a c k . G e o g r a p h i s c h - k a r t o g r a p h i s c h e A n s t a l t , Gotha/Leipzig 1968, 279 s t r a n i . — GV XL/1968, str. 156—157.
J u g o s l a v i j a in S l o v e n i j a v a g r a r n o g e o g r a f s k i l i t e r a t u r i socialističnih dežel S r e d n j e in Vzhodne Evrope. — GV XL/1968, str. 148—149.
George W. H o f f m a n , The Problem of _the U n d e r d e v e l o p e d Regions in Southeast E u r o p e : A C o m p a r a t i v e Analysis of Romania, Yugoslavia and G r e e c e . Annals of the Association of American G e o g r a p h e r s , Vol 57, No 4, D e c e m b e r 1967, str. 637—666. — GV XL/1968, str. 149—150.
William Bunge, T h e o r e t i c a l G e o g r a p h y . L u n d Studies in G e o g r a p h y , Ser. C. G e n e r a l and Mathematical G e o g r a p h y , No. 1, Lund 1966. A p p e n d i x to T h e o r e t i c a l G e o g r a p h y , Lund Studies in G e o g r a p h y , Ser. C. G e n e r a l and Mathematical G e o g r a p h y , No. 6, Lund 1966. — GV XL/1968, s t r . 151—152.
W. Bunge, T e o r e t i č e s k a j a g e o g r a f i j a . Perevod s a n g l i j s k o g o V. A. Barlasa, V. B. K u z n j e - cova, J. V. Medvedkova, p r e d i s l o v i e J. G. S a u š k i n a . Izdatel'stvo »Progress« Moskva 1967. — GV XL/1968, s t r . 151—152.
F r o n t i e r s in G e o g r a p h i c a l Teaching. The Madingley L e c t u r e s f o r 1963. Edited b y R i c h a r d J. C h o r l e y and P e t e r Haggett. D r u g a i z d a j a , Methuen London 1967, s t r a n i 378. — GV XL/1968, str. 152—153.
P e t e r Haggett, Location Analysis in H u m a n G e o g r a p h y . London, E d w a r d Arnold (Pu- b l i s h e r s ) LTD, s t r a n i 326. — GV XL/1968, str. 153—154.
P r z e g l f d G e o g r a f i c z n y (XXXIX, 1967, 1) ob šestdesetletnici prof. St. Leszczycskega. — GV
XL/1968, str. 157—158. x
Zarys g e o g r a f i i e k o n o m i c z n e j Polski. P r a c a zbiorowa pod r e d a k c j f Stanislawa Leszczyckiego i Leszka Kosinskiego. P a n s t w o w e W y d a w n i c t w o N a u k o w e , W a r s z a w a 1967, s t r a n i 238. — GV XL/1968, str. 158.
W o j e w ó d z t w o Bialostockie. Monografia geograficzno-gospodarcza, Lublin 1967, s t r a n i 648.
- GV XL/1968, str. 158—159.
Kazimierz D z i e w o n s k y , Baza ekonomiczna i s t r u k t u r a f u n k c j o n a l n a miast. I n s t y t u t Geo- grafii PAN, P r a c e G e o ^ r a f i c z n e , Nr. 63, W a r s z a w a 1967, s t r a n i 165. — GV XL/1968, str. 159.
Kazimierz D z i e w o n s k i , Leszek Košinski, R a z w ó j i rozmeszczenie ludnošći Polski w XX.
w i e k u . W a r s z a w a 1967, s t r a n i 316. — GV XL/1968, str. 159—160.
Ctibor Votrubec, P r a h a , zemëpis velkomësta. Stâtni pedagogické nakladelstvi, P r a h a 1965, s t r a n i 242. — GV XL/1968, str. 161.
F e s t s c h r i f t Leopold G. Scheidl zum 60. G e b u r t s t a g . II. Teil. Im A u f t r a g e des Vorstandes der österreichischen Gesellschaft f ü r W i r t s c h a f t s r a u m f o r s c h u n g herausgegeben von L. Beckel und H. L e c h i e i t n e r . Wien 1967, s t r a n i 397. — GV XL/1968, s t r . 170—171.
F. E. Jan Hamilton, Yugoslavia. London 1968, s t r a n i 384. — GV XLI/1969, str. 115—118.
Research P r o b l e m s in H u n g a r i a n Applied G e o g r a p h y . Edited b y Béla S â r f a l v i . Studies in G e o g r a p h y in H u n g a r y , -5, A k a d é m i a i Kiadó, Budapest 1969, s t r a n i 203. — GV XLI/1969, str.
137—138.
A n d r e a s Moritsch, D a s n a h e T r i e s t e r H i n t e r l a n d . Zur w i r t s c h a f t l i c h e n u n d sozialen Ent- w i c k l u n g vom Begin des 19. J a h r h u n d e r t s bis zur G e g e n w a r t . Wien-Köln-Graz 1969, s t r a n i 160. — GV XLII/1970, str. 125—127.
Slavko K r e m e n š e k , L j u b l j a n s k o n a s e l j e Zelena j a m a kot etnološki p r o b l e m . SAZU, D e l a 16, L j u b l j a n a 1970, s t r a n i 145. — GV XLII/1970, str. 128—129.
K r a j š a p o r o č i l a : Igor Vrišer, Mala m e s t a v S l o v e n i j i ; Maks W r a b e r , P f l a n z e n g e o g r a p h i s c h e S t e l l u n g u n d G l i e d e r u n g Sloweniens; Svetozar Ilešič, Die w i r t s c h a f t s g e o g r a p h i s c h e S t r u k t u r Sloweniens in r e g i o n a l e r Sicht; VI. Klemenčič, The migration of population and t h e i n d u s t r i a l i - zation of Slovenia; Milan N a t e k , P r i s e l j e v a n j e l j u d i na c e l j s k o p o d r o č j e ; Milorad Vasović, Gozd M a r t u l j a k i K r a n j s k a G o r a k a o s r e d i š t a t u r i z m a u J u l i j s k i m A l p a m a ; G ü n t e r G l a u e r t , Siedlung u n d W i r t s c h a f t im o b e r e n S a n n t a l seit dem 15. J a h r h u n d e r t ; Vladimir Bračič, Pre- b i v a l s t v o občine P t u j v luči zgodovinskega r a z v o j a ; Mirko P a k , T r a n s f o r m a c i j a s t r u k t u r e p r e b i v a l s t v a in n a s e l i j n a j u ž n e m delu Z g o r n j e g a D r a v s k e g a p o l j a . — GV XLH/1970, str.
129—131.
K r a j š a p o r o č i l a : Z b o r n i k na VIII. k o n g r e s na g e o g r a f i t e od SFRJ vo M a k e d o n i j a od 9.
IX. do 14. IX. 1968; Jakim Sinadinovski-Stoilko Ivanovski-Mitko Panov, Titovveleškite sela;
Vladimir Klemenčič-Mitko Panov-Mirko P a k , T r a n s f o r m a c i j a na selskoto s t o p a n s t v o o isko- r i s t u v a n j e na z e m l j i š t e t o vo Goliznici; Svetozar Ilešič, Režimy rzek w Jugoslawii; Svetozar Ilešič, P o d s t a w y k l i m a t y c z n e r e g i o n a l i z a c j i f i z y c z n o g e o g r a f i c z n e j Jugoslawii; A l o j z i j Woš,, Kli- mat w u j e c i u k o m p l e k s o w y m w y b r a n y c h miejšcowošci Jugoslawii. — GV XLII/1970, str. 134—135.
K r a j š a p o r o č i l a : Mârton Pesci, Geomorphological Regions of H u n g a r y ; Recent Population Movements in t h e East E u r o p e a n C o u n t r i e s : Mitteilungen der G e o g r a p h i s c h e n G e s e l l s c h a f t in M ü n c h e n ; Socialgeographie; Allgemeine S t a d t g e o g r a p h i e ; N e u e Wege in d e r z e n t r a l ö r t l i c h e n F o r s c h u n g ; W a l t e r Danz, A s p e k t e e i n e r R a u m o r d u n g in den A l p e n ; Ö s t e r r e i c h s Eisen und S t a h l i n d u s t r i e u n d i h r e A u s s e n h a n d e l s v e r f l e c h t u n g ; Die I n t e g r a t i o n E u r o p a s ; W e r n e r Rutz, D i e A l p e n q u e r u n g e n ; G e o g r a p h i e f ü r j e d e r m a n n . — GV XLII/1970, str. 146—149.
W e r n e r A. G a l l u s s e r , S t r u k t u r u n d E n t w i c k l u n g l ä n d l i c h e r R ä u m e der Nordwestschweiz.
A k t u a l g e o g r a p h i s c h e A n a l y s e d e r K u l t u r l a n d s c h a f t im Z e n t r u m 1955—1968. Basel 1970, s t r a n i 324. — GV XLIII/1971, str. 176-177.
Aldo Pecora, Memoria i l l u s t r a t i v a d e l l a c a r t a della utilizzazione del suolo del Friuli- -Venezia Giulia. Roma 1970, s t r a n i 172. — GV XLIII/1971, str. 177—179.
S. V. Kalesnik, Obščie g e o g r a f i č e s k i e z a k o n o m e r n o s t i Zemli. Moskva 1970, s t r a n i 284. — GV XLIIII/1971, str. 182-183.
D r a g o Meze
F. N. Mil'kov, L a n d š a f t n a j a s f e r a Zemli. Moskva 1970, s t r a n i 208. — GV XLIII/1971, str.
183—184.
V. V. Bodrin — L. A. Avdeičev, J u g o s l a v i j a . E k o n o m s k o - g e o g r a f i č e s k a j a h a r a k t e r i s t i k a . Moskva 1970, s t r a n i 238. — GV XLIII/1971, str. 185.
L' h a b i t a t et les p a y s a g e s r u r a u x d ' E u r o p e . Comptes R e n d u s du Symposium tenu à Liège du 29 j u i n au 5 j u l l i e t 1969. Les C o n g r è s et Colloques de l ' U n i v e r s i t é de Liège, vol. 58, Liège 1971, s t r a n i 472. — GV XLIII/1971, str. 174—175.
E s s a y s on A g r i c u l t u r a l T y p o l o g y and L a n d Utilization. »Geographia Polonica« 19, Warsza- wa 1970, s t r a n i 290. — GV XLIII/1971, s t r . 175.
Wladislawa Stola, P r ò b a typologii rolnictwa Ponidzia. P r a c e G e o g r a f i c z n e Nr. 81, I n s t y t u t G e o g r a f i i P o l s k i e j Akademii N a u k , W a r s z a w a 1970, s t r a n i 147. — GV XLIII/1971, s t r . 176,
J. G. Sauškin, V v e d e n i j e v e k o n o m i č e s k u j u g e o g r a f i j u . D r u g o , d o p o l n j e n o in p o p r a v l j e n o i z d a n j e . Izdatel'stvo Moskovskogo U n i v e r z i t e t a , Moskva 1970, s t r a n i 339. — GV XLIII/1971, str. 184.
R e g i o n a l ' n o e razvitie i g e o g r a f i č e s k a j a s r e d a . A k a d e m i j a N a u k SSSR, Moskva 1971, s t r a n i 462. - GV XLIII/1971, str. 185-186.
J. Demek-M. S t r i d a et al.: The G e o g r a p h y of Czechoslovakia. A k a d e m i a P r a g u e 1971, s t r a n i 330. 16 s t r a n i b a r v n i h prilog. — GV XLIII/1971, str. 186—187.
T h e Analysis of Economic T e r r i t o r i a l Nuclei of Slovakia. — A n a l y z e e k o n o m i c k ^ c h uzem- n^ch j e d i e r Slovenska. Acta G e o g r a p h i c a Universitatis C o m e n i a n a e , Economico-geografica Nr. 9.
Bratislava 1970, s t r a n i 233, več k a r t v prilogi. — GV XLIII/1971, str. 187—188.
Zgodovina a g r a r n i h panog. I. z v e z e k : A g r a r n o gospodarstvo. L j u b l j a n a 1970, s t r a n i 652. — GV XL V/1973, str. 126—129.
Giorgio Valussi, II c o n f i n e n o r d o r i e n t a l e d'Italia. T r s t 1972, s t r a n i 336. — GV XLV/1973, str. 138—140.
A g r i c u l t u r a l Typology a n d L a n d Utilisation. Studies c a r r i e d out w i t h a f i n a n c i a l c o n t r i b u t i o n of the »Consiglio nazionale delle ricerche«, Rome. Verona, I t a l y , 1972, s t r a n i 448. — GV XLV/1973, str. 123—124.
Die Siedlungen des L ä n d l i c h e n R a u m e s . R u r a l S e t t l e m e n t s . L ' h a b i t a t r u r a l . Materialien zur Terminologie der A g r a r l a n d s c h a f t . Vol. II. Giessen 1972, s t r a n i 277. — GV XLV/1973, str.
124—125.
S t r u k t u r y i procesy osadnicze. P r a c a zbiorowa pod r e d a k c j a S t e f a n a Golachowskiego.
Region Oplski, tom II. Instytut Slaski w Opolu. Opole-Wroclaw 1971, strani 378. — GV XLV/1973, str. 143.
J e r z y Konstrowicki, Zarys g e o g r a f i i r o l n i c t w a . W a r s z a w a 1973, s t r a n i 632. — GV XLVI/1974, str. 160—161.
O c h r o n a przyrodniczego s r o d o w i s k a czlowieka dzielo zbiorowe z a i n c j o w a n e i zaplano- wane p r z e z W l a d y s t a w a S z a f e r a . Polska A k a d e m i a N a u k . W a r s z a w a 1973, s t r a n i 798. — GV XLVI/1974, str. 161—162.
Vladimir Bračič, P t u j s k o p o l j e . Historično socialnogeografska š t u d i j a . Maribor 1975, s t r a n i 218. — GV XLVII/1975, str. 189—190.
G e o g r a f i j a SR H r v a t s k e . K n j i g e I, II, IV, VI. Zagreb 1974, s t r a n i 868. — GV XLVII/1975, str.
196—198.
VII. Razno
Sedmo z b o r o v a n j e slovenskih g e o g r a f o v v Novi Gorici. — GV XXXVIII/1966, str. 173—174.
M e d n a r o d n i k o l o k v i j o e k o n o m s k i r e g i o n a l i z a c i j i v S t r a s b o u r g s — GV XXXIX/1967, str.
167—170.
D e v e t i s p l o š n o p o l j s k i k o n g r e s p o l j s k e g a g e o g r a f s k e g a d r u š t v a v Wroclawu od 11. do 14.
s e p t e m b r a 1966. - GV XXXIX/1967, str. 173-174.
V spomin A n t o n i j u Laziču. — GV XXXIX/1967, str. 202.
Umrl j e L. D u d l e y Stamp (1898—1966). — GV XXXIX/1967, str. 202—203.
Smrt dveh vidnih p r e d s t a v n i k o v b e l g i j s k e g e o g r a f i j e : M a r g u e r i t e L e f è v r e (1894—1967);
O m e r T u l i p p e (1896—1968). — GV XL/1968, str. 177—178.
O s m i k o n g r e s geografov SFRJ v SR M a k e d o n i j i (9,—14. s e p t e m b r a 1968). — GV XL/1968, str. 179—181.
XXI. m e d n a r o d n i g e o g r a f s k i k o n g r e s v I n d i j i (december 1968). — GV XLI/1969, s t r . 91—102.
Osmo z b o r o v a n j e slovenskih g e o g r a f o v na Ravnah na Koroškem. — GV XLI/1969, str.
145—147.
S i m p o z i j o socialni g e o g r a f i j i v R u s k a m e n u p r i Omišu. — GV XLI/1969, str. 148—149.
K o n f e r e n c a regionalne podkomisije, za i z r a b o tal v deželah v z h o d n e S r e d n j e E v r o p e v Ma- riboru (oktober 1969). — GV XLI/1969, str. 149—150.
P r o f e s o r M a v r i c i j Zgonik — š e s t d e s e t l e t n i k . — GV XLII/1970, str. 151—152.
Ob grobu prof. Sime M. Milojevića (1894—1969). — GV XLII/1970, s t r . 153.
J u g o s l o v a n s k i simpozij o u r b a n i g e o g r a f i j i v L j u b l j a n i o k t o b r a 1970. — GV XLII/1970, str. 155—156.
O b s m r t i d r . Vitala Manohina (1914—1970). — GV XLII/1970, str. 158.
E v r o p s k a r e g i o n a l n a k o n f e r e n c a M e d n a r o d n e g e o g r a f s k e u n i j e v Budimpešti avgusta 1971.
- GV XLIII/1971, str. 149-152.
Simpozij o i n o v a c i j a h v g e o g r a f i j i in u n i v e r z i t e t n i izobrazbi v B r a t i s l a v i avgusta 1971. — GV XLIII/1971, str. 152-153.
Z XXI. k o n g r e s a i t a l i j a n s k i h geografov. — GV XLIII/1971, str. 153—155.
š e dve težki izgubi za e v r o p s k o g e o g r a f i j o : D a n i e l F a u c h e r (1882—1970); Dino G r i b a u d i (1902-1971). - GV XLIII/1971, str. 193-194.
P r o f . F r a n c e Planina — s e d e m d e s e t l e t n i k . — GV XLIII/1971, str. 194—195.
Prof. Hinko Uršič — š e s t d e s e t l e t n i k . — GV XLIII/1971, str. 196.
Ob s m r t i p r o f . M i h a j l a P a j k o v i ć a . — GV XLIII/1971, str. 197.
12
B i b l i o g r a f i j a a k a d e m i k a dr. S v e t o z a r j a Ilešiča po letu 1966
P r v o i t a l i j a n s k o - s l o v e n s k o g e o g r a f s k o s r e č a n j e . (Videm, a p r i l 1971). — GV XLIII/1971, str. 197—198.
Slovenska g e o g r a f i j a v petdesetih letih slovenskega G e o g r a f s k e g a d r u š t v a . (Referat na proslavi 50-letnice G e o g r a f s k e g a d r u š t v a S l o v e n i j e v L j u b l j a n i , 21. a p r i l a 1972.) — GV XL1V/1972, str. 165—180.
22. m e d n a r o d n i g e o g r a f s k i kongres v K a n a d i (avgust 1972). — GV XLIV/1972, str. 187—190.
Profesor Silvo K r a n j e c — o s e m d e s e t l e t n i k . — GV XLIV/1972, str. 201—202.
Prof. dr. Roman Savnik — s e d e m d e s e t l e t n i k . — GV XLIV/1972, str. 205—206.
O b ž i v l j e n j s k e m j u b i l e j u prof. Slave Rakovčeve. — GV XLIV/1972, str. 209.
Slovenski g e o g r a f i ob s m r t i a k a d e m i k a p r o f . Milka Kosa (1892—1972). — GV XLIV/1972, str. 212—213.
Ob smrti d r . Maksa W r a b e r j a . — GV XLIV/1972, str. 213—214.
D e v e t i k o n g r e s geografov SFRJ v S a r a j e v u (25. do 30. s e p t e m b r a 1972). — GV XLIV/1972, str. 214—215.
T r e t j e s r e č a n j e geografov iz Slovenije z g e o g r a f i iz J u l i j s k e B e n e č i j e in F u r l a n i j e . — GV XLIV/1972, str. 217.
Ob grobu W l a d y s l a w a Biegajla (31. I. 1924—11. VIII. 1972). — GV XLV/1973, str. 146.
Ob p r e z g o d n j e m grobu A. A. Minca (1929—1973). — GV XLV/1973, str. 147.
Z d r u g e g a k o n g r e s a b o l g a r s k i h geografov. — GV XLVI/1974, str. 175—176.
Č e t r t o s r e č a n j e geografov iz Slovenije z g e o g r a f i iz J u l i j s k e B e n e č i j e in F u r l a n i j e . — GV XLIV/1974, str. 176-177.
O b s m r t i a k a d e m i k a d r . B r a n i m i r a Gušiča (1901—1975). — GV XLVII/1975, str. 219—220.
Ob grobu p r o f . S t e f a n a Golachowskega (1911—1974). — GV XLVII/1975, s t r . 220.
Glavne značilnosti p e t d e s e t l e t n e g a r a z v o j a G e o g r a f s k e g a v e s t n i k a . — GV XLVII/1975, str.
179—181.
1977
XLIX
G E O G R A F S K I
V E S T N I K
Č A S O P I S ZA G E O G R A F I J O IN S O R O D N E VEDE
BULLETIN OF THE GEOGRAPHICAL SOCIETY OF SLOVENIA
BULLETIN DE LA SOCIÉTÉ DE GÉOGRAPHIE DE SLOVÉNIE
GEOGRAFSKI VESTNIK
ČASOPIS ZA GEOGRAFIJO IN SORODNE VEDE
BULLETIN O F THE G E O G R A P H I C A L SOCIETY O F SLOVENIA BULLETIN D E LA SOCIÉTÉ D E GÉOGRAPHIE D E SLOVÉNIE
Letnik, izdan ob 70-letnici akademika profesorja dr. SVETOZARJA ILEŠIČ A
For Professor SVETOZAR ILEŠIČ, Member of the Slovene Academy of Arts and Sciences, Presented on the Occasion of His 70th Birthday
Tome publié en honneur de M. SVETOZAR ILEŠIČ membre de l'Académie, à l'occasion de son soixante-dixième anniversaire
XLIX
1977LJUBLJANA 197?
IZDALO IN ZALOŽILO G E O G R A F S K O DRUŠTVO SLOVENIJE
